FEBRUAR 1977
ZVEZA SOCIALISTIČNE MLADINE STEKLARNE HRASTNIK
IDEJNA ZASNOVA : ZSM INNJENA ORGANIZIRANOST
Že v zgodovinskih interesih delavskega ¡razreda in njegovi borbi za uresničevanje revolucionarnih ciljev dn razvijanje ¡socialističnih samoupravnih interesov so vsebovani bistveni interesi mlade:gene-racije. Že ta idejno politična usmeritev ZSM temelji na programskih smotrih ZKJ kot vodilni idejno politični vir delavskega razreda in Jugoslovanske'sarno-upravne socialistične družbe. Značilne poteze mladine vidimo-predvsem v dejstvu, da se mladina aktivira v progresivnih družbenih . akcijah. Dejstvo je tudi, da je mlada generacija v vseh družbenih razredih,, v vseh vrstah družbene aktivnosti tudi tisti dejavnik, ki ima pred seboj bodočnost' in ki se bori za svojo afirmacijo, se bori za bodočnost družbe. V splošnem tako imenovanem boju med progresavnimHsilami birokratizma. liberalizma je vpraša--ñjedn tudi- problem,, kje bo v tem spopadu stala mladina. Ravno zato moramo samoupravne sile socializma, organizirane tudi v ŽSM, aktivirati iin mobilizirati na ta način, da bodo zajeti najširši sloji mladine na naprednih pozicijah naše politiko. Obenem ■ pa se moramo energično, in kritično postaviti zoper vse idejne dčzorien-tacije in vpliva protisocialističnih , ideologij med maldino. .
Angažiranje mladine v celokupnem družbenopolitičnem življenju je sestavni del procesa podružb-ljanja politike in demokratizacije družbenih odnosov. Zastopnost mladine pa ima smisel, če je re-zultat in izraz množične neposredne in odgovorne udeležbe mladi-; ne v samoupravnem in političnem odločanju o družbenih problemih in pogojih lastnega življenja in razvoja.
ZSM ne moremo in ne smemo . imeti za parlamentarnega predstavnika mladine, temveč je orga- . nizator ■ boja progresivnih sil med mladino in za neposredno aktiviranje mladine za socializem -in samoupravljanje. Seveda pa ni do- . volj, da ZSM na socialistični os-.novi le združi najširši sloj mladi«, ne. temveč mora1 predvsem žago- , toviti, da se v njenem delu občuti : Vpliv dela vse mladine. Vloga člana mora biti v resnični socialistič- ' ni zavzetosti, revolucionarnosti, | kritičnosti — seveda tudi do sa- • mega sebe in v boju zoper pojave I oportunizma. Dejstvo je, da se mora"' "ZSM kot družbenopolitična Organizacija danes bolj kot- ‘kdaj koli prej zavedati svoje družbene funkcije pri aktivnem vključeva-" njU’ mladih ljudi v graditev takš- l nih samoupravnih socialističnih odnosov, da bodo resnično zago-
tavljali vso večji vpliv, delovnih ljudi in seveda’ v sklopu tega tudi mladine na Vse družbene Odločitve.
Na devetem kongresu ZSMS Smo sprejemali kongresne dokumente, sejasno zavedali, da reorganizacija :ZSM'ni in ne more biti enkraten poseg, ki ga je možno ■ uspešno opraviti, ampak je to stalen proces spreminjanja organizacije, vsakodnevno prilagajanje organiziranim družbenim odnosom in mladim ljudem, skratka sredinam, kjer delüje. Vsi deli mladine/- tako ' delavško-kmečka, dijaška,- 'študentska, tsè povezujejo v svojih akcijah in-dejavnostih na enotnih in jasno izraženih idejno-političnlh izhodiščih. Pri tem je potrebno poudariti, da je v ÜO ZSMS v KS vključena Vsa mladina ne glede na to, kje je zaposlena ali že drugače organizirana. Njeno delo mora biti povezano z družbeno problematiko, torej da tu mladi izražajo in uveljavljajo Svoje interese -kot občani in so povezani z interesi vseh občanov v aktivu KS, le-ti pa. se usklajujejo in uveljavljajo znotraj enotne fronte SZDL.
Mladina y. Steklarni Hrastnik je organizirana po TOZD. Vsak TOZD ima -svojo OO ZSM.
OO	-ŽSM TOZD 1
Predsednik te osnovne organizacije je Zorec Miro, sekretar pa Žagar Rajko. "Predsedstvo DO šteje 7 članov in en stalni član.
OO	-ZSMS TOZD 2
Predsednik te OO je Šuntajz Bojan, sekretar pa Baloh Lado. Predsedstvo šteje 8 članov.
OO ZSMS TOZD 3
Predsednik te OO je tovarišica Abram Marija. Z ozirom, da je članstvo v tej OO minimalno, so Vpi člani istočasno člani predsedstva, ki šteje 8 članov.
OO ZSMS TOZD 4 %
■ Predsednik te OO je Štihar Drago,- ¡sekretar Artič Vili. Število predsedstva šteje 12 članov.
-V
OO ZSMS TOZD 5
Predsednik te OO je Vretič Branko, sekretar Gračnar Marjan. Predsedstvo šteje 7 članov.
•OO ZSMS DSSS
Predsednik te OO je Petrič Vili, sekretar je Potušek Milena. Predsedstvo šteje 6 članov.
SHEMA O KONFERENCI KS ZSMS OZD STEKLARNE HRASTNIK
Koordinacijski odbor (predsedstvo) je sestavljen -iz delegatov vseh OO po TOZD. Stalni člani predsedstva s6 vsi predsedniki
OO.	Konferenca ZSM OZD STEK-
LARNE HRASTNIK šteje 21 članov (delegatov). Predsednik mladine Steklarne je Gornik Slavko, sekretar Petrič Vili. Predsedstvo ima v svoji sestavi še komisije. (Komisija, za idejnopolitično delo, komisija za kadre,-komisija . za informacije/ kofnisija za kulturne in 'športne prireditve.)
00 «M a ■TOfflM :
roÄWi Sdëèi
TOZ3-S
'SHEMA O PREDSEDSTVU KS ZSMS OZD STEKLARNE
OO XSH-4
CoŽSH
OqZSM Tom-4- s Vitana^
TOZD 2 _
Tudi mladi "v OO ZSMS TOZD 2 smo še Vključili v akcije na ravni KS ZSMS Steklarne Hrastnik.
Sodelovali smo na delovnih akcijah v tovarni, čeprav udeležba ni bila zadovoljiva. Za tako majh-no udeležbo je potrebno iskati več vzrokov, glavni pa 'je vsekakor, da še mladina’ premalo zaveda svojih dolžnosti in je tako ’ opaziti samo delovanje predsedstva in še kakega posameznika. Velike težave-nastopaj o -zaradi štiriizmenske--ga dela, kajti nemogoče je.. določiti čas, ob katerem bi se zbrali vsi mladinci. Aktivno smo se vključili v akcijo za izvedbo refe-
renduma o samoprispevku za izgradnjo zdravstvenega doma. Pred referendumom smo imeli razširjeno ' sejo predsedstva OO ZSMS TOZD 2, na kateri smo Se 'Seznanili o potrebi izgradnje II. faze zdravstvenega doma v Hrastniku in ambulante na Dolu. Mladinci smo to akcijo polnoštevilno podjprli.
Mlad'v TOZD 2 vemo, da Z na-šim delom ne moremo biti zadovoljni. Zato apeliram na vse mladince, da' se bolj zavestno udejstvujemo pri delu, ki je še kako. pomembno za našo samoupravno .socialistično ureditev.
Šuntajz Bojan
STEKLAR — GLAS MLADIH
OO ZSMS o svojem delovanju TOZD 3
Kot dosedanjemu predsedniku OO ZSMS TOZD 3 imam nalogo, da podam svoje poročilo, torej ocenim naše dosedanje delo. To naše delo želim kritično oceniti brez kakršnihkoli olepševanj. Naj pričnem pri samem delu v OO. Tu posebnih nalog, akcij itd., nismo imeli, razen nekaj sklepov, ki smo jih sprejeli na eni izmed naših sej v zvezi z uvedbo dežurstva v satinirnici zaradi malomarnosti nekaterih in z uvedbo dežurstva na koncu žgalnih peči za preprečevanje kraj naših izdelkov; Kakor so 'bili ti sklepi sprejeti z dobrim namenom, kakor smo se z realiziran jem teh sklepov sprva' trudili, pričakovanih uspehov ni bilo, mogoče smo preveč pričakovali, vendar razočarala nas je nezainteresiranost nekaterih. Torej
Naslov temu prispevku me vodi k pojasnilu za vse, kar se je v naslovnem smislu dogajalo in zato smatram, da si moramo naliti čistega viiia, ki bo pomiril duhove, izgladil stališča in nas pripeljal na skupno pot napredka, katerega si vsi želimo, vendar včasih tudi o tem dvomimo, če je tako prav.
Nismo še pozabili časov, ko smo našo pot pred 25 leti začeli v skromni najeti mežhariji pri Sv. Juriju. Spominjamo se tudi, da smo z ustvarjenimi prvimi lastnimi dinarji kupili, zemljišče in se pod vodstvom tovariša Rudija Bedeneta: lotili utopije, katero je predstavljala: gradnjo ogromnega Sodobnega planinskega doma v Gorah. Še pomnimo in ni bilo lahko, toda smela odločitev je rodila popoln uspeh, .kateri nam je še danes naj večji ponos. Zaključena investicija pa ni ostala brez posledic. PD Dol se je ponovno znašlo v težavah — nov dom je zahteval nove vsote denarja. Uporabili smo obratna sredstva ih tako zašli v težave, katere smo premostili s članskim posojilom. Tudi najbolj skromni planinci so segli v. žep'in reševali s posojilom svojemu društvu obstoj in normalno delovanje. Uspeli smo zopet. Finančne težave, ki nam jih je povzročilo posodabljanje doma, smo rešili s posojilom članov, katerega Smo v enem letu vrnili — dom pa jel zadihal z novimi možnostmi in postal sam financer društvene dejavnosti, ki se je doslej razvila do Zavidljivega obšega.
Danes ugotavljamo, da društvo dela na vseh področjih uspešno in je tudi finančno zdravo. Ta ugotovitev in dejstvo nas je zopet’ pripeljalo do razmišljanj za napredek. Kaj? — Kako? V katero smer? Predlog je vzniknilin sprožil razmišljanja!
Vse sekcije društva ¡imajo zagotovljen gmotni položaj za napredek in vsekakor za Uspešno redno dejavnost. Dom v Gorah vzdržujemo v smislu dobrih gospodarjev. Ali potem ni prav, da predlagamo uporabo viška premoženja v nadaljnji razvoj? Tu.pa smo na ločnici, kjer se krešejo mnenja.
naše delo v OO je bilo dokaj neplodno. Da pa ne bom samo kritizirala, naj preidem na naše delo v okviru OZD. Pri koordinacijskem svetu pa smo se vključevali v vse akcije, ki jih je le-ta organiziral (očiščevanje skladiščne hale, preložili smo na tisoče kelihov, srečanje mladih slovenskih steklarn, izlet, organiziranje seminarja itd.). Vključevali smo se v vsa prizadevanja stabilizacijskega programa in s tem poskušali izboljšati delovno disciplino, boljše in racionalnejše koriščenje, delovnega časa, varčevanje z elektriko, vodo in materialom itd.
To pa niso vse akcije, ki smo jih imeh, mislim, da niti ni potrebno akcije posebej navajati, bolj pomembno je piri njih sodelovati. .	Marija Abram
Nekateri predlagajo modernizacijo doma v Gorah- — drugi nas kritizirajo, da je dom prerastel planinske okvire. Pred nami: je gradnja. moderne ceste do doma iz sredstev Skupnosti. Planinci pa razmišljamo: dom v Gorah je sodoben in prijeten in po splošni Ugotovitvi lepo vzdrževan. Ali je potem prav, da ta objekt še povečujemo in moderniziramo zato, da nas bo jutri preraste!? Mnenje večine:.ne — obdržimo dom tak kot je in ga dobro oskrbujmo in vzdržuj mo, rezerve, katere imamo, pa uporabimo zato, da damo članom in ostalim občanom še en objekt, ki bo imel v sebi- in na 'sebi popolno notranje in S zunanje planinsko vzdušje in okolje brez avtomobilskega smradu.
Tako možnost smo našli in zato je upravni odbor sprejel sklep o odkupu domačije Jovan na Kovku, kjer bi lahko uresničili čez nekaj let želje resničnih planincev. Akcija bo nedvomno povezala in še • pomnožila naše vrste —- predvsem mladine ’ in starej šega članstva, ki si želi planinskega okolja, katerega je na tem mestu* možno ustvariti.
Mnenja, da na ta način zapravljamo dom na Gorah, so Zlonamerna in negospodarna. Planinci svoje dlje poznamo im jih zato moramo tudi spoštovati. Iz, tega pa sledi, da je naša skrb usmerjena izključno splošnemu napredku planinstva kot najbolj množične’ Slovenske telesne kulturne organizacije, ki zna s Svojimi lastnimi in od družbe dodeljenimi sredstvi smotrno gospodariti. Ob tej ugotovitvi je tudi logično, da ne- bomo postali hotelirji v pravem smislu besede in tudi ne go-.' stinci. Če pa nas bo razvoj prisilil do takega stanja, si bomo tudi v bodoče znali za svoj obstoj in razvoj najti okolje, kjer bomo ostali planinci — ostalo pa pod gospodarnimi pogoji odstopili tistim, ki so zato poklicani.
Če bodo v našem društvu živa taka prepričanja/ potem ni vzrokov za vročo kri, temveč samo za čestitke ob 25-letnici našega obstoja.
Kozole Drago
TOZD 4
Plesne vaje so minile in kot po navadi, smo tudi letos organizirali plesni venček. Pri tej organiza-dji je sodelovalo malo število mladincev, kar za tako veliko mladinsko organizacijo ni preveč pohvalno. Ob dobri pripravi pa je venček vseeno dobro uspel. Po mojem mišljenju so bili tudi vsi ostali prisotni na venčku zadovoljni in so se tudi dobro zabavali.
Kakor veste, je februar pustni mesec in v okviru tega bomo organizirali pustno rajanje, ki pa naj bi bilo na pustno soboto v novi poslovni zgradbi na Rudniku. Upam, da nam bo tudi ta prireditev uspela, kot nam jih je že precej pred njo.
V	tem mesecu pa imamo v našem TOZD v programu tudi pogovor z učenci v gospodarstvu in s profesorji iz CSS v Zagorju...
Napravili smo tudi anketo mladincev, ki so člani ZKS, in" vprašali sekretarja o njihovem delovanju.. Dogovorili pa smo se tudi, da bomo ponovno anketirali mladince, ker je sedaj,že večji odstotek anketiranih mladincev dopolnilo 27 let in s tem niso več člani mladinske organizacije. V TOZD 1 imajo s tem še več problemov, kajti pri njih se delovna sila več ali manj menja in zato je težje vzdrževati statistiko o zaposlenih mladincih. V naši TOZD pa je to veliko lažje, saj smo vedno eni in isti!
V	prejšnji številki našega, časopisa ste lahko prebrali, da se mla-dinoi TOZD 1 zanimajo za ponov-
no delovanje kluba mladih proizvajalcev. Tudi v naši OO je interes za to, kajti s tem se mladi delavci izpopolnjujejo v. svoji stroki in potem lažje ¡opravljajo vsoje delo.
Predsednik OO ZSMS TOZD 4 Sticher Drago
Z drugim
Z drugim si me videl stati, z drugim videl me kramljati, tvoj pogled bil je vame uprt in s čudnim izrazom, kot z očitkom zastrt.
Gledala sva se
in v meni vse je umrlo-,
tvoj otožen pogled — resnoba,
to zopet me je strlo.
Zopet sanjam, zo-pet upam, moj mir je končan.
Zopet v ljubezni ognju plamenim, miru ne bo- nazaj.
77
Mislim nate, tako daleč si.
Ne morem te doseči. ‘
Žalostna sem.
Daleč Si,-a vendar tako blizu.
Tu pri meni.
V mojem srcu.
OBVESTILA
MLADINCI — MLADINKE!
Nadaljevalni tečaj (plesni) -se prične v soboto, 12. 2. 1977 ob 18. uri v TVD Partizan. Na prvi vaji se plača akontacija 50 din.
MLADINCI — MLADINKE!
V nedeljo, 20. 2. 1977 ob 9.30 bo na Črnem vrhu nad Idrijo IV. TRNOVSKI MARATON 1977.
Prijavite se pri predsedniku vaše OO. Stroške krije mladinska organizacija.
PUSTOVANJE
Mladinska organizacija Steklarne Hrastnik priredi pustovanje v -novi dvorani poslovne zgradbe 19. 2. 1977 s pričetkom ob 19.30, Vstopnice dobite pri Janku Strgaršek, tel. 814-731 in v Steklarni pri tov. Robertu Štiharju.
Vabljeni!	..,	. Maske zaželjene
Mladinci — mladinke! Vključite se v kulturna društva Svobode II.
DRUŠTVENI NAPREDEK -VROČA KRI!
PO TREH MESECIH
O mladih komunistih
Ko sem prišel v Pulo, je bil lep, sončen dan. Skupaj z nekaterimi tovariši, ki sem jih spoznal med vožnjo z vlakom, sem se malo sprehodil po Puli, nato pa se napotil v kasarno »Ivan Goran Kovačič«. V krogu kasarne je bila večina civilno oblečena, veliko izmed njih je imelo tudi daljše lase. Starejši mornarji so igrali nogomet, nekateri pa so med nami iskali svoje »zemljake«.
In potem pride prvo srečanje z vojaškim življenjem. Striženje. Tako mi je bilo žal svojih las.
In nato dva, trije zdravniški in strokovni pregledi, pa prvo kopanje pod vojaškimi tuši in čez čas se že znajdeš v preveliki uniformi s kupom zmečkanih stvari v mornarski vreči, za katere sploh ne veš, kaj boš počel z njimi. Za prvo večbrjo pod vojaško streho »obvezni pasulj«, po večerji pa pohod do tvoje kasarne in -nekje okrog enajstih, dvanajstih z malo strahu ležeš v že pripravljeno posteljo v veliki, skupni spalnici.
Toliko sem slišal o življenju v JLA. Nekateri »stari borci« so mi govorili, kako je »Obuka« strašno težka, disciplina neznosna, > hrana slaba in še marsikaj. Plašili so me, kako mora vojak vstati zgodaj zjutraj in napraviti posteljo z ostrimi robovi. Kako se zahteva, da se orožje razstavi in sestavi v zelo kratkem času.
Spraševal sem se, ali bom vse to zmogel. Bom lahko opravil vse naloge, ki se pred mene postavijo? Kakšni ljudje bodo moji novi tovariši? Bo dovolj časa za počitek, za rekreacijo, svobodne aktivnosti ?
Že v prvih dneh so vsa ta vprašanja izginila. »Obuka« je res intenzivna, a mlad človek jo lahko obvlada. . Starešinski kader je pristopen in razumevajoč. Hrana obilna in kalorična. Z zgodnjim vstajanjem in pospravljanjem postelje ni problemov. Dovolj časa imam zase, za rekreacijo, za delo v • sekcijah ter v organizaciji ZSMS v JLA. * 2 3 4 5
Za nagradni 'kviz znanja iz novoletne številke »STEKLARJA« šitio prejeli 42 rešitev. Pravilni odgovori so: ’
¡1 b) mutacija
2.	a) Tugomer
3.	c) Balzac :
4.	b) Charles Dickens
5.	a) golf
Za pravilne odgovore so bill-dz-. žreb ena
1.	nagrada (30,00 din): ROJKO SILVA,
2.	nagrada (20,00 din).: ŽABKAR MARTA, upokojenka,
3.	nagrada (10,00 din): JAGER GRETA.
Življenje v našem »Mornariškem nastavnem 'centru« ni ne lahko ne težko. Živimo po vojaško. Predpisana disciplina in odgovornost sta neobhodna, toda to ne opravičuje nekaterih vojakov, ki so že odslužili vojaški rok, da »strašijo« nove generacije vojakov.
Sicer pa — lastne izkušnje so najrealnejše.
mornar Tone BEZGOVŠEK
Dopisujte v Glas mladih
Opažamo, da se družbenopolitična aktivnost mladih poleg nekaterih slabosti v delu stalno krepi. K temu je zagotovo doprinesla tudi Zveza komunistov, ki posveča vse več pozornosti življenju in delu mladine in je tako v Zvezi komunistov tudi vse več mladih.
Poleg tega pa lahko rečemo tudi to, da aktivnost komunistov v ZSMS ni bila in še danes ni sorazmerna z že obstoječim številom mladih komunistov v ZK. Prav tako pa še tudi ni v celoti dosežena praksa, da se sprejema mlade v članstvo ZK, čeprav niso bili aktivni v ZSMS.
Vprašanje za sebe predstavljajo mladi člani ZK, ki so v članstvu ZSMS. En del beži od delovanja, v ZSM in to pod miselnostjo, da s članstvom v ZK preneha članstvo v ZSM, da se mora sedaj ukvarjati z nekakšno »višjo politiko«. S takšnim mišljenjem in prakso se mora prekiniti. Mlad komunist se mora angažirati znotraj, ZSM in ta potrjevati svojo komunistično ; pripadnost. Mladi komunisti morajo biti aktivistična jedra med mladimi.
Neizbežno ¿je izpeljati organizirano idejno-politično akcijo s ciljem, da se neaktivni mladi člani ZK vključijo v delo družbenopolitičnih organizacij. Obveza novo-sprejetih članov pa je, da se v polni meri angažirajo y ZSM predvsem zaradi tega, ker so se pred sprejemom v ZK idejno-politično usposobili na raznih seminarjih, tečajih in političnih šolah in lahko uspešno pripomorejo pri
reševanju mnogih problemov v mladinski organizaciji.
Vzroki nezadostne angažiranosti mladih komunistov so tudi v tem, ker osnovne organizacije Zveze komunistov ne posvečajo dovolj pozornosti vsakodnevnemu delu novosprejetih članov in ker hi vedno v vseh sredinah prepotrebnega sodelovanja mladinske 'in partijske organizacije.
Zato je potrebno v OO ZK in OO ZSMS temeljiteje pristopiti k aktiviranju mladih komunistov, da bi na osnovi tega dosegli tisto, kar želimo — močneje delovanje Zveze komunistov. Sicer se lahko zgodi, da povečanje števila članstva ZK — tu se misli predvsem na mlade — ne bo prineslo priča-čakovahih rezultatov.
ab.
uiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiir:/.
IIIIIIIIIIIIIIII1IIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIUI1IIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIII
NAGRADNI KVIZ ZNANJA
GLAS
MLADIH
1.	Oblika vede o gospodarstvu, ki se ukvarja z vprašanji družbenega gospodarstva kot celote. Ne proučuje posameznih ekonomskih fenomenov, ampak globalne ekonomske pojme oziroma agregate kot so: narodni dohodek, celotne investicije, splošno varčevanje, splošna poraba, zaposlenost, in raven cen. Njeno področje je predvsem analiza narodnega dohodka in njenega nihanja oziroma raven družbene j proizvodnje in zaposlenosti, gospodarske in denarne stabilnosti. Kako se ta veda imenuje?
a)	Makroekonomija
b)	Makro-kefalija
c)	Kreacionizem
2.	Strojni Inženir, rojen v Idriji, po materi Slovenec, po očetu češkega rodu. Pred prvo svetovno vojno je bil konstruktor letal, izdelovalec letalskih modelov ter aktivni udeleže-nec v pionirski dobi razvoja slovenskega športa. Med dvema vojnama je bil aktivni drsalec in učitelj mladine v tem športu, športni funkcionar in graditelj velike skakalnice v Planici. Napišite priimek in ime tega velikega moža.
3. Zlitina 3.6 % nikla in 64 % železa, do temperature 100° C se praktično ne razteza in je zato primeren material za izdelovanje nekaterih delov ure in aparatov za merjenje dolžin. Kako, se imenuje ta zlitina?
a)	Medenina
b)	'Siva litina" c
c)	Jeklo
4.	Je reka ponikalnica kraške Ljubljanice Z izvirom pri Zagorju blizu Knežaka. Od tod teče do sotočja Nanoščice, nato sifonsko v spodnje etaže Postojnske jame, okrepljena s pritokom Rakone. V Planinski jami priteka izpod zemlje kot Unica. V zgornjem delu kotline se med daljšim deževjem razlije daleč naokoli; obilje kraških voda pa tokrat tudi dvoje bližnjih kotanj spremeni v obdobno Palško in Petelinsko jezero. Kako se imenuje ta naša kraška reka?
a)	Pivka
b)	Sora
c)	Mirna
5.	Bil je eden štirih slovenskih impresionistov. Po obrtni šoli v Gradcu je odšel v obrtno šolo na Dunaj in nato na tamkajšnjo akademijo. Leta 1897 pa v München v Ažbetovo slikarsko šolo (do leta 1905). Po vrnitvi v Ljubljano je eno leto vodil z drugim impresionistom slikarsko šolo. Lepo zbirko njegovih slik hranita Narodna (risbe in skice, Rdeči parazol, Pred ogledalom) in Modema galerija (Na divanu, Žena s korzetom). Kdo je bil ta impresionist?
a)	Jama
b)	Sternen
c)	Jakopič
6.	Geometrijsko telo; ki je omejeno z dvema enakima vzporednima krožnima ploskvama in cilindrično ploskvijo ali plaščem, nastane tedaj, ko se pravokotnik suče okrog ene svojih stranic. Kako se imenuje to geometrijsko telo?
a)	Valj-
b)	Stožec
c)	Piramida
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiir
Mesec
V novem okolju
Mesec je planet. Mesec je naj-večjd zemljin zasledovalec; ker se stalno vrti okrog nje. Glede na 'to, da je Mesec planet moškega spola, Zemlja pa ženskega, se na to vrtenje lahko gleda tudi z drugega zornega kota. Razen onega Meseca zgoraj imamo tudi dvanajst mesecev na "zemlji. Od vseh je najbolj problematičen februar, ker vsaka štiri Teta napravi prestop in moramo tako en dah dlje čakati osebni dohodek,-Mesečeva •teža je dvakrat manjša in -če bi bili na Mesecu, bi lahko -višje skočili od jeze Zaradi podražitve kruha in ostalih prehrambenih proizvodov. Poleg teh zgoraj naštetih mesecev imamo še nekatere mesece kot so: mesec knjige, mesec varčevanja.,. Če malo bolj pogledamo pravo stanje, bi lahko imeli tudi naslednje mesece:
—- mesec prvega aprila, kjer-lahko vsak vsakemu laže kolikor le more;
—	mesec bolniške, v katerem se delovni-' organizaciji-z 'naj več jim številom «bolnikov« lahko dodeli tudi primerna nagrada;
—	mesec redukcije. Pa pravzaprav prihaja'brež določanja in se kot tak Zadrži tudi več kot en mesec;
—	mesec poplav je: neizbežen, ker po redukciji, pardon, po suši prihaja deževje;
—	mesec .komisije za pregled iz- ‘ vora ■ premoženja. Pa mesec bo verjetno- propadel, kajti preden bo komisija .-ugotovila poreklo oz. izvor meseca, se bo gotovokončal tudi sam mesec;
—■ mesec- Veze. Ta mesec bi moral priti sam preko ¡neke zveze. Samo-obstaja nevarnost, da-se ta -mesec .ne poveže dobro s svojimi zvezami ih traja celo leto;
----mesec-žakušk. Traja-12 mesecev.
ab.
Črka in številka
Daleč je že čas, ko so se družbene funkcije, največ 'upravljal-ska; prenašale z očeta na sina, iz kolena v koleno. P6 šo bili romantični- čaši, polni bratomorilskih vojni'(v pravem smislu) in Spletk, a vse zaradi tega, ker-je neki predebeli kralj prekmalu'umrl žara-
Za razvedrilo še en
inteligenčnitest
1. Boste rešili
inteligenčni test?	DA	NE:
2. Mislite, da s tem priznavate svojo neumnost?	- DA'	NE'
3. Vas -je taka oblika testa užalila?	' DA	-NE
4. Mislite, da bi bilo inteligentno, če bi 'nehali zžeševanjem tega testa?	DA:	NÍ
5. Kaj mislite o M ohamedu Aliju ?	DA	NE
6. Mislite, da je vas odnos do boksa važen za ta test?	DA	NE
7. Ce -je^; zakaj je, če .ni, .zakaj ni?. •	DA	NE
-ab. mornar Töne ¡Bezga všek VP 2704/1-VE-3 P-UL'Ä'52002
HUMOR
Škotska
Zakaj si obesil medicino na, ¿klin?
Oh, oče je ¿podedoval uro, ker, pa je pokvarjena, se moram izučiti urarstva.
NASVET
Miha, kadar pijem čaj, vedno. začutim sunek v desno oko.
No, no... poizkusi vzeti pred tem žličko iz skodelice...
di slabe prebave' in hi utegnil povedati; kateri 'od' njegovih sinov bo za 'njim vladal na hrbtu tlača-nov. To je zgodovina.
Danes ni ide več tako, kot je bilo (ali skoraj nič)., tudi izbiranje vodstev. Gremo lepo na 'volitve, zaokrožimo -črko ali številko in .«•mirna Bosna!« Opravili šmb svojo dolžnost. Tako nekako izbiramo tudi vodstva nekaterih-naših mladinskih aktivov. Če od prej ne poznamo osebe, za katero Smo “glasovali (predvidevajmo, da vemo vsaj to, kako izgleda), se bomo mogoče malo pozanimali o njej (s kom hodi, kakšne oči imh...) in nič več.
«•Zvalimo« tako «-nedolžnega«j človeka na čelo mize, potem pa 'gledamo,'kakbbo stvar «rinil« naprej. Če se nam posrečij da izbe-r remó pravega človeka (drugi, naj-* brž nisopravi), smo aepfikiiajšail-- za eti užitek — kritiziranje -njego» vega dela. Če pa se-zgOdi Obratno ' — da ne izberemo «-pravega čim -veka« «e me bomo mnogo razburjali-Zaradi tega. To je-on «-zafu-ral«, -ne mi. Mirno bomo gledali;'• kako se premetava kot riba na suhem v snreži nalog, ki "jih ne razume. Sploh se ne botno -poskušali spomniti, da bi mu pomagali (konec koncev za naše dobro), a vse iz- strahu, da ne bi zapustili var-, anega mesta opazovalca.
In tako sé bo vse. skupaj vleklo, -dokler se nekdo od »'starejših« ne , spomni, da «s to mladino« v .nji--' hovi sredini «-nekaj m V redu«,' Na'izredni volilni ’konferenci bo-:' , mo govorili, da bi morali že. prej1 Szamenjati' ¡’Vodstvo,'. in pripravljé-. ni ’ bomo ha volilnem Lističu za-\ •»©krožiti novo črkico ali 'številki-, čo. Spet' bomo postavili' rta oder’ novega, tokrat verjetno pravega človeka, zasedli mesto.-v gledališču (čeprav je na odru še nekaj prostora) .in čakali — njegov prvi -spodrsljaj.
■ Če do spodrsljaja ne pride, bomo čestitali samemu sebi, ker smo imeli tokrat »dober nos«. Če pa spet pride do spodrsljaja, borno krivili tega «reveža«, ki je izbran, za predsednika.
Potem pa spet...
ab.
Megleno septembersko jutro se«» je leno vzdigovalo "s svojdgdf* mračnega »ležišča, kakor kmet, ki™: je komaj postoril vse v hlevu in na polju, in je ves zdelan legel in se še ni popolnoma odpočil, pa že mora vstati in poprijeti za plug. Nežna koprena megla pa se je počasi dvigovala Z rahlim valova-njem, in se vrtinčila v sinjih kolobarjih proti zaspanemu nebu.
Z zadržanimi koraki, kot bi se bala, sem se bližala veliki rumeni stavbi. Kaj se skriva za temi velikimi okni in težkimi, hrastovimi vrati, ki zapirajo hram učenosti.
Že nekaj dni me begajo pekp-če misli na novo šolsko leto. Ali bom kos novim spremembarh? O-snovna šola mi je dala pa popotnico torbo S skromnim znanjem, gimnazijo bom zapustila oprtana s'težkim nahrbtnikom, polnim bogatih izkušenj.
’Čeprav me gimnazija privlači in me vleče ža sabo že nekaj let, me misel nanjo hromi.
In sedaj se j'e želja uresničila. Zdrsnila sem v morje nenehnega ¡učenja. Ta pot neskončno vabi, tu 'se znanje razsipava, ponuja, nastaja in utrjuje.
Zavedam se, kakšno težko breme sem si naložila, vendar misel, da bo - moje znanje že jutri za procent večje in bogatejše, me navdaja z veseljem in srečo.
Razmišljanje pretrgajo : zategli glasovi, pomešani z razposajenim vpitjem.
Pritisnem na kljuko in znajdem
se v veži. S pogledom objamem vežo, in že stopam po gladkih stopnicah. Srce mi oklepa debela plast strahu. Prepetam od tesnobe. V garderobi se srečam z novimi- -sošolkami. Vse so presrečne in izžarevajo vedrino.
Štiri leta bomo skupaj drgnile šolske klopi, se potile ob zagonetnih nalogah in se smej ale šolskim »štosom«.
Ko sem v razredu in se srečujem z novimi profesorji, z novo snovjo, se mi zdi, da je vse nekakšen velik velik uvod, ki ima neskončno velik vprašaj. Misli preplavajo do izliva, misel se u-stavi,. občutek okameni... in začenja se trenutek prividov.
V meni je globoka brazda, ki izpuhteva misli po porazu ali po zmagi. Razdvojena sem med srečo in tesnobo.
Vedno imam pred sabo tenko tančico, za katero se skriva privid, da ne bom zmogla, a na drugi strani pa je trdna in močna volja, ki pobija vse nasprotne misli.
Nekje v temnini razmišljanj -pa si vedno obljubim:
-»Tako bo, pa niti za milimeter drugače. Zmagala bom, pa če se zemlja strese.«
Vem, da bo pot polna bridkih spoznanj in bolečih razočaranj, -vedno'bom začela znova, saj življenj e-j e ogenj., ki peče, a vendar čisti. Tisto, po čemer hrepenim, se mi bo uresničilo le s trdno, neomajno voijo.
Manja Podkoritnik
Nepozabno srečapje
Bohinj je lepa dolina v -srcu Julijskih. Alp, ki vsako leto kot magnet privlači mnoge tuje in domače turiste.
Naj večji 'slovenski pesnik dr. France Prešeren je v pesnitvi »Krst pri Savici« že tedaj ovekovečil Bohinj in pokazal na skrito lepoto slovenske žemlje, ki smo ■■ jo /očuvali vse do danes.
’ Marsikomu je Bohinj' »dolina miru«. Zai trenutek še odmakne pred hnipno in bučečo ‘modernizacijo in napornim tempom življenja.
Poleti se namakaš v mrzlem ježem, Veslaš, ribariš ali pa se odločiš za krajši izlet.
Tista prvobitnost: gorovja, skrite visoke ¿planine in doline, gozdovi, planine z jezer Ci, pašniki, stara naselja’Se skladajo z udobnostjo, ki pa ne ruši harmonije.
Bohinj je tudi bogat ž dediščino -»zgodovinskih ■ znamenitosti: ; -Zoisova» graščina,' stari’ mlini in » žage, cerkevsv. Janeza- s srednjeveškimi freskami, vojaško poko-ipališče s I. ¿svetovne vojne, so res ■vredni ogleda.
■V Bohinju:pa sem se tudi sre-- čala z' našo folkloro ter. šegami naših prednikov: Kmečka ohcet in Kravji bal.
Kako so "nekoč snubili, sem si •ogledala na.večerni prireditvi na predvečer Kmečke ohceti.
• Na ograjah so viseli radovedneži, ki rse jim ni dalo seči’ v žep in povleči veh denar za ogled.
Pod skalco se je gnetlo ljudi.
Zasedli smo kakšna osmo vrsto, ljudje so kar drli na prizorišče.
Končno se je začelo, i Na prizorišču — v znani gostilni »Pri Mihovcu« — so se zbrali
mladi in stari-in se razgo.varjali o vsem mogočem. Beseda je nanesla tudi na snubljenj e.
Nekdo iz te druščine, mlad fant, se je odločil, da bo poskusil srečo pri Micki.
Tema zakrije zemljo, Janez pa •hitro- smukne po »lojtro« in jo pristavi k Mickinem. okencu»
Kliče, kliče, nič.-Poje-in govori ji čudovite» besede, ki se cedijo kot med.- Ona je še vedno trmasta. Noče in noče odpreti okenca. Janez ne obupuje. Se enkrat, prav nežno potrka na okence, da ne bi slučajno mam’co prebudil.
Končno se okence odpre, pa -Micka glavo ven -pomoli.
Janez izjeclja, nekaj »pocukra-nih« besed in vse .je spet. dobro. Da bi bila -ljubezenska vez še bolj- trdna, ji pokloni lectovo srce. Dobro jo je odnesel.
France pa ni imel take-¿sreče. Namesto da bi prejel poljubček, jo je dobil z metlo po glavi. Mam’ca je namreč iz strahu ža hčerko- snubca nagnala z metlo.
Ančka pa je bila močno prevzetna. Čakala je na bogatega snubača, pa ji nobeden ni. bil všeč. Nazadnje pa so ji »Stari lisjaki« nastavili moža iz slame. Postavili pa so ga na zidarsko kobilo in vse skupaj postavili pod Ančkino okno.
Ančka je bila razočarana -in od takrat naprej ji niso več mešali glave snubci s hlevom polnim konj in kobil.
Res, nepozabno je srečanje z domačimi šegami.
• Spomin bio še, dolgo v moji, notranjosti črtval nepozabnost, ki je doma v bohinjski dolini.
Manja Podkoritnik