------    185    -----
Dopisi.
Trst 3. junija. {Tabor v Sežani) nam vstane v večnem spominu. Tržaški Primorci smo se ga vdele-žili v ogromnem številu; velikansk je bil odhod s Ro-jansko zastavo na čelu, neseno od primorskega pokola" v modri srajci; na vsakem kraji sta kot stražnika stopala dva Sokola v rdečih srajcah, spredej pa zopet drug Sokol, ki je prostil cesto in red delal; še druge zastave, velika množica rodoljubov s pevskim zborami in godbo: vse to je dalo impozanten pogled. Do Sežane prišedše nas velika množica sprejme; godba zagode „Naprej" in živio- in slavaklicev ni bilo konca. Dr. Lavrič in Cegnar in ž njima po sokolsko oblečeni tminski pevci pridejo nam naproti, in ko dr. Lavrič prisrčno bratovsko nas pozdravi, zadonijo zopet tako navdušeni živio- in slava-klici, da je donelo po hribih in dolinah. Sežana je bila vsa z narodnimi zastavami okinčana. Po kratkem postanku odrine vsa množica na taborišče. Predsednik tabora dr. Lavrič začne z gin-ljivim govorom razprave. O prvi točki „zedinjenji Slovenije" je govoril dr. Klavžar, o 2. točki „§. 19." prof. Ravnik, o 3. točki zarad ljudskih šol v Sežani učitelj Živec iz Skope, o 4. točki zarad slovenskih mestnih šol v tržaški okolici kmet Jurij Grdol iz Ro-kola, in o 4. za znižanje davkov tudi okoličan iz Pro-seka. Vse je bilo enoglasno zahtevano, še posebno živahno pa 1. točka. — Telegrami in dopisi iz raznih krajev, kakor iz Prage, Gradca, Ljubljane, Gorice, Maribora, Trsta in še drugih krajev so bili navdušeno sprejeti, s posebno gromovito radostjo pa še pozdrav, ki so ga poslali Bokežki kapitani. Po končanem taboru zapoje izvrstni tminski pevski zbor, in za njim še več druzih, in množica vsa navdušena se vrne v Sežano nazaj, kjer se je začelo rajsko narodno življenje, trajajoče do druzega dne. Ne moremo si kaj , da ne bi rodoljubni gospej Polajevi ne izrekli javne zahvale za gostoljubnost njeno, ki jo je tako izvrstno ljubeznjivo nam razodevala. — Na taboru je bilo okoli 6000 ljudi, pred več kot manj; al tetika „Triesterica", ki ima velika usta, jih je veliko tisoč požrla. Tabor je očividno koristil mnogo; gibanje je zdaj bolj živahno, ljudstvo bolj zavestno.
Iz Stajarskega. (Volitve deželnih poslancev za Sta-jarsko) bodo za kmečke občine 23., za mesta, trge in trgovinske zbornice 27., za veliko posestvo 30. dan tega meseca. Vlada bode brž ko ne podpirala nemškutarje, ker se boji, da Slovenci ne bi šli v državni zbor. — 17. dan t. m. v Mariboru iz vse dolnje Stajarske zbrani slovenski rodoljubi so sklenili, da hote kandidate za prihodnji deželni zbor priporočati na podlagi sledeče dogovorjenega programa:
I.    Slovenske tirjatve v državopravnem oziru: 1. Zedinjenje vseh Slovencev je naša poglavitna težnja; dežele, v kterih živimo, nimajo pravice, niso osebe pravice zoper naš narod, ampak narod je mora-lična oseba, ki kot takošna nikoli ne more zgubiti svoje osebne pravice do združenega pravnega življenja v eni avstrijski kronovini. — 2. Tirjamo, da se nemudoma vpelje za Slovence raba slovenskega jezika v vseh javnih vladinih, deželnih, cerkvenih in šolskih zadevah; ob enem priznavamo enake pravice vsem drugim narodom.
—  3. V pospeh pravosodja tirjamo že zdaj višo deželno sodnijo za vse Slovence, s sedežem v Ljubljani. — 4. Ker po dozdanjih skušnjah večina štirskega zbora zgoraj navedenim tirjatvam ne bode prijazna, hočemo delati v zvezi in porazumljenji z drugimi avstrijskimi fe-deralisti. — 5. Slovenski narod — žel6, da se naša država preosnuje na federalistični podlagi — priznava samo vojaške, finančne in trgovinske zadeve kot skupne.
—  6. Vse druge zadeve spadajo v oblast deželnih zborov.
II.  Tirjatve v cerkvenem oziru. 1. Slovenci nimamo nič proti temu, da drugo verniki, ki vživajo popolno versko svobodo, imajo z nami enake*državljanske pravice; toda kot katoličani tirjamo, da tudi katoliška cerkev vse svoje notranje zadeve samostalno uravnava,
—  Ker je vse na tem ležeče, da se naša šolska mladež izreja v krščanskem duhu, želimo, da se šolska postava še enkrat presodi in tako popravi, da se v samostalni organizaciji šole tudi katoliški cerkvi primeren upliv pri nadzorovanji šol odloči. — 3. Cerkveno premoženje je kakor vsako drugo nedotakljivo.
III.  Tirjatve v drugih splošnih zadevah: 1. Društva za napredek obrtnije, splošne omike itd. naj se po potrebah tudi iz deželnega zaklada podpirajo. — 2, Napredek v obrtniji je le mogoč, ako se iz deželnega zaklada več stori za vravnanje naših rek, osnovo in ohrano dobrih cest itd. — 3. Hočemo, da se varno pazi pri osnovi novega katastra, da ne bodemo preveč obloženi z davki. Ob enem želimo, da se pri tej priliki naše zemljiščine knjige tako vredijo, da pridejo v popolno soglasje z novim katastrom in da se potem vsled tega realni kredit bolj okrepča.
IV.    Vsa druga vprašanja se prepuščajo svobodni previdnosti naših poslancev.
Iz Metlike 6. jun. — Sviloreja nam obeta dober sad, akoravno nam vreme ni ugodno, črvi so četrti pot prespali in eni se že zapredajo. Odrasli so dobro, so prav zdravi in upamo, da se bodo dobro obnesli. Želimo si le še dobrega kupca, kteri bi naš trud primerno tudi plačal, da bode sreča naša velika. Nadjamo se v naši okolici do 1000 funtov mešičkov pridelati. Z Bogom!
—P-Iz Kamnika 3. junija. — Ker so volitve za deželni zbor pred durmi in še nič ne slišimo, da bi se bila volilna postava od 1861. leta premenila, po kteri mi mestjani moramo hoditi v trg celo pod Ljubelj, zato so se veljavni naši mestjani pismeno obrnili do odbora „Slovenije", naj bi se kar le more potegnil pri c. kr. vladi za to, da se nam krivica odvzame, ki jo trpimo že več let, da moramo v daljni Tržeč volit hoditi. V enem dnevu se to težko opravi, treba je poldruzega dne ali tudi dveh dni; to ni le zamuda časa, temuč prizadene tudi stroškov. Da bi bile volitve vsacih 6 let enkrat, bi se ta krivica še pretrpela, al v treh letih trikrat voliti, je vendar prehuda potrata časa in stroškov, samo zato, da je grand-nemškutar Schmerling Tržičanom vstregel. Ko bi bila volitev v Kranji, bilo bi to središče nam, Radoljčanom in Tržičanom, to je, nobeden bi ne imel predolgih potov. Dobro vem; da naši rodoljubi v deželnem zboru so se lani že vtretjič krepko potegnili   za  premembo nesrečne volilne po-
-----    186   -----
stave, al ker še ni duha ne sluha, da bi bila ta po vsem pravična postava potrjena, in ker se je nadjati, da Potockevo ministerstvo ne hodi iste poti kakor predniki njegovi, tedaj pričakujemo, da že pred volitvijo se potrdi postava, ki nas ne tira v daljni Tržeč. *)
Iz Postojne, ss Volitve poslancev za deželni zbor se bližajo, in spet pride vrsta tudi na nas, da si volimo poslanca skupno z Vrhniko in Ložem. Žalibog! da mi že dve leti nimamo zastopnika v deželnem zboru zavoljo krivične volilne postave. Čuda tudi, da sestrici Postojna in Vrhnika ste si poslednji čas nasprotni stale. Cas je, da tudi med nama nastopi prijazna sprava. Mi Postojnčani podajamo tedaj Vam Vrhničanom bra-tovsko roko in volimo moža, kterega Vi in mi visoko spoštujemo in kterega iz njegovega delovanja v deželnem zboru zdaj še temviše cenimo. Vaš roj&k je: gospod France Kotnik.**) V svesti smo, da tudi naši dragi Loža ni bodo z nami istih misli. Vse to pa nas navdaja s zaupanjem, da gosp. Kotnik prevzame drage volje poslanstvo od nas, ako 28. dne t. m. zedinjeni stopimo v volilno dvorano in enoglasno volimo njega. In tako dobimo moža za svojega zastopnika, čegar ro-doljubje je skušeno kakor zlato v ognji, — ki še posebno dobro poznd razmere in potrebe naše notranjske in ima mnogovrstnega znanstva veliko, brez kterega ni-mur ni moč dostojno opravljati svoj važni posel v zboru.
Iz Ljubljane.    (Volilna postava za poslance deželnega zbora kranjskega), ktero je deželni zbor v nekterih razdelkih zato premenil, da bi se volilna pravica razširila, da bi se volilni kraji volilcem pripravniše vredili in da bi v vrsto v deželne bukve vpisanih graj-ščakov postavili  se   tudi  drugi veliki   posestniki,   ki 100 gold.  zemljiščinega   davka   brez  vojskine priklade plačujejo,  spet  ni potrjena.   — Trikrat že je deželni   zbor  kranjski  to  postavo   sklenil  opiraje  se na enako pravico za vse volilce in da bi volilcem bile volitve bolj zložne, al nobeno ministerstvo ni še odobrilo pravičnih zahtev, in tudi sedanje ne. Schmerlingova volilna postava ostane  še  ona modrost,   o kteri se nič premeniti ne sme, če tudi je deželam le oktroirana, to je, po vladi ukazana, in čeravno je  na podlagi večletnih skušinj deželni zbor  kot  postavedajni  faktor jasno dokazal, da v nekterih razdelkih je prava „mar-tra"  mnogim  volilcem,   in  da jo  je   premeniti   treba. Kako krivična je  ta Schmerlingova  postava  sploh,   to pričajo   neštevilni   glasovi   različnih   dežel,   —  to  je dr. Fischhof v svoji knjigi „Oesterreich und die Biirg-schaften seines  Bestandes"  do jasnega   dokazal,   kjer Schmerlingove   volilne  postave  „močvirna tla" (Sumpf-boden) imenuje — in vendar se tudi Potockovo ministerstvo drži teh nesrečnih postav!   —   Ce  se ne poslušajo deželni  zbori in  cel6  v tacih   rečeh ne,   ktere večkrat sklenejo, tedaj vprašamo: čemu so zbori? Ce vlada zmiraj dela le po svoji glavi, ima absolutizem še to prednost,   da je bolji kup!    Bridke take skušnje vendar nikogar ne  smejo  omamiti,   da  bi rekel:   „pu-stimo vse, saj je vse zastonj"; stanovitnost vendar naposled pelje do zmage,   saj   so   že  starodavni Rimci znali pregovor,   da tudi  „kaplja vode naredi luknjo v kamen, ne na enkrat s silo, ampak s tem, da večkrat pada na kamen". In n&rodna večina prihodnjega deželnega zbora ne bode prenehala v eno mer zahtevati, kar se jej je odbijalo dosihmal.
¦-¦ -¦¦*¦¦¦                    ~   w
*) /alibog! da pod Potockem ni drugače kakor je bilo poprej; glejte sporočilo iz Ljubljane v današnjem listu.                     Vred.
**) Ker je bil gosp. Kotnik dozdaj poslanec ljubljansko-vrhniške okolice in je bilo dogovorov na več strani treba, zato odbor »Slovenije" zraven gosp. dr. Jan. Bleiweis-a za okolico ljubljansko-vrhniško dozdaj ni Se mogel nasvetovati druzega poslanca na mesto g. Kotnika,  in ga bode tedaj nasvetoval brž drugi pot.
Vred.
•— Radostni smo izvedeli iz Dunaja, da huda pljučna bolezen gosp. dr. To mana se je obrnila na bolje. Bog daj, da se mu kmalu povrne zdravje popolnoma.
—   (Dr. Costi) je obrtnijsko pomočno društvo v Inspruku zarad zaslug o ustanovitvi tega društva podelilo diplomo častnega uda.
—  Danes, 7. dne t. m. dopoldne, se je s cerkveno slovesnostjo stavil temeljni kamen Marijnemu spominku na št. Jakobskem trgu. Bile so> vpričo više oblastnije; stavbini odbor tega spominka bil je name-stovan le po ndrodnih možeh, ^ nobenega druzega ni bilo zraven. Danes je prečastiti St. Jakobski gosp. faj-mošter vendar vidil, da nič ne pomaga, č<e tudi ob nedeljah pri popoldanski službi Božji se litanije nemški bero !
—   {Častno priznanje.) Kovaška in živinozdravniška šola v Ljubljani vživa tako dobro ime tudi po svetu, da se je že več dežel (Galicija, Tirolska, Koroška) obrnilo do družbe kmetijske, naj jim naznani osnovo te koristne šole. In zopet je dr. Bleiweis 4. t. m. eel6 iz Oger-skega dobil prošnjo od prof. Ladislava Wagnerja iz Bude (Ofen), naj mu pošlje osnovo ljubljanske učilnice, ki mu je iz Dunaja z veliko pohvalo priporočana.
—  (Za pomilostenje obsojenega gosp. kaplana Ko-privnikarja) so knezoškof ljubljanski se naravnost obrnili do Njih Veličanstva cesarja, „Tagblaitt", kteremu so vsa birokratična vrata široko odprta, je brž zavohal, da je škofova prošnja došla ljubljanski dieželni sodniji v presojo. „Tagblattovec" se dela prav tako, kakor da bi bil škofovo pismo bral ter ne skriva, da deželna sodnija ne bode nasvetqvala pomiloščenja. — Da se sodniške inštancije vprašajo za svoje mnenje, to je čisto naravno, al da časnik še toliko takta nima, da bi po svetu ne raznašal stvari, dokler cesarjeva beseda ni re-~ šila prošnje, to kaže preočitno, kako radi bi te baze liberalci celo rabeljni (freimani) bili, da bi v ječo metali ali celo obešali narodne može, ki jih v eno mer psujejo za „klerikalce". Po naših mislilh bi pač potrebno bilo, da bi se oni list „Tagblattta" poslal na Dunaj na najviše mesto, da bi ondi vidieli, kaj se v Ljubljani godi s pismi, ki gotovo niso namenjena, da bi v nje nos vtikal časnikarsk pisanih! Zato, da ljubljanska sodnija, kakor „Tagblatt" pravi, ne bode za pomiloščenje, bosta jej ovaduha Masel im Golob gotovo zel6 hvaležna.
— (Dramatično društvo.) K zadnjemu, sporočilu o občnem zboru je še pristaviti sledeče : g. jprvosednik je posebno povdarjal v svojem nagovoru, da društvo vkljub mnogim oviram veselo napreduje, da je častno stopilo na javni oder z rednimi predstavami. Orno gotovo nobenemu narodnemu društvu ne dela škode, če se kje škoda godi, morajo se iskati vzroki drugo>d.
Iz tajnikovega sporočila je razvidno, da je izdalo društvo za leta 1869 zopet 5 zvezkov ,,Slov. Talije" (8—12.), ki obsegajo prav zanimive igre. Igralo se je 9krat v gledišči in 2krat v čitalnici, slkupaj llkrat. Sodelovalo je pri teh predstavah 64 udov, 28 gospodičin in gospd in 36 gospodov, gotovo lepo šteevilo delalnih moči, ki so bile glavni steber društvene delalnosti. Učilnica se je začela 15. oktobra za ženske (družabnike in se konča konec junija. Izdatno denarnco podporo je naklonil deželni zbor društvu in njegoviim nameram, hvala naj bode tudi izrečena odboru narodnega kazališča v Zagrebu za prijazno brezplačno prepuščanje garderobe in muzikalij. Blagajnikovo sporočilo kažte za 1. 1869 dohodkov 1745 gold. 35 kr. stroškov 1574 gold. 30 kr. tedaj je ostalo 171 gold. 5 kr. in zraven še 350 gold. v obligacijah. Stan premoženja konci 1. 1869 je bil 735 gold. Proračun za 1.1870 kaže 4281 g<old. dohodkov in 4119 gold. stroškov tedaj 132 gold. ostanka.    V teh
-----    187    ------
številkah je pa glavni dohodek iz predstav v gledišči, ker podpornikov, ki plačujejo po 2 gold. na leto je komej 200, tedaj dosti premalo, da bi se iz njih doneskov mogli plačevati najnavdenejši stroški društva, ker še knjigam , ktere društvo izdaja, mora prikiadati iz omenjenih dohodkov. Od 1. januarja do 28. maja L 1. je bilo dohodkov 2270 gold. 89 kr., stroškov 1972 gold. 3 kr., v blagajnici je 298 gold. 86 kr. v gotovem denarji in 300 gold. v obligacijah.
O volitvi odbora poročali smo že zadnjič. Marljivemu blagajniku g. Žagarju, ki že tri leta opravlja z hvale vrednim trudom brezplačno posel blagajnika, izreče g. prvosednik in ž njim ves zbor srčno zahvalo. Odborov predlog, da se imenuje za častnega uda prvi Jugoslovan, čestiti biškup Strossmaier se je potrdil enoglasno in naudušeno. Nektere od g. prvosednika nasvetovane premembe društvenih pravil bode pretresel novi odbor in poročal v izrednem občnem zboru. Na vprašanje, kaj je z odškodnino ktero zahteva nemško glediško podvzetstvo razjasni g. prvosednik, da odboru ni nič znano o tem. Konečno izreče zbor zahvalo g. prvo-sedniku za vspešno njegovo delovanje in se sklene s tem zbor.
— (Poberki iz časnikov.) Pod naslovom „das Hochste an perfider Verhetzung" pretresa ,,Laibacherica" neki dopis iz Celja v „81ov. Nar." o izhodu ljublj. filharmo-nične družbe in naposled izlije ves svoj žolč v to, da pravi, da slovenska taktika le s surovo gro-mado deluje, ker drugače delati ne more pri v obče tako malo omikanem narodu. Ne da bi delali sodnika med „Laibacheričino" kritiko in Narodovim" člankom ali da bi opravičevali „Nar." spis, vprašamo vladni list le: kako da se drzne žaliti ves narod naš slovenski, če ima pravdo s časnikom? ali niso take besede „das Hochste der wildesten Unver-schamtheit?" Potem se pa čudite, da je narod razkačen, če še cel6 vladni list njega in one, ki se potegujejo za pravice njegove, pred svetom tako nesramno v obraz bije! Ce nimate naroda našega na svoji strani, se mar čudite? Ali ste kdaj kaj storili za njegovo omiko? Njegov jezik mu hočete zatreti v šolah, kan-celijah in sploh v javnem jeziku, ker ga imenujete „Bauernsprache" in njegove zastopnike psujete za klerikalce", ker klerikalec biti je v vaših oč6b sramota. Quousque tandem!
Očitna zahvala.
Zopet je razpušen naš deželni zbor in treba bode na novo voliti.
Ker ste me, častiti volilci okraja kranjskega, lož-kega in tržiškega! dosihmal še vselej s tolikim zaupanjem za svojega zastopnika volili, da me je to prav živo v srce ganilo, smel bi skor misliti, da Vas je volja, tudi še v tretjič me voliti v deželni zbor.
Zato pa, da Vala volitev ne bode zastonj, ker mi zdravje moje nikakor več ne dopuša udeleževati se delovanja zborovega tako, kakor je dolžnost poslančeva, zahvalujem se prisrčno za veliko zaupanje Vaše, ktero više cenim kakor vsako drugo čast, ter prosim, da mi verjamete, da zavoljo boiehnosti mi ni mogoče, kakor bi rad, v vrsti drugih narodnih poslancev in prijatlov svojih poganjati se za blagor mile domovine naše, za svete pravice naroda našega.
Stopivši s prisrčno to zahvalo z odra očitnega zagotavljam Vas, dragi mi rojaki, da do zadnjega dihljeja ostanem z dušo in telesom verni sin domovini naši, ter Vas ob enem prosim, da na mesto moje izvolite onega gospoda, kterega Vam bode nasvetoval popolnega zaupanja vredni odbor „Slovenije".
V Ljubljani 1. junija 1870.
Baron Anton Zois.
Visokorodni gospod baron!
Z žalostnim srcem je zaslišalo društvo ^Slovenije" nemili glas, da Vam bolehnost Vaša ne dopušča, da bi še prevzeli poslanstvo za deželni zbor, ktero ste opravljali od prvega začetka do današnega dne z vso goreč-nostjo pravega domorodca. Verjemite nam, da z nami vred žaluje vsa naša domovina, ktera bo v sedanjih burnih časih milo pogrešala Vašega modrega sveta, Vaše mirne prevdarnosti, in Vaše zveste skrbljivosti, s ktero ste jej bili v vseh politiških stiskah zanesljiva pomoč in zaslomba. Naše edino tolažilo o tej boleči zgubi je svest, da ostanete tudi zanaprej v naši sredi, v sredi našega milega naroda, med kterim si stavite s svojo dobroto in svojimi blagimi deli nepozabljive spominke. Dovolite, blagosrčni gospod, da se Vam pri ti priložnosti društvo ^Slovenije" vsaj z besedami zahvaluje, z besedami, ki pri* dejo iz dna srca, za Vaše tolike žrtve, za Vašo gorečo ljubezen do domovine in naroda, v kteri Vas nihče ne preseže. Naj Vam večni Bog vse stoterno povrne, in naj Vas v zdravji in sreči še mnogo let ohrani naši dragi domovini trdno podporo in našemu ljudstvu očeta!
Od odbora društva „S loven i je" 3. junija 1870.