UčiielfsRa Hsicarnm DROBIŽ Z OBČNEGA ZBORA UČITELJSKE TISKARNE Vsak učitelj naj bp član tiskarne. Učiteljska tiskarna je last vsega slovenskega učiteljstva, upravljajo jo pa seveda le zadružniki. Želeti je, da bo vse sIpv. učiteljst\p včlanjenp z deleži po 250 Din, s tem bo moč in veljava povišana, ker bo imela tiskarna svpj lastni obratni kapital. Skupnost — organizacija je na procvitu tiskarne izredno zainteresinara. Deleže lahko plačujete v obrpkih. Z nabiranjem članov prednjači srez Radovljica, kar je zasluga v prvi vrsti tov. Baeblerja. Vsa čast in hvala mu! Uprava šteje 10 članov. Pri volitvah leta 1934. sta ostala le 2 stara člana, 8 je bilo izvoljenih novih. letos mesto tov. Hrena tov. Womer. L. 1937. poteče 3 letna doba in bo \oljen novi pdbpr. Nikdo ni nenadomestljiv, vendar bi nekatere člane sedanje uprave težko pogrešali, izpremembe se pa lahko izvrše brez škode in novih težkpč in naj dobi svojega zastopnika radovljiški srez, ki se za tiskarnp zelp zanima. Seveda pdloča o tem le pbčni zbor. Nameravanp povišanje članov uprave se ni izvršilo. Proti ppvišanju je nastopal to\. Š. posebnp iz gotspodarskih razlogov. Vsak zunanji član, ki prihaja k vsem mesečnim sejam, stane letno ppvprečno 3000 Din. Edina korist bi bila, da vrši ta član uprave v svojem srezu agitacijo za npve deleže in npva naročila. Tp lahko dela zaveden, požrtvovakn tovariš, ne da bi bil član uprave, že samo na poziv svoje or"anizacije. Njegovo ime in delo bp za zgled vsemu učiteljstvu. A ne samo gospodarski razlogi govore prpti ppvišanju, tudi neokretnost uprave bi se z večjim številom povečala. V teh težkih časih bi bilo treba diktatorske oblasti dobrega gospodarja, ne pa celega parlamenta, morda še z raznimi odseki, ki bi delo komplicirali. Zunanji člani, aktivni učitelji, mprajp imeti vsaj 10 krat na leto dopust. MaTsikateri raje ne bo šel k seji, kot prpsil uradno za odobrenje odsotnosti. Samo prihajanje k seji, je le del ppravila člana uprave, važnejše je pregledovati delo knjigarne, kn""Oveznice, pisarne itd in tega zunanji član ne more brez nPvih trpškov, ker je na dan seje že itak pri seji pplno zaposlen. Dolgpvi so se znižali v letih 1933-^1935 za okroglo 700.000 Din. Seveda ni tp čisti prirastek, ker sp se znižale tudi terjatve in skrčile zaloge za 400.000 Din; vsekakpr pa je le lep uspeh dvoletnega dela. Terjatev je mnogo dobrih, nekaj dvom-ljivih. Samo šole dolgujejp 734.597 Din. Res se pri teh ni bati izgube; vendar je težkp čakati, ker mora zadruga plačevati za svoje dplgpve obresti. Zalpstno je, da »pozabijo« dpbrp situirani tovariši poravnati svoje obveznosti in če znašajo kpmaj nekaj desetakov. Zadruga je dobra in bo uspevala dasi je mnogo težkega dela in velikih skrbi. Uprava ima dplžnost. da še bplj varčnp gospodari in zniža režijske trpške. Učiteljstvo pa naj pridobi več članov, naj naroča zase vse pptrebščine pri svpji tiskarni in pridobiva narpčila za njo tudi pri šolah, občinah, zadrugah, itd. Svoji k svojim!