GRADBENI VESTNIK ™ GLASILO ZVEZE DRUŠTEV GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV SLOVENIJE IN MATIČNE SEKCIJE GRADBENIH INŽENIRJEV INŽENIRSKE ZBORNICE SLOVENIJE Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana GRADBENI VESTNIK Gradbeni vestnik GLASILO ZVEZE DRUŠTEV GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV SLOVENIJE in MATIČNE SEKCIJE GRADBENIH INŽENIRJEV INŽENIRSKE ZBORNICE SLOVENIJE UDK-UDC 05 : 625; ISSN 0017-2774 Ljubljana, december 2008, letnik 57, str. 321-348 Izdajatelj: Zveza društev gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije (ZDGITS), Leskoškova 9e, 1000 Ljubljana, telefon 01 52 40 200; faks 01 52 40 199 v sodelovanju z Matično sekcijo gradbenih inženirjev Inženirske zbornice Slovenije (MSG IZS), ob podpori Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani in Zavoda za gradbeništvo Slovenije Izdajateljski svet: ZDGITS: mag. Andrej Kerin prof. dr. Matjaž Mikoš Jakob Presečnik MSG IZS: Gorazd Humar mag. Črtomir Remec doc. dr. Branko Zadnik FGG Ljubljana: doc. dr. Marijan Žura FG Maribor: Milan Kuhta ZAG: prof. dr. Miha Tomaževič Glavni in odgovorni urednik: prof. dr. Janez Duhovnik Sodelavec pri MSG IZS: Jan Kristjan Juteršek Lektor: Jan Grabnar Lektorica angleških povzetkov: Darja Okorn Tajnica: Anka Holobar Oblikovalska zasnova: Mateja Goršič Tehnično urejanje, prelom in tisk: Kočevski tisk Naklada: 3000 izvodov Podatki o objavah v reviji so navedeni v bibliografskih bazah COBISS in ICONDA (The Int. Construction Database) ter na http://www.zveza-dgits.si. Letno izide 12 številk. Letna naročnina za individualne naročnike znaša 22,95 EUR; za študente in upokojence 9,18 EUR; za družbe, ustanove in samostojne podjetnike 169,79 EUR za en izvod revije; za naročnike iz tujine 80,00 EUR. V ceni je vštet DDV. Poslovni račun ZDGITS pri NLB Ljubljana: SI56 0201 7001 5398 955 Navodila avtorjem za pripravo člankov in drugih prispevkov • Uredništvo sprejema v objavo znanstvene in strokovne članke s področja gradbeništva in druge prispevke, pomembne in zanimive za gradbeno stroko. • Znanstvene in strokovne članke pred objavo pregleda najmanj en anonimen recenzent, ki ga določi glavni in odgovorni urednik. • Besedilo prispevkov mora biti napisano v slovenščini. • Besedilo mora biti izpisano z znaki velikosti 12 pik z dvojnim presledkom med vrsticami. • Prispevki morajo imeti naslov, imena in priimke avtorjev ter besedilo prispevka. • Besedilo člankov mora obvezno imeti: naslov članka v slovenščini (velike črke); naslov članka v angleščini (velike črke); oznako ali je članek strokoven ali znanstven; nazive, imena in priimke avtorjev ter njihove naslove; naslov POVZETEK in povzetek v slovenščini; naslov SUMMARY in povzetek v angleščini; naslov UVOD in besedilo uvoda; naslov naslednjega poglavja (velike črke) in besedilo poglavja; naslov razdelka in besedilo razdelka (neobvezno); ..., naslov SKLEP in besedilo sklepa; naslov ZAHVALA in besedilo zahvale (neobvezno); naslov LITERATURA in seznam literature; naslov DODATEK in besedilo dodatka (neobvezno). Če je dodatkov več, so dodatki označeni še z A, B, C, itn. • Poglavja in razdelki so lahko oštevilčeni. • Slike, preglednice in fotografije morajo biti omenjene v besedilu prispevka, oštevilčene in opremljene s podnapisi, ki pojasnjujejo njihovo vsebino. Vse slike in fotografije v elektronski obliki (slike v običajnih vektorskih grafičnih formatih, fotografije v formatih .tif ali .jpg visoke ločljivosti) morajo biti v posebnih datotekah, običajne fotografije pa priložene. • Enačbe morajo biti na desnem robu označene z zaporedno številko v okroglem oklepaju. • Kot decimalno ločilo je treba uporabiti vejico. • Uporabljena in citirana dela morajo biti navedena med besedilom prispevka z oznako v obliki: [priimek prvega avtorja, leto objave]. V istem letu objavljena dela istega avtorja morajo biti označena še z oznakami a, b, c, itn. • V poglavju LITERATURA so uporabljena in citirana dela opisana z naslednjimi podatki: priimek, ime prvega avtorja (lahko okrajšano), priimki in imena drugih avtorjev, naslov dela, način objave, leto objave. • Način objave je opisan s podatki: knjige: založba; revije: ime revije, založba, letnik, številka, strani od do; zborniki: naziv sestanka, organizator, kraj in datum sestanka, strani od do; raziskovalna poročila: vrsta poročila, naročnik, oznaka pogodbe; za druge vrste virov: kratek opis, npr. v zasebnem pogovoru. • Prispevke je treba poslati glavnemu in odgovornemu uredniku prof. dr. Janezu Duhovniku na naslov: FGG, Jamova 2, 1000 LJUBLJANA oz. janez.duhovnik@fgg.uni-lj.si. V spremnem dopisu mora avtor članka napisati, kakšna je po njegovem mnenju vsebina članka (pretežno znanstvena, pretežno strokovna) oziroma za katero rubriko je po njegovem mnenju prispevek primeren. Prispevke je treba poslati v enem izvodu na papirju in v elektronski obliki v formatu MS WORD in v 8. točki določenih grafičnih formatih. Uredništvo Vsebina • Contents VOŠČILO PREDSEDNIKA ZDGITS stran 322 Miro Vrbek, univ. dipl. inž. grad. VOŠČILO PREDSEDNIKA ZDGITS Članki» Papers stran 323 prof. dr. Matej Fischinger, univ. dipl. inž. grad. dr. Miha Kramar, univ. dipl. inž. grad., izr. prof. dr. Tatjana Isakovic, univ. dipl. inž. grad. OCENA POTRESNE VARNOSTI ARMIRANOBETONSKIH MONTAŽNIH HAL Z MOČNIMI STIKI (3) - KRITIČNA OCENA POSTOPKOV PROJEKTIRANJA V EC8 IN SKLEPNE UGOTOVITVE SEISMIC SAFETY EVALUATION OF PRECAST INDUSTRIAL BUILDINGS WITH STRONG CONNECTIONS (3) - CRITICAL EVALUATION OF THE DESIGN PROCEDURES IN EC8 AND CONCLUDING REMARKS stran 330 dr. Ana Petkovšek, univ. dipl. inž. geol. Primož Jurjavčič, univ. dipl. inž. grad., Matej Maček, univ. dipl. inž. grad. Zvonko Cotič, dipl. inž. grad. SISTEMI ZA KONTINUIRANO KONTROLO ZGOŠČANJA -KONČNO V REDNI RABI TUDI V SLOVENIJI ROLLER-INTEGRATED CONTINUOUS COMPACTION CONTROL -FINALLY IN OPERATION ALSO IN SLOVENIA Novice iz društev ZDGITS stran 356 Peter Kosi, univ. dipl. inž. grad. 60 LET DRUŠTVA GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV MARIBOR stran 357 Stipan Mudražija, univ. dipl. inž. grad. PRETEKLOST ZA PRIHODNOST DGIT MARIBOR Vsebina letnika 2008 stran 359 Novi diplomanti J. K. Juteršek, univ. dipl. inž. grad. Koledar prireditev J. K. Juteršek, univ. dipl. inž. grad. Slika na naslovnici: Gradnja zgornjega akumulacijskega bazena ČHE Avče, foto: Primož Jurjavčič Spoštovani gradbeni inženirji in tehniki! Leto je naokoli in znova se ponuja priložnost za obračune in voščila. Ne glede na okoliščine napredek ne miruje. Tudi v preteklem letu smo v vseh pogledih napredovali: osebno in duhovno, materialno, poslovno in strokovno ... Gradbeništvo se razvija s podobno velikimi koraki kot informacijska tehnologija. Pri gradnji se uporabljajo najsodobnejše tehnologije, oprema in materiali. Strokovnjakom zastaja dih ob ogledu megalomanskega gradbišča v Združenih arabskih emiratih, kjer v specifičnem okolju in pogojih gradnje ter z uporabo vrhunske tehnologije nastajajo objekti komaj verjetnih dimenzij in oblik. V naslednjih letih torej tudi nas čakajo novi izzivi navkljub neobetavnim ekonomskim razmeram doma in po svetu. Pogled naprej v leto 2009 morda res ni preveč rožnat in med prvimi panogami na žrtveniku recesije se je znašlo tudi gradbeništvo. Rast gospodarstva in vseh dohodkov se zmanjšuje. Posledice se kažejo na vseh poljih življenja in gospodarstva. Pa vendar - tudi v napovedanih sušnih letih bomo živeli in preživeli, če bomo jemali življenje, kakršno se nam ponuja. Celo uspešni in srečni bomo lahko, če bomo le želeli in se potrudili. Osebno upam, da bo država prav tako izkoristila vse gospodarske in finančne možnosti, ki jih ponuja Evropa. Gradbeni inženirji pa lahko s svojim potencialom najdemo delo v celotnem evropskem prostoru. »Če v eno stran ne gre, pa potisnemo v drugo,« rečemo po domače. In korajža velja! Nenazadnje pa nas v dobrem in slabem že 57 let druži naša strokovna zveza, skozi katero smo tudi že v preteklosti rešili marsikateri problem, in verjamem, da nas bo neposredno - preko Gradbenega vestnika in društev - aktivno povezovala še naprej. Drage kolegice in kolegi, vsem vam in vašim najdražjim želim veliko zdravja in sreče v novem letu 2009! Miro Vrbek Predsednik ZDGITS OCENA POTRESNE VARNOSTI ARMIRANOBETONSKIH MONTAŽNIH HAL Z MOČNIMI STIKI (3) - KRITIČNA OCENA POSTOPKOV PROJEKTIRANJA V EC8 IN SKLEPNE UGOTOVITVE SEISMIC SAFETY EVALUATION OF PRECAST INDUSTRIAL BUILDINGS WITH STRONG CONNECTIONS (3) - CRITICAL EVALUATION OF THE DESIGN PROCEDURES IN EC8 AND CONCLUDING REMARKS prof. dr. Matej Fischinger, univ. dipl. inž. grad. Znanstveni članek dr. Miha Kramar, univ. dipl. inž. grad. UDK: 006(4):624.012.45:624.042.7 izr. prof. dr. Tatjana Isakovic, univ. dipl. inž. grad. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, IKPIR Jamova 2, 1000 Ljubljana POVZGtGk | S tem prispevkom zaključujemo serijo treh člankov, ki obravnavajo potresno ogroženost armiranobetonskih montažnih hal z močnimi stiki. Podan je pregled razvoja predpisov na tem področju. Kritično so ocenjena ustrezna določila v standardu Evrokod 8 iz leta 2004, še zlasti velikost faktorja obnašanja in s tem povezana velikost računskih potresnih sil. Pri tem so uporabljeni rezultati sistematične verjetnostne študije. Obravnavano je tudi projektiranje značilnih stikov in potrebno eksperimentalno preverjanje njihove kapacitete, vpliv rezervne nosilnosti zaradi minimalnih zahtev v standardu, preverjanje mejnega stanja uporabnosti (pomikov), vpliv fasad in pomen gostih stremen ob vpetju stebrov. Summary l This contribution concludes a group of three papers related to the seismic risk of precast industrial buildings with strong connections. A review of the development of the related seismic provisions and critical evaluation of the requirements in Eurocode 8 (2004) are given. The behaviour factor and the related level of seismic forces are particularly addressed, using the results of a systematic probabilistic study. Other problems, addressed in the paper, include: the design of the typical joints, the required experimental verification of their capacity, the influence of the overstrength due to the minimum reinforcement requirements in the standard, the control of the ultimate serviceability state (deformations), the influence of the cladding and the confinement reinforcement at the base of the columns. 1*UVOD V prvem članku [Fischinger et al., 2008a] smo ugotovili, da je majhno število ustreznih raziskav potresne varnosti armiranobetonskih montažnih hal do nedavnega odsevalo v pomanjkljivih predpisih za gradnjo potresno odpornih konstrukcij, ki so nepopolno obravnavali montažne objekte. V tem članku pa bomo analizirali, kako je ta problematika rešena v zadnji izdaji 2.1 Temeljni principi v sodobnih predpisih Ti principi so bili že večkrat podrobno predstavljeni in pojasnjeni ([Fischinger in Fajfar, 1989], [Fischinger, 2007]). Zaradi popolnosti prikaza problematike jih v tem članku vseeno na kratko ponavljamo. Tako kratek opis pa ne more povsem ustrezno pojasniti razmeroma zapletenih pojmov. Zato je predpostavljeno, da bralec te principe pozna. 2.1.1 Princip redukcije potresnih sil Sposobnost duktilnih konstrukcij, da lahko sipajo potresno energijo, je v predpisih upoštevana tako, da so računske potresne sile manjše (reducirane) glede na vztrajnostne sile, ki bi nastopile v elastični konstrukciji (E): FEd=FE,el/q (1) Faktor zmanjšanja potresnih sil (v EC8 se imenuje »faktor obnašanja« in se označuje s »q«) nastopa v sodobnih predpisih eksplicitno v izrazih za projektni spekter. V starejših predpisih pa je bil praviloma upoštevan le implicitno v potresnem koeficientu (npr. v faktorju »K« v do sedaj veljavnih predpisih). Sposobnost sipanja energije (velikost redukcijskega faktorja) je v glavnem odvisna od uporabljenega materiala, pričakovanega mehanizma odziva, kvalitete (duktilnosti) konstrukcijskih detajlov in (kar je v tem članku posebej pomembno) vrste konstrukcijskega sistema. Na prvi pogled je namreč jasno, da ni nujno, da bi bila sposobnost sipanja energije montažnega sistema enaka sposobnosti sipanja energije monolitnega sistema. Poleg tega je konstrukcijski sistem montažnih hal evropskega standarda Evrokod 8 [SIST, 2005]. V ta namen bomo najprej pregledali dosedanji razvoj predpisov in njihove temeljne principe. Postopek projektiranja, ki ga zahteva zadnja izdaja EC8, si bomo podrobneje ogledali na primeru obravnavanih hal. Zlasti nas bosta zanimala problema redukcije potresnih sil in načrtovanja nosilnosti stikov. Nato bomo pre- tudi v primeru močnih stikov specifičen v primerjavi s klasičnim okvirom. 2.1.2 Princip različnih stopenj duktilnosti konstrukcije Pojem stopenj duktilnosti je novost glede na dosedanjo prakso. Omogoča praktično uveljavitev principa, da lahko enakovredno velikost sipanja potresne energije dosežemo z večjo nosilnostjo in sorazmerno manjšo duktilnostjo in obratno. Tako lahko projektant prosto izbira, ali se bo odločil za manj zahtevno projektiranje, z manj zahtevnimi konstrukcijskimi detajli, in zato zagotovil konstrukcijskim elementom večjo nosilnost z uporabo večjih računskih potresnih sil (manjšega faktorja obnašanja), ali pa obratno. Za montažne sisteme EC8 v splošnem ne dopušča izbire visoke stopnje duktilnosti (DCH), če ta izbira ni ustrezno utemeljena. 2.1.3 Princip načrtovanja nosilnosti Z načrtovanjem primerne hierarhije relativnih nosilnosti posameznih elementov zagotovimo enakomerno razporeditev plastifikacije po duktilnih in za konstrukcijo manj kritičnih elementih pred izčrpanjem nosilnosti krhkih ali/in kritičnih elementov. To pri montažnih halah enostavno pomeni, da mora priti do plastifikacije upogibne armature (izčrpanja upogibne nosilnosti) ob vpetju stebrov prej, kot bi nastopila krhka strižna porušitev stebrov ali porušitev stikov. 2.2 Dosedanji predpisi (Pravilnik, 1981] Precej omenjenih principov sodobnega potresnega inženirstva je bilo do neke mere upoštevanih že v do sedaj veljavnih predpisih, ki so bili ob svojem nastanku med gledali in ocenili rezultate sistematične študije potresne ogroženosti hal z močnimi stiki, ki smo jo objavili v drugem članku [Fischinger et al., 2008b]. To študijo bomo nadgradili z oceno vpliva minimalnih konstrukcijskih zahtev v Ev-rokodu 8. Nato bomo podrobneje komentirali ugotovljene ključne parametre, ki so nosilnost stikov, potrebni eksperimentalni dokazi, faktor obnašanja oziroma faktor zmanjšanja potresnih sil, vpliv objetja z gostimi stremeni, velikost pomikov, vpliv fasade, in ugotovitve vseh člankov strnili v enovitem sklepu. najnaprednejšimi na svetu. Žal pa so, predvsem v primeru montažnih hal, le delno zaživeli v praksi. Pravilnik je vse »sodobne« armiranobetonske konstrukcije (torej tudi montažne hale) sicer uvrščal v eno samo skupino. To pomeni, da so bile potresne sile za monolitne in montažne konstrukcije enake. Vendar pa je bilo za to potrebno izpolniti stroge pogoje. Zaradi specifičnega obnašanja montažnih konstrukcij in možnih katastrofalnih posledic pri objektih, ki se gradijo v velikih serijah, je pravilnik v členu 43 zahteval: »Dinamične karakteristike konstrukcije visoke gradnje objektov, ki se gradijo v conah seizmične intenzitete VIII. in IX. stopnje, kot so [...], in prototipi industrijsko proizvedenih objektov visoke gradnje se obvezno kontrolirajo eksperimentalno [...].« Podobno je bila za te sisteme zahtevana rigo-rozna računska analiza časovnega odziva (člen 40). Vendar pa Pravilnik ni vseboval nobenih konkretnejših zahtev. Tako ta člena v praksi večinoma nista bila pravilno uporabljana (ena od izjem pri armiranobetonskih konstrukcijah je bila raziskava velikopanel-nega montažnega sistema SCT [Fischinger et al, 1987]). Preizkušanje »sistema« se je velikokrat omejilo na preizkušanje posameznih nosilcev na vertikalno obremenitev. Očitno pa je, da je možno kapaciteto sipanja energije ovrednotiti le s preizkusi konstrukcijskih sklopov z značilnimi stiki pri ciklični horizontalni obremenitvi. Potresne sile so bile v vsakem primeru veliko manjše, kot v kateri koli različici EC8. Poglejmo grobo oceno za VIII. potresno stopnjo in srednja tla (razlike, ki nastopijo zaradi različne definicije vrednosti za sprejemljivo obtežbo ali zaradi različne definicije trdnosti materiala, bomo zanemarili). Potresni koeficient je bil K = 0,05. Z upoštevanjem varnostnega faktorja 1,3 je bila tako velikost največjega pospeška v (reduciranem) projektnem spektru 2*RAZVOJ PREDPISOV IN PROJEKTANTSKE PRAKSE 0,065 g. Ustrezna vrednost v elastičnem (nereduciranem) projektnem spektru v EC8 (z upoštevanjem delnega varnostnega faktorja za jeklo 1,15 pa je: 0.2g-2,51,151,15 = 0,66g (2) Torej je Pravilnik implicitno upošteval redukcijo, ki ustreza faktorju obnašanja q = 10! Pri večjih nihajnih časih, ko je konstrukcija že v padajočem delu spektra, je potrebno upoštevati, da se nihajni čas v EC8 računa za razpokano konstrukcijo. To bi ekvivalentni redukcijski faktor v dosedanji praksi zmanjšalo na približno 7. Poglavje X v Pravilniku je vsebovalo nekatere elemente principa načrtovanja nosilnosti, ki pa se je v praksi le redko uporabljal. Izjemo je predstavljalo priporočilo [Bubnov et al., 1982], da se prečne sile pomnožijo z varnostim faktorjem 2,0 namesto 1,3, ki se je uporabljal za upogibne momente. To priporočilo so uporabljali mnogi projektanti. 2.3 Predstandard EC8 [SIST, 2000] V predstandardu so bile montažne konstrukcije obravnavane le v neobveznem dodatku. Vsekakor pa je EC8 uvedel vrsto sprememb v primerjavi z dosedanjo prakso. Večino bomo obravnavali v naslednjem razdelku. Tu se osredotočimo le na velikost potresnih sil (faktor obnašanja q). Strogo po definiciji (člen 5.1.2) bi večina hal sodila v konstrukcijski sistem obrnjenega nihala, saj je pri njih več kot 50 % mase v zgornji tretjini konstrukcije. To bi tudi v primeru konstrukcij z visoko duktilnos-tjo dovoljevalo le izredno majhno redukcijo (q = 2), ki bi bila 3,5 do 5-krat manjša v primerjavi z dosedanjo prakso. Konstrukcijski sistem montažnih hal pa tvori skupina stebrov, ki so (oziroma ki bi morali biti) povezani v celoto v višini strešne etaže. Zato se razlikuje od obrnjenega nihala. Predstandard je tako dovoljeval (člen B1.2(2)) večjo redukcijo (q = 3), vendar ob dveh pogojih: a) »vrhovi stebrov so povezani vzdolž obeh glavnih smeri stavbe z jeklenimi ali armiranobetonskimi vezmi« in b) »skupno število povezanih stebrov je večje od 6«. Redukcija pa je bila vseeno veliko manjša kot za monolitne okvire (q = 5,0). 2.4 Standard EC8 [SIST, 2005] Sestavljavci končnega standarda EC8 so izhajali iz predpostavke, da je montažnim halam ob določenih pogojih možno zagotoviti podobno sposobnost sipanja potresne energije, kot jo imajo monolitni okviri. Zato se je v primerjavi s predstandardom pojavilo kar nekaj pomembnih sprememb, ki pa jih je brez podrobnega pregleda težko opaziti. Predvsem je bila definiciji »sistema obrnjenega nihala« dodana opomba v drobnem tisku: »V to kategorijo ne sodijo enoetažni okviri, ki imajo vrhove stebrov povezane vzdolž obeh glavnih smeri stavbe in pri katerih v nobenem stebru normirana osna sila vd ne presega 0,3.« Pogoj je torej predvsem ta, da so izvedene vezi v obeh smereh. Na ta način se montažne hale implicitno uvrščajo v kategorijo »okviri« (skladno s tolmačenjem enega vodilnih pripravljavcev obveznega poglavja 5.11 v EC8 in vodje projekta PRECAST prof. Toniola iz Politehnike v Milanu [Toniolo, 2007]). Zaradi številnih dvomov o tej spremembi so bili predlagani in izvedeni eksperimenti, ki so opisani v prvem članku [Fischinger et al, 2008a]. Ostale zahteve so podrobneje opisane v dokumentu [Fischinger, 2007]. Ponovimo le najpomembnejše: - Redukcijski faktor za monolitne okvire z visoko duktilnostjo je q = 4,5, ki ga pri enoetažnih okvirih lahko pomnožimo še s faktorjem dodatne nosilnosti 1,1. Čeprav to ni eksplicitno omenjeno, predlagamo, da se ta faktor zaradi bistveno manjše rezervne nosilnosti konstrukcijskega sistema montažnih hal ne upošteva. - Redukcijski faktor za sisteme s srednjo stopnjo duktilnosti je q = 3,0. - Konstrukcijski detajli v dosedanji praksi so nekje vmes med srednjo in visoko stopnjo duktilnosti. - Nizka stopnja duktilnosti se na področju Slovenije odsvetuje. Primerne stopnje duktilnosti so določene v Nacionalnem dodatku. Za betonske montažne sisteme se praviloma uporablja srednja stopnja duktilnosti (DCM). Za eno- in večetažne okvire (hale), ki imajo vrhove stebrov povezane vzdolž obeh glavnih smeri stavbe in pri katerih v nobenem stebru normirana osna sila vd ne presega 0,3, se lahko ob določenih pogojih predpostavi visoka stopnja duktilnosti (DCH). Za vse ostale betonske montažne sisteme se lahko uporabi visoka stopnja duktilnosti (DCH) samo, če se - poleg izpolnjevanja ostalih zahtev v poglavju 5.11 iz [SIST, 2005] - ustrezna sposobnost sipanja energije obravnavanega montažnega sistema dokaže z eksperimentalno študijo za elemente, stike in konstrukcijske sklope sistema. Upošteva se, da je izpolnitev zgornje zahteve dokazana, če nosilnost preizkušancev po najmanj treh polnih ciklih do amplitude, ki ustreza upoštevanemu faktorju duktilnosti, ne pade za več kot 20 % glede na začetno nosilnost. Pri teh določbah je bilo upoštevano, da je montažnim sistemom na splošno težje zagotoviti duktilnost kot monolitnim. Zato tudi v predstandardu ni bila dovoljena uporaba DCH za montažne konstrukcije brez dodatnih raziskav [SIST, 2000, člen B1.4.2]. Rezultati tu obravnavanih raziskav pa so pokazali, da je konstrukcijskim sistemom, ki so podobni sistemom montažnih hal v Sloveniji, možno zagotoviti visoko stopnjo duktilnosti. Moramo pa se zavedati, da so bili eksperimenti narejeni samo za določen tip montažnih hal, ki so ustrezale vsem postavljenim zahtevam v EC8. Predvsem morajo stiki dejansko omogočati »povezavo vrhov stebrov vzdolž obeh glavnih smeri«. - Če sistem sicer ustreza zahtevam poglavja 5.11, vendar stiki niso: a) projektirani s postopkom načrtovanja nosilnosti ali b) nimajo sposobnosti duktilnega obnašanja in sipanja energije, je potrebno potresne sile podvojiti. - Stebre je treba konstruirati enako kot pri monolitnih konstrukcijah. Minimalni delež vzdolžne armature je 0,01, stremena pa so določena z minimalnimi zahtevami, z načrtovanjem strižne nosilnosti in z zahtevami za objetje betonskega jedra (glej postopek projektiranja v naslednjem poglavju). - Postavljene so dokaj stroge omejitve glede deformacij v mejnem stanju uporabnosti (glej postopek projektiranja v naslednjem poglavju). Izpolnitev vseh teh zahtev je za vsak poseben konstrukcijski sistem potrebno posebej dokazati. 3*PROJEKTIRANJE STEBROV IN STIKOV V PREIZKUŠENIH HALAH PO EC8 Projektirali smo model hale, ki je prikazan na sliki 3 v prvem članku [Fischinger et al., 2008a]. Upoštevali smo pospešek temeljnih tal 0,25 g, faktor obnašanja q = 4,5 (DCH) in tla kategorije B (S = 1,2). Ustreznost izbire q smo nato v okviru projekta eksperimentalno in računsko dokazali. Povzemimo samo najpomembnejše rezultate ter predvsem način dimenzioniranja stikov: Zaradi majhne mase so bile obremenitve majhne. Minimalna vzdolžna armatura (1 %; slika 1) je več kot zadoščala. Steber s to armaturo bi prenesel veliko večji projektni pospešek: 0,5-0,7 g (ocena je odvisna od načina izračuna togosti razpokanega prereza; glej [Kramar, 2008]). Armatura ni manjša, kot bi jo dobili s predpostavljeno srednjo stopnjo duktilnosti. 400 i-1 Slika 1* Prečni prerez stebra v kritičnem območju Tudi stremena smo najprej določili iz minimalnih pogojev. Med preizkusom prototipa 2 je kljub precejšni količini prečne armature prišlo do uklona vzdolžne armature nekoliko prej, kot smo pričakovali. V ponovitvi preizkusa (prototip 2-2) smo zato stremena v stebrih zgostili in namesto stremen ^ 8/75 mm uporabili stremena ^ 8/50 mm. S tem smo želeli preizkusiti, v kolikšni meri lahko kapaciteto konstrukcije še izboljšamo na račun povečanja objetja. Mehanski volumski delež povečanih stremen je znašal mwd = 0,32 (kar je mnogo več od minimalne zahtevane vrednosti 0,12). Kritično območje nad vpetjem je bilo dolgo 90 cm (= h/6). Nad kritičnim območjem je bila razdalja med stremeni povečana - prečna armatura je tu znašala ^ 8/150 mm. Zagotovila je strižno nosilnost 161,2 kN, kar je mnogo več od prečne sile, določene z načrtovanjem nosilnosti: m VCD = ^-^ = 36.1kN, (3) h kjer je yRd faktor dejanske povečane nosilnosti, ki znaša 1,3 za stebre DCH, h višina stebra, MRd pa projektna upogibna nosilnost prereza. Obremenitev stika med stebrom in nosilcem smo tudi določili s postopkom načrtovanja nosilnosti. Obremenitev je bila enaka 1/6 skupne prečne sile (ERd), povečane za faktor yRd (op.: faktor povečane nosilnosti za predimenzionirane stike je večji od faktorja povečane nosilnosti za stebre): = = (4) o o Za izračun strižne nosilnosti stika smo uporabili empirično formulo, ki jo predlagata [Vint-zeleou in Tassios, 1987]. Formula velja za t. i. »močne moznike, ki so ob straneh objeti z debelim slojem krovnega betona«. Nosilnost obravnavanega stika je enaka [Kramar, 2008]: DM=2-eff efektivni premer moznika; mozniki imajo enak premer kot vzdolžne armaturne palice, tj. ^16. Nosilnost stika je torej bila približno 2-krat večja od obremenitve. Stik med strešno ploščo in I-nosilcem (glej 1. članek) je bolj zapleten od stika med stebrom in I-nosilcem. Nosilnost stika je odvisna od smeri obtežbe. Pri dimenzioniranju moramo zato ločeno obravnavati obremenitev vzporedno s stojino plošče in obremenitev pravokotno na stojino plošče. Naredili smo kontrole naslednjih možnih porušitev: porušitev veznega vijaka, porušitev sidrnega vijaka, odcepitev betona v stojini plošče in bočni pritisk v jeklenem kotniku. Strižno in upogibno porušitev vijakov smo določili s standardnimi analitičnimi izrazi, pri nosilnosti sidrnega vijaka pa smo upoštevali tudi učinek moznika, ki smo ga obravnavali že pri stiku med stebrom in nosilcem. Razlika glede na prejšnji stik je v tem, da tu v mozniku pričakujemo tudi osno silo, ki nastopi zaradi zvijanja kotnika. Nosilnost stika z moznikom je zaradi osne sile manjša. Ocenjena je bila z empirično enačbo, ki jo predlagata [Vint-zeleou in Tassios, 1987]: DRd=2-^^fck-fyk{\-o^) (6) Pri tem faktor a upošteva redukcijo nosilnosti zaradi osnih napetosti in predstavlja razmerje med osno napetostjo (aN) in trdnostjo na meji tečenja (f): (7) drv ■ ♦ ® Slika 17* Izpis stanja podlage v kolesnicah v določeni fazi gradnje 213 cm. Možna je uporaba dveh frekvenc f = 31 Hz in f2 = 36 Hz in dveh amplitud, 1,80 in 0,85 mm. Globinski učinek zgoščanja je do 0,8 m, globina merjenja pa je 1,2-1,5 m. Valjar je opremljen z merilnim sistemom Terameter, nadgrajenim s sistemom za celovito obdelavo podatkov Bomag Compaction Management BCM 05. V obdobju april-maj 2007 smo izvedli štiri poskusna polja za kalibracijo. Največ težav so pri kalibraciji povzročala debela zrna velikosti nad 100 mm, razmočene leče gline in nerav-nine na površini. Primerjalne meritve smo izvedli s krožno ploščo z lahko padajočo utežjo. Rezultati kalibracije so prikazani na sliki 16. Vrednosti Evd = 50 MPa ustreza dinamična Slika 18* Pogled na jarek za vgradnjo merilne (inklinacijske) cevi in detekcija cevi pod površino med merilnim prehodom na zaslonu BCM 05 merilna vrednost Evib = 157,7 MPa, brez težav pa smo dosegali vrednosti Evib = 175 MPa. Tu moramo poudariti, da je za pregradne nasipe najpomembnejši kriterij stopnja zgoščenosti. Zahteva Evd = 50 MPa je sicer visoka zahteva, ki pa je prvenstveno namenjena kontroli togosti zaključnih plasti pod prometno obremenjenimi površinami. Naše temeljno vodilo pri gradnji nasipov je bilo zato - ne glede na kalibracijo - zasledovanje kriterija maksimalnega dopustnega prirasta dinamične merilne vrednosti pred zadnjim prehodom za manj kot 5 %. Z uporabo postopkov CCC smo oba nasipa zgradili v času od junija do septembra leta 2007. Zaradi kratkih časovnih rokov smo nasipe gradili tudi z valjarji brez vgrajenih sistemov CCC, za izvedbo kontrolnih meritev pa uporabljali merilni valjar. V oba nasipa smo vgradili 441.000 m3 materiala, ves material je bil pridobljen v izkopih na lokaciji. Za vrednotenje podatkov smo uporabili nadgrajeni sistem BCM 05. Na sliki 17 je prikazan primer izpisa stanja v času merilnega prehoda. Pomembni so podatki v tabeli na desni strani, ki kažejo na prirast DMV. V kolesnicah so odseki, pobarvani z zeleno, ustrezni, rdeči so slabo zgoščeni, modri pa prekompaktirani odseki. Uporaba BCM 05 omogoča zaznavo najrazličnejših nehomogenosti v podlagi. Na sliki 18 je prikazana detekcija horizontalne cevi, vgrajene za potrebe merjenja vertikalnih pomikov s hid-rostatskim inklinometrom. Ana l i za rezultatov vseh meritev po zaključeni gradnji je pokazala, da so bile povprečne merilne vrednosti na velikem nasipu Evib = 187 MPa in na malem nasipu Evib = 176 MPa, vse vrednosti so bile v okviru zahtev za prevzem plasti. Pomembno je tudi, da so bili nasipi dokončani septembra 2007 in so tako do začetka gradnje asfaltne obloge v miru počivali in prezimili. Na sliki 19 je pogled na dograjeni severni, večji nasip, na sliki 20 pa je panorama celotnega bazena z obema dograjenima nasipoma, posneta jeseni 2007. 3.4 Meritve pomikov na nasipih Deformacije nasipov običajno merimo med gradnjo na mehkih tleh, saj je od hitrosti gradnje in upadanja presežnih pornih tlakov odvisna varnost nasipa, ki je najmanjša med samo gradnjo, nato pa s časom narašča. Pregradni nasipi na ČHE Avče pa so temeljeni na trdni, za načrtovane obremenitve »nepo-dajni« podlagi. Edini posedki, ki se lahko razvijejo v nasipu, so sesedki nasipa, še posebej nevarni pa tisti sesedki, ki bi nastali kot posledica naknadnega razpadanja flišnih zrn, Slika 19* Pogled na dograjeni severni nasip, v ozadju Krn Slika 20* Panorama bazena med gradnjo jeseni 2007; veliki nasip levo in mali nasip desno zgoraj P54-A P54-B -24.9.07-23.10.-07 24.9.07-25.1.-08 -24.3,07-23.4.-08 0 5 10 15 20 25 dolžina cevi (m) Slika 21 • Rezultati meritev vertikalnih pomikov na velikem nasipu v P 54 A prečno na vzdolžno os kažejo, da so na 25 m dolgem opazovanem odseku sesedki minimalni, do 2 cm [ZAG, 2008] ki tvorijo nosilni skelet. Za funkcionalnost bazena je pomembno, da ne pride do nedopustnih posedkov in diferenčnih posedkov pod asfaltnim tesnilnim slojem. Morebitni nenadni posedki zaradi zakrasele podlage, pred katerimi se je sicer težko, a možno zavarovati, možnost dogodka pa je na ČHE Avče realno prisotna, niso predmet naše obravnave, zato se bomo osredotočili le na deformacijsko obnašanje samih nasipov. Za nadzorovanje vertikalnih in horizontalnih pomikov smo v nasipe med gradnjo vgradili dva horizontalna in en vertikalni inklinometer ter več posedalnih plošč. Meritve v inkli-nometrih je izvajal Zavod za gradbeništvo Slovenije, meritve na posedalnih ploščah pa geodetska služba Primorja. Vsi rezultati meritev kažejo, da so vertikalni pomiki v višini pod krono v prvem letu po izgradnji minimalni, ca. 2 cm, in celo manjši od predhodne optimistične prognoze 2,4-7 cm (slika 21), pomiki v horizontalni smeri, merjeni v vertikalnem inklinometru, pa v redu napake meritve ± 3 cm. 4*RAZPRAVA 4.1 Zvezna kontrola zgoščanja proti klasičnim postopkom kontrole Klasični postopki za nadzorovanje kakovosti zgoščanja zemljine ali zdrobljene kamnine v nasipno plast obsegajo dve glavni skupini meritev, in sicer: - Meritve gostote in vlage materiala v vgrajeni plasti in nato izračun relativne zgoščenosti (DPR) glede na referenčno gostoto, določeno v laboratoriju po Proctorjevem postopku. Za merjenje gostote nasipnih plasti se pri nas največ uporabljajo izo-topske sonde in kalibrirani cilindri, redkeje pa tudi nadomestni postopki s peskom ali vodo. Kontrole zgoščenosti nasipov z uporabo penetracijskih sond se v Sloveniji niso prijele, čeprav so v svetu - še zlasti v urbanih sredinah - dokaj pogoste. - Meritve deformacijskih modulov plasti (Ev1, Ev2, Evd, Me, Ms) z uporabo statične in dinamične krožne plošče. V to skupino meritev lahko uvrstimo tudi meritve nosilnosti (CBR) in meritve modula reakcije tal (ks), ki pa se v Sloveniji izvajajo zelo redko. Vse naštete metode so točkovne. Tehnik postavi merilni instrument na statistično ali predhodno naključno izbrana mesta na nasipni plasti in opravi meritev. Najpogostejše so meritve z izotopsko sondo v obsegu približno 1 meritev/200 m3, kar pomeni v primeru gradnje 0,5 m debele plasti po eno meritev na 400 m2. Rezultat meritve je omejen tudi po višini. Globina dosega krožne plošče je približno 1,5-kratnik premera plošče in je pri plošči premera 30 cm okoli 45 cm. Z nadomestnimi postopki merjenja gostote le redko presežemo globino 20 cm. Za vrednotenje zgoščenosti potrebujemo še posrednika - referenčno vrednost, ki jo za uporabljeni material določamo po Proctorju v laboratoriju. Medlaboratorijske primerjave kažejo [Ločniškar et al, 2008], da je primerljivost in ponovljivost določanja referenčne gostote po Proctorju zelo slaba, kar pomeni, da je statistično ovrednotena zgoščenost zelo odvisna od tega, v katerem laboratoriju so bile referenčne raziskave opravljene. Tudi slabih mest ali zveznih polj šibkosti v nasipu s klasičnimi meritvami ni možno prepoznati. Če se na objektu pojavijo poškodbe, statistika takih rezultatov ne pomaga pri odkrivanju vzrokov. Pri postopkih CCC je bandaža delovnega stroja hkrati tudi merilna naprava, ki meri vzdolž kolesnice ves čas obratovanja stroja. Strojnik med valjanjem sprotno ocenjuje učinkovitost valjanja, opazuje polja šibkih mest, kjer valjanje samo po sebi ne zadošča, in so potrebni obsežnejši sanacijski ukrepi, hkrati pa se lahko izogne prekomernemu valjanju. Postopki CCC so tudi pomemben kazalnik stanja temeljnih tal in podlage, ki ga klasični postopki ne prepoznajo. Na sliki 22 je prikazan primer gradnje pobočnega avtocestnega nasipa pri Dolgi vasi. Nov nasip iz gramoza se prislanja na stari nasip, zgrajen iz mešanega glinasto-gruščnatega materiala. Na poljih, označenih s številkami 1, 2 in 3, je gramozni nasip visok, na poljih, označenih s številkama 4 in 5, pa nizek. Točkovni preizkusi z dinamično ploščo so na vseh poljih izkazali ustrezno togost, CCC pa je na polju 4 zaznal vplive slabe podlage (slika 23), ki bi se v primeru, če bi bil to že zaključni pla-num nasipa, kasneje prenašale navzgor, na vozišče in prispevale k prehitremu utrujanju asfalta in prezgodnjim poškodbam vozišča. Zvezna kontrola zgoščanja ima številne prednosti pred klasičnimi točkovnimi metodami. Postopki CCC niso uporabni le na velikih Slika 22* Poskusna polja na avtocestnih nasipih pri Dolgi vasi, marec 2007 180 160 140 120 - 100 S ^ 80 60 40 20 0 c □ □ □ n d □ n U n — 1 n □□□ ■ 4 linija C J n □ □ □ 1 i □□ JI ■ □ 3 ■ □ t . ■ 10 15 20 25 30 35 40 45 50 55 Evd (MP.il Slika 23* Rezultati primerjalnih meritev s CCC (Evib) in krožno ploščo (Evd) pri Dolgi vasi gradbiščih. Uporabljamo jih lahko tudi na manjših gradbiščih, pri odkrivanju slabo zasutih kanalov pod cesto, pri ugotavljanju slabih mest na nasipih po spomladanski odjugi ali po vodnih ujmah, pri ugotavljanju prevelikih vplivov slabe podlage na nizkih nasipih in podobno. Prednosti niso le v boljše nadzorovani in boljši kakovosti zgoščanja. Z uporabo CCC se skrajša čas gradnje in nenazadnje se izboljša raba stroja in zmanjša poraba goriva. 4.2 Postopki CCC ne ogrožajo delovnih mest Po začetku gradnje avtocest se je v Sloveniji zelo povečalo število laboratorijev za kontrolo kakovosti zemeljskih del, v katerih je zaposlenih pomembno število inženirjev in tehnikov-tehno-logov, katerih primarna dejavnost je usmerjena na izvajanje točkovnih meritev za potrjevanje kakovosti. Ali so morda z uvajanjem postopkov CCC ogrožena delovna mesta? Zatrdimo lahko, da postopki CCC ne ogrožajo delavnih mest. Nasprotno, od vseh, ki sodelujejo pri gradnji, zahtevajo več znanja, širine in usposobljenosti, tako pri strojnikih, ki stroj upravljajo, kot pri tehnologih in nadzornikih, ki preverjajo kakovost, potrjujejo rezultate ter prevzemajo plasti. Na tem mestu moramo še prav posebej poudariti pomen ustrezno usposobljenega strojnika na valjarju z vgrajenim sistemom CCC. Po naših opažanjih je le malo strojnikov dobro usposobljenih za delo na valjarjih. Od strojnika, ki komajda obvladuje valjar, ne moremo pričakovati, da bo obvladoval valjar in sistem CCC. Uvajanje rabe postopkov CCC bo treba podpreti tudi z ustrezno politiko zaposlovanja in upravljanja s kadri na gradbiščih ter izpopolnjevanjem tako v izvajalskih podjetjih kot tudi v institucijah nadzora. 5'SKLEP Nasipi so pomembni inženirski objekti, ki pa morajo živeti v senci atraktivnejših bratov: viaduktov, visokih betonskih pregrad, sodobnih vozišč, luških pomolov itd. Svojevrsten paradoks je, da moramo v času, ko se na vseh področjih uvajajo novi in »boljši« materiali, v nasipe vgrajevati vse slabše materiale, saj so kvalitetni postali nedostopni ali predragi. Funkcionalne zahteve pa naraščajo. Postopki CCC pomenijo velikanski napredek na področju celovitega obvladovanja gradnje nasipov in vseh tistih plasti, ki jih gradimo po načelu nasipov. Na primeru gradnje pregradnih nasipov za akumulacijo ČHE Avče smo pokazali izjemne rezultate, dosežene na flišnem materialu, ki ga sprva projektant ni dovolil vgrajevati v nasipe zaradi strahu pred prevelikimi deformacijami. Postopki CCC so v nekaterih primerih tudi edini resnično merodajni kazalnik stanja zgoščenosti, zato bi morali njihovo rabo spodbujati na vseh ravneh odločanja. V času nastajanja tega članka so v gradnji veliki, do 40 m visoki avtocestni nasipi na odsekih avtoceste Ponikva-Pluska in Ponik-va-Hrastje. Načrtujejo se nove hidrotehnične gradnje, rekonstrukcije železnic, zgraditi bo treba pokrove na desetinah slovenskih odlagališč odpadkov in rudniških jalovišč. V številnih slovenskih gradbenih podjetjih imajo valjarje z vgrajenimi sistemi CCC že nekaj let, a so zadržani do njihove rabe. Upamo, da bo članek prispeval k pospešeni rabi teh postopkov na vseh področjih zemeljskih del. Če smo se še pred nekaj leti izgovarjali, da ni ustreznih navodil, tehničnih specifikacij, znanj ali izkušenj za rabo postopkov CCC, takih zadržkov danes ni več. 6*ZAHVALA Testiranje opreme in izvedbo obsežnih poskusnih polj na gradbiščih avtoceste pri Dolgi vasi je omogočil DARS preko strokovnih služb pri DDC. Dars je pokril tudi stroške dvodnevne delavnice na UL FGG v maju 2007 in svetovalne usluge dr. Adama iz TU na Dunaju. Predstavniki HSE in SENG so dovolili poskusno rabo in nato potrdili redno rabo postopkov CCC na gradbišču ČHE Avče. Vsem imenovanim se avtorji zahvaljujejo. 7'LITERATURA Adam, D., Continuous Compaction Controll, Interno gradivo na delavnici, UL FGG Ljubljana, Katedra za mehaniko tal, maj 2007. Adam, D., Kopf, F., Sophisticated compaction technologies and continuous compaction control, V: Compaction of Soils and Granular Materials, Ecole nationale des ponts et chausses, Paris, 19. maj 2000, 207-221, 2000. Adam, D., Kopf, F., Theoretical analysis of dynamically loaded soils, V: Compaction of Soils and Granular Materials, Ecole nationale des ponts et chausses, Paris, 19. maj 2000, 3-17, ISSMGE/ETC 11, 2000. Brandl, H., Adam, D., Roller integrated Continuous Compaction Control in Road and Railway Engineering, V: Megra, 2006, Gradnja avtocest v Pomurju, Zbornik referatov, Gornja Radgona, 5. april, 2006, DRC, 44-55, 2006. Brandl, H., Low embankments on soft soil for highways and high speed trains, V: Correia, A.G., Brandl, H. (ur.), Geotechnics for Roads, Railtracks and Earth structures, Tokyo, A. A. Balkema, 239-259, 2001. Floss, R., Kloubert, H. J., Newest developments in compaction technology, V: Compaction of Soils and Granular Materials, Ecole nationale des ponts et chausses, Paris, 19. maj 2000, 247-261, 2000. ISSMGE-TC 3, Roller Integrated continuous compaction control, Technical contractual provisions - recommendations, 16 ICSMGE, 2005, Osaka, 2005. Ločniškar, A., Bebar, M., Erbežnik, C., Zrim, S., Petkovšek, A., Vloga in dosežki komisije za zemeljska dela pri izgradnji avtocest v Sloveniji, V: Logar, J., Petkovšek, A., Klopčič, J. (ur.), 5. posvetovanje slovenskih geotehnikov, Nova Gorica, 12.-14. junij 2008, Slovensko geotehniško društvo, 119-133, 2008. Merkblatt uber flachendeckende dynamische Verfahren zur Prufung der Verdichtung im Erdbau, FGSV, Koln 1993. Petkovšek, A., Kontinuirana kontrola zgoščanja pri gradnji nasipov - začetne slovenske izkušnje z uporabo kompaktometra, V: VILHAR, M. (ur.), 6. slovenski kongres o cestah in prometu, Portorož, 253-262, 2002. Petkovšek, A., Maček, M., Jurjavčič, P., Majes, B., Uporaba valjarjev z vgrajenim sistemom za kontinuirano kontrolo zgoščanja. Razvojno aplikativni projekt, Naročnik DARS, E 39/07 UL FGG Ljubljana, 54, 2007. Petkovšek, A., Majes, B., Izkušnje z geotehničnimi problemi pri gradnji avtocestnega omrežja: je bila odločitev o gradnji visokih nasipov iz fliša na HC Selo-Šempeter pravilna? V: Žlender, B., Dolinar, B. (ur.), 2. Šukljetovi dnevi, 19. 10. 2001, Maribor, Zbornik referatov, Slovensko geotehniško društvo, 31-38, 2001. Quibel, A. et al., Le Portancemetre: Un Nouvel Appareil d asculatation en Continu des Couches de Forme et de la Partie Supesrieure des Terrassements, CETE, 1998. RVS 8S.02.6, Erdarbeiten, Kontinuirerlicher walzenintegrierter Verdichtungsnachweis, OFS, Dunaj, 1999. Seed, G. H. B., Duncan, J. M., The failure of Teton Dam, Eng. Geology, Elsevier, 173-205, 1987. Sylvester, A. G., Teton dam failure. Http://www.geol.ucsb.edu/faculty/sylvester/Teton%20Dam/welcome_dam.html, julij 2008. Thurner, H. F., Sandstrom, A. J., Continuous Compaction Control, V: Compaction of Soils and Granular Materials, Ecole nationale des ponts et chausses, Pariz, 19. maj 2000, 237-246, 2000. TSC 06.713:2005, Meritve gostote, Postopki kontinuiranih površinskih dinamičnih meritev, Ministrstvo za promet Republike Slovenije. ZAG Ljubljana, 2. redno poročilo o meritvah posedanja v profilu na bazenu ČHE Avče, P 585/05-710-19, 13, 2008. 60 LET DRUŠTVA GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV MARIBOR Peter Kosi, univ. dipl. inž. grad. V četrtek, 16. oktobra, so člani Društva gradbenih inženirjev in tehnikov Maribor s svečano akademijo v Kazinski dvorani Slovenskega narodnega gledališča v Mariboru obeležili visoki jubilej - 60-letnico svojega delovanja. Skrbno pripravljen program, ki ga je v kulturnem delu popestril Mariborski oktet, je izzvenel ob upravičenem poudarjanju vloge in pomena gradbeništva v širšem slovenskem prostoru. Osrednji govornik dolgoletni predsednik Društva gradbenih inženirjev in tehnikov Maribor Stipan Mudražija je podrobno opisal prehojeno pot ter organiziranost in način dela tega uspešnega društva, ki je istočasno tudi eno najstarejših slovenskih stanovskih združenj. Ob svojem visokem jubileju je Društvo izdalo zbornik s pomenljivim naslovom Preteklost za prihodnost. Kot je v njegovi predstavitvi povedal urednik, nekdanji predsednik Peter Kosi, so z njim hoteli prikazati prehojeno pot gradbeništva v prostoru in času delovanja Društva ter opozoriti na uspehe in težave panoge. V prvem delu zbornika - bogato oblikovane knjige velikosti trdo vezanega A4-for-mata - je prikazana zgodovina in delovanje Društva gradbenih inženirjev in tehnikov Maribor. Ostali del Zbornika je vsebinsko razdeljen na poglavja o zgodovini in razvoju gradbenega šolstva, o razvoju in dosežkih vseh večjih gradbenih podjetij s področja delovanja Društva, o posameznih projektih - gradbenih dosežkih, ki so posebej zaznamovali preteklo obdobje, o razvoju tehnologije gradenj v preteklem obdobju ter o razvoju gradbenih predpisov. Posebni del zbornika je namenjen dvema jubilantoma: 90-letniku, prof. Egonu Žitniku, nestorju slovenskega gradbenega šolstva, ter Viktorju Marklju, letošnjemu dobitniku svetovnega priznanja Footbridge Award 2008. Na svečani akademiji je Društvo podelilo tudi nagrado za najboljše diplomsko delo v preteklem šolskem letu. Nagrada (poleg priznanja še denarna nagrada v vrednosti 1000 EUR), ki je bila podeljena letos prvič in bo odslej tradicionalna, je bila podeljena diplomantki Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru Valentini Glavica. h -t' Njena diplomska naloga z naslovom Analiza zvočne izolativnosti predelne stene v bivalnem kontejnerju je bila po mnenju komisije, v kateri so bili poleg predstavnikov Društva še predstavniki gradbenih podjetij in Fakultete za gradbeništvo UM, prepričljivo najkvalitetnejša z vidika meril, ki so bila predhodno postavljena in objavljena v razpisu. Zbornik so brezplačno prejeli vsi udeleženci akademije, veliko pa jih je bilo razdeljenih tudi donatorjem. Vsi člani Društva lahko Zbornik prevzamejo v prostorih društva na Sodni ulici 24 v Mariboru. V zadnjem delu uradnega programa so podelili priznanja in zahvale najzaslužnejšim posameznikom in gradbenim podjetjem iz prostora delovanja Društva. Svečano in prijetno druženje so prisotni v polni Kazinski dvorani nadaljevali s pogostitvijo in stanovskim klepetom. Ob 60-letnici plodnega delovanja Društva gradbenih inženirjev in tehnikov Maribor je župan mestne občine Maribor Franc Kangler podelil društvu Pečat mesta Maribor. Visoko odlikovanje je bilo podeljeno na proslavi ob občinskem prazniku 20. oktobra 2008. PRETEKLOST ZA PRIHODNOST DGIT MARIBOR Stipan Mudražija, univ. dipl. inž. grad., predsednik DGIT Maribor Že pred drugo svetovno vojno je v Mariboru delovala skupina inženirjev, organizirana kot sekcije takratne inženirske komore, ki pa žal še ni imela svojega stalnega sedeža. Člani sekcije so se sestajali v znanih mariborskih gostilnah in obravnavali stanovska in strokovna vprašanja tedanjega časa. Da bi nekdo dobil priložnost postati član komore, je moral zadovoljevati natančno določene kriterije - biti je moral strokovnjak z akademskim nazivom »doktor« ali »inženir«. Za razliko od danes pa so diplomirani tehniki takrat imeli svoje posebno združenje. Med drugo svetovno vojno se je delovanje inženirjev iz razumljivih razlogov za nekaj let na žalost ustavilo. Takoj po osvoboditvi, točneje leta 1945, so se gradbeni strokovnjaki ponovno organizirali in delovali na nivoju t. i. tehniških strokovnjakov. Med njimi sta najbolj izstopala gradbeni inženir Muha in njegov tedanji pomočnik, gradbeni tehnik Košir. Med prvimi člani takrat ustanovljenega društvu inženirjev in tehnikov Maribor je bil tudi gradbeni inženir Pipan, kasneje znan kot graditelj prvih hidroelektrarn na Dravi. V novoustanovljeno društvo so se včlanjevali tudi inženirji in tehniki drugih strok. Takratne glavne usmeritve so bile nudenje strokovne pomoči svojim članom, obnova porušenih tovarn ter sodelovanje in izvajanje prvega petletnega gospodarskega plana takratne SFRJ. V povezavi s tem je nastala tudi potreba po vzgoji mladih in talentiranih strokovnjakov. Velika težava pri takratnem delovanju društva je bilo pomanjkanje stalnih društvenih prostorov. Sestanki društva so se odvijali v pisarni gradbenega oddelka takratnega okrožnega odbora, pozneje pa tudi na sedežu Uprave za gradnje in regulacije občine Maribor. Leta 1948 so gradbeni strokovnjaki (inženirji in tehniki), ki so bili vključeni v razne tedanje upravne organe in podjetja, čutili tolikšno strokovno pripadnost gradbeni stroki, da so že organizirano delovali znotraj Društva inženirjev in tehnikov kot samostojna sekcija z vsemi pripadajočimi organi. Gradbeni strokovnjaki so se zavedali svojega poslan- stva in odgovornosti ter sprejeli velik izziv samostojnega delovanja, iz katerega je kmalu nastalo Društvo gradbenih inženirjev in tehnikov Maribor. Zaradi pomanjkanja arhivskih dokumentov nimamo podatkov, kdo so bili ustanovitelji društva. Starejši kolegi omenjajo inženirje Šlajmerja, Šenico in številne druge. Tako društvo gradbenih inženirjev Maribor kot tudi druga strokovna društva so bili pobudniki organizirane društvene dejavnosti v severovzhodni Sloveniji, zaradi česar jim je takratna oblast leta 1957 dodelila prostore v prvem nadstropju objekta na Vetrinjski ulici 16, kjer je bil tudi sedež Zveze inženirjev in tehnikov Maribor. S pridobitvijo stalnih prostorov je bil postavljen temelj za organizirano delovanje. Društvo gradbenih inženirjev in tehnikov Maribor se je vključilo v delovanje Zveze inženirjev in tehnikov Maribor. DGIT ves čas svojega obstoja sodeluje preko svojih organov, komisij in posameznih članov tudi pri vsakodnevnih strokovnih vprašanjih v mestu Maribor in njegovi širši okolici. Zaradi tega je treba omeniti, da je društvo leta 1981 za svoje dolgoletno strokovno delovanje prejelo visoko priznanje, in sicer Listino občine Maribor. Do leta 1964 je društvo delovalo v objektu na Vetrinjski ulici 16 kot podnajemnik. Kot član Zveze društev inženirjev in tehnikov Maribor se je društvo vključevalo v vse aktivnosti, vezane na obnovo objekta, ki smo ga prejeli v zelo slabem stanju. Z mnogimi aktivnostmi smo pridobili številna sredstva in izvedli obnovitvena dela v sodelovanju s podjetji, ki so bila tudi sicer glavni podporniki društva. Društvo je počasi učvrstilo svojo organizacijsko obliko, število članov je postopoma naraščalo predvsem zaradi vključevanja mlajših gradbenih strokovnjakov, ki so v vedno večjem številu prihajali iz strokovnih šol. Živahna gradbena dejavnost in s tem ugoden položaj gradbenih podjetij sta se odražala tudi v delovanju društva. Društvo je pri takratnih podjetjih (Konstruktor, Gradis, Tehnograd- nje, Stavbar, Cestno podjetje, Vodna skupnost Drava-Mura, Granit, GP Radlje, Pomurje, Drava, Kograd) imelo svoje poverjenike, ki so ob veliki naklonjenosti takratnih direktorjev teh podjetij povezovali članstvo z društvom, pridobivali nove člane ter zbirali naročnike za Gradbeni vestnik. Večina teh dolgoletnih direktorjev je bila aktivna pri delu društva (Maister, Derganc, Pipan, Vadnal, Mišič, Hajdinjak in številni drugi). Takratni direktorji gradbenih podjetij so bili kot člani društva pobudniki ustanovitve najprej srednjega izobraževanja z nazivom »gradbeni tehnik«, kasneje pa ustanovitve višješolskega izobraževanja »gradbeni inženir«, iz katerega je nastala sedanja Fakulteta za gradbeništvo. Poleg tega je vredno omeniti, da so bili prav gradbeni strokovnjaki - naši člani - prvi predavatelji na novoustanovljeni fakulteti. Društvo je uspešno opravljalo svojo nalogo združevanja gradbenih strokovnjakov skozi številna bolj ali manj uspešna obdobja, ki so bila odvisna predvsem od družbenih in gospodarskih razmer takratnega časa. Kljub težavam v začetku devetdesetih let je ob prizadevanju posameznih entuziastov ter članov upravnih odborov društvu uspelo obdržati kontinuiteto, čeprav je bilo v tistem času kar nekaj razlogov za prenehanje delovanja društva. Brez lažne skromnosti je mogoče reči, da je tedanje vodstvo izvedlo pravi mali čudež, saj nam je uspelo DGIT organizirati v paradnega konja slovenskih društev. Dejavnost DGIT Maribor se je kljub novo-nastali situaciji ob razpadu bivše države in novem sistemu vrednot v samostojni Sloveniji ponovno usmerila v uresničevanje stanovskih in strokovnih ciljev s programom dejavnosti predvsem pri: - obravnavanju važnejših strokovnih in organizacijskih vprašanj, ki so pomembna za skladen razvoj gradbeništva in strokovnih panog; - obravnavanju vseh pomembnejših strokovnih in organizacijskih vprašanj v organih društva; - spodbujanju in razvoju ustvarjalne iniciative svojih članov in strokovnih delavcev slovenskega gradbeništva; - obravnavi vseh važnejših tehničnih, organizacijskih in ekonomskih vprašanj, ki so pomembna za skladen razvoj gradbeništva in industrije gradbenega materiala; - skrbi za nenehno izobraževanje svojih članov; - sodelovanju z drugimi strokami in njihovimi strokovnimi društvenimi organizacijami, predvsem z Zvezo gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije; - sodelovanju z Inženirsko zbornico Slovenije; - sodelovanju na mednarodnem strokovnem področju z mednarodnimi društvi; - prirejanju strokovnih društvenih predavanj, organiziranju okroglih miz, razstav, posvetov in ekskurzij za svoje člane; - skrbi za izvajanje zakonov naravovarstvenih ukrepov. Ker se je ob ponovni strmi rasti članstva društvo vsestransko okrepilo, se je vedno močneje izražala težnja po samostojnih prostorih. S pomočjo mariborskih gradbenih podjetij smo uresničili svoje dolgoletne želje in uredili prostore v podstrešju Doma inženirjev in tehnikov Maribor na Vetrinjski ulici 16. V mesecu decembru 2001 so bili prenovljeni prostori društva svečano predani svojemu namenu. Otvoritev sta ob prisotnosti vabljenih donatorjev, članov upravnega in nadzornega odbora društva, opravila predsednik Zveze DIT Maribor g. Ivan Lešnik in predsednik našega društva. Žal pa naše veselje ni trajalo dolgo, saj nas je kmalu presenetilo sporočilo Ministrstva za kulturo RS, ki je z odločbo Dom inženirjev in tehnikov Maribor na Vetrinjski ulici 16 vrnilo denaciona-lizacijskim upravičencem - katoliški cerkvi, točneje benediktincem. Kljub številnim težavam z lastništvom naših bivših prostorov je društvu uspelo s pomočjo Mestne občine Maribor v zelo kratkem časovnem obdobju najeti nove pro- store v Sodni ulici 24 v Mariboru, kjer delujemo še danes. Prostore je društvo delno obnovilo in imelo odmevno otvoritev dne 16. 11. 2006. Otvoritve se je udeležilo veliko število članov, predstavnikov gradbenih podjetij in drugih uglednih gradbenikov ter tudi predsednik Zveze inženirjev in tehnikov Slovenije g. M. Vengust. Naše društvo goji dobre odnose z vsemi lokalnimi in državnimi inštitucijami: Zvezo inženirjev in tehnikov Slovenije, Zvezo inženirjev in tehnikov Maribor, Univerzo v Mariboru (Fakulteta za gradbeništvo), Mestno občino Maribor, še posebej z oddelkom za varstvo okolja, s katerim organiziramo skupne posvete v smislu osveščanja in izobraževanja gradbenikov in vseh, ki jih naše področje zanima. Društvo gradbenih inženirjev in tehnikov Maribor ni le najstarejše tovrstno društvo v Sloveniji, temveč vseskozi slovimo kot eno od najaktivnejših. Letos, ko praznujemo zavidljivih 60 let obstoja, lahko rečem le še: »Ave, DGIT!« Naj bo tudi prihodnjih 60 let tako uspešnih! VSEBINA LETNIKA 57/2008 Članki - Papers Bizjak, L., IZVEDBA NARIVANJA MOSTU ČEZ SAVO PRI HE KRRŠKO, EXECUTION OF INCREMENTAL LAUNCHING FOR BRIDGE OVER RIVER SAVA BY HE KRŠKO, oktober, stran 266. Čas, B., Saje, M., Planine, I., VPLIV PODAJNOSTI STIKA NA OBNAŠANJE SOVPREŽNIH NOSILCEV IZ BETONA IN JELKA, THE EFFECT OF INCOMPLETE INTERACTION ON BEHAVIOUR OF STEEL - CONCRETE COMPOSITE BEAMS, junij, stran 153. Drev, D., Peček, M., Panjan, J., PREGLED UPORABE RAZLIČNIH MATERIALOV ZA VODOVODNE CEVI TER POTENCIALNE MOŽNOSTI ONESNAŽEVANJA VODE ZARADI NJIHOVE SESTAVE, THE OVERWIEW OF THE USE OF DIFFERENT MATERIALS FOR PIPES OF WATER DISTRIBUTION SYSTEMS AND POTENTIAL POSSIBILITY OF THE POLLUTION OF WATER DUE TO THEIR COMPONENTS, september, stran 257. Fisehinger, M., Kramar, M., Isakovic, T., OCENA POTRESNE VARNOSTI ARMIRANOBETONSKIH MONTAŽNIH HAL Z MOČNIMI STIKI (1) - ZASNOVA ŠTUDIJE IN EKSPERIMENTALNI REZULTATI, SEISMIC SAFETY EVALUATION OF PRECAST INDUSTRIAL BUILDINGS WITH STRONG CONNECTIONS (1) - THE CONCEPT OF THE STUDY AND EXPERIMENTAL RESULTS, oktober, stan 271. Fisehinger, M., Kramar, M., Isakovic, T., OCENA POTRESNE VARNOSTI ARMIRANOBETONSKIH MONTAŽNIH HAL Z MOČNIMI STIKI (2) -NUMERIČNO MODELIRANJE IN OCENA POTRESNEGA TVEGANJA, SEISMIC SAFETY EVALUATION OF PRECAST INDUSTRIAL BUILDINGS WITH STRONG CONNECTIONS (2) - NUMERICAL MODELING AND SEISMIC RISK ASSESSMENT, november, stran 295. Fisehinger, M., Kramar, M., Isakovic, T., OCENA POTRESNE VARNOSTI ARMIRANOBETONSKIH MONTAŽNIH HAL Z MOČNIMI STIKI (3) - KRITIČNA OCENA POSTOPKOV PROJEKTIRANJA V EC8 IN SKLEPNE UGOTOVITVE, SEISMIC SAFETY EVALUATION OF PRECAST INDUSTRIAL BUILDINGS WITH STRONG CONNECTIONS (3) - CRITICAL EVALUATION OF THE DESIGN PROCEDURES IN EC8 AND CONCLUDING REMARKS, deeember, stran 323 Hozjan, T., Planine, I., Saje, M., Srpčič, S., UKLONSKA NOSILNOST JEKLENIH STABROV MED POŽAROM IN PRIMERJAVA Z EVROPSKIM STANDARDOM SIST EN 1993-1-2, BUCKLING OF STEEL COLUMNS DUE TO FIRE CONDITIONS AND COMPARISON WITH EUROPEAN STANDARD SIST EN 1993-1-2, julij, stran 185. Ilic, D., Panjan, J., OCENA VPLIVNOSTI FOSFORJA IZ KMETIJSTVA NA EVTROFIKACIJO POVRŠINSKIH VODA V KRAJINSKEM PARKU GORIČKO, ESTIMATION OF IMPACT OF AGRICULTURAL PHOSPHORUS ON EUTROPHICATION OF SURFACE WATER IN GORIČKO NATURE PARK, november, stran 310. Isakovic, T., Fischinger, M., POENOSTAVLJENA NELINEARNA POTRESNA ANALIZA MOSTOV, SIMPLIFIED NONLINEAR SEISMIC ANALYSIS OF BRIDGES, marec, stran 69. Klanšek, U., OBNOVA IN REKONSTRUKCIJA SREDNJE EKONOMSKE ŠOLE V MARIBORU, RENOVATION AND RECONSTRUCTION OF THE SECONDARY SCHOOL OF ECONOMICS IN MARIBOR, februrar, stran 49. Klanšek, U., Kravanja, S., STROŠKOVNO OPTIMI-RANJE SOVPREŽNIH KONSTRUKCIJ IZ BETONA IN JEKLA - 2.DEL: STROŠKOVNO OPTIMIRANJE SOVPREŽNIH PALIČNIH KONSTRUKCIJ, COST OPTIMIZATION OF THE CONCRETE-STEEL COMPOSITE STRUCTURES - PART 2: COST OPTIMIZATION OF COMPOSITE TRUSSES, januar, stran 4. Krainer, A., Košir, M., Kristl, Ž., Dovjak, M., PASIVNA HIŠA PROTI BIOKLIMATSKI HIŠI, PASSIVE HOUSE VERSUS BIOCLIMATIC HOUSE, marec, stran 58. Kuder, S., Logar, J., NUMERIČNI MODEL ZA ANALIZO OBNAŠANJA TLAČNO OBREMENJENIH VTISNJENIH JEKLENIH PILOTOV V LUKI KOPER, NUMERICAL MODEL FOR THE PREDICTION OF BEHAVIOUR OF DRIVEN STEEL PILES UNDER AXIAL COMPRESSION LOADING IN THE PORT OF KOPER, avgust, stran 207. Kunič, R., Krainer, A., ENERGETSKA UČINKOVITOST, VAROVANJE OKOLJA IN CELOSTNO NAČRTOVANJE, ENERGY EFFICIENCY, ENVIRONMENTAL PROTECTION AND DESIGN PROCESS, junij, stran 146. Kunič, R., Orel, B., POSPEŠENO STARANJE IN DOLOČEVANJE ŽIVLJENJSKE DOBE GRADBENIH MATERIALOV - 2.DEL: POSPEŠENO STARANJE BITUMENSKIH TRAKOV, ACCELERATED AGEING AND SERVICE LIFE PREDICTION OF BUILDING MATERIALS - 2nd PART: ACCELERATED AGEING OF BITUMINOUS SHEETS, september, stran 230. Kunič, R., Orel, B., POSPEŠENO STARANJE IN DOLOČEVANJE ŽIVLJENJSKE DOBE GRADBENIH MATERIALOV, ACCELERATED AGEING AND SERVICE LIFE PREDICTION OF BUILDING MATERIALS, avgust, stran 222. Lutar, B., PRIMERJAVA IZRAČUNANIH IN IZMERJENIH POMIKOV OBREMENILNEGA PREIZ- KUSA MOSTU ČEZ DRAVO NA PTUJU TER IZRAČUNANIH IN IDENTIFICIRANIH FREKVENC, COMPARISON OF CALCULATED AND MEASURED VERTICAL DISPLACEMENTS OF LOAD TEST CARRIED OUT ON THE DRAVA RIVER BRIDGE IN PTUJ, AS WELL AS COMPARISON OF CALCULATED AND IDENTIFIED FREQUENCIES, julij, stran 174. Lutar, B., VZROKI POČASNEGA UVAJANJA 3D-CAD V PRAKSI, PREMAGOVANJE OVIR IN UPOŠTEVANJE OSNOVNIH PRINCIPOV, THE REASONS OF SLOW TRANSITION FROM 2D-CAD TO 3D-CAD IN COMPANIES, THE SURMOUNTING OF DIFFICULTIES, AND THE CONSIDERATION OF BASIC PRINCIPELS, april, stran 98. Maleiner, F., ZBIRANJE IN ODSTRANITEV ODPADNIH VOD V GORAH, THE COLLECTING AND CLEANING OF WASTEWATER IN THE MOUNTAINS, januar, stran 14. Markelj, V., Mlakar, R., STUDENŠKA BRV PREKO REKE DRAVE V MARIBORU, PEDESTRIAN BRIDGE OVER THE RIVER DRAVA IN MARIBOR, april, stran 89. Petkovšek, A., Jurjavčič, P., Maček, M., Cotič, Z., SISTEMI ZA KONTINUIRANO KONTROLO ZGOŠČANJA - KONČNO V REDNI RABI TUDI V SLOVENIJI, ROLLER-INTEGRATED CONTINUOUS COMPACTION CONTROL - FINALLY IN OPERATION ALSO IN SLOVENIA, december, stran 330 Rismal, M., AKTIVNA ZAŠČITA PITNE PODTALNICE ZA VODOVOD ORMOŽ, ACTIVE PROTECTION OF DRINKING GROUNDWATER FOR WATERWORKS ORMOŽ, marec, stran 57. Rismal, M., HIDROLOGIJA V FUNKCIJI REŠITEV?, HIDROLOGY IN THE FUNCTION OF SOLUTIONS?, julij, stran 194. Rismal, M., PROBLEMATIKA NEGOSPODARNE DISPOZICIJE BLATA IZ LJUBLJANSKE ČISTILNE NAPRAVE, THE PROBLEMS OF UNRATIONAL SLUDGE DISPOZITION OF WWTP OF LJUBLJANA, februar, stran 43. Rodman, U., Saje, M., Planine, I., Zupan, D., BOČNA ZAVRNITEV LESENEGA KROŽNEGA LOKA, LATERAL BUCKLING OF A GLULAM TIMBER ARCH, avgust, stran 215. Rozman, M., Fajfar, P., PRIMERJAVA POTRESNEGA OBNAŠANJA ARMIRANOBETONSKE OKVIRNE STAVBE STAREJŠE IN SODOBNE GRADBENE PRAKSE, COMPARISON OF SEISMIC RESPONSE OF RC FRAME BUILDING OF OLDER AND CONTEMPORARY BUILDING PRACTICES, maj, stran 129. Rozman, M., Skuber, P., Gorenc, B., Remec, Č., Beg, D., TESTI STRIŽNE NOSILNOSTI FASADNIH PANELOV TRIMO, EXPERIMENTAL TESTS OF SHEAR STRENGTH OF CLADDING PANELS TRIMO, junij, stran 163. Šinkovec, N., Turk, G., Zupan, D., UPORABA UMETNIH NEVRONSKIH MREŽ PRI RAZVRŠČANJU LESENIH ELEMENTOV PO TRDNOSTI, THE USE OF ARTIFICIAL NEURAL NETWORKS IN STRENGTH TIMBER GRADING, november, stran 303. Tomaževič, M., Klemenc, I., Weiss, P., PROTIPOTRESNA UTRDITEV STARIH ZIDANIH STAVB S SODOBNIMI METODAMI: RAZISKAVE OBNAŠANJA MODELOV NA POTRESNI MIZI, SIS-MIC STRENGTHENING OF HERITAGE MASONRY BUILDINGS BY APPLICATION OF CONTEMPORARY METHODS: A SHAKING-TABLE STUDY OF REDUCED SCALE MODELS, februar, stran 30. Tomaževič, M., PREISKAVE MODELOV ZIDANIH STAVB NA POTRESNI MIZI, SHAKING-TABLE TESTS OF MASONRY BUILDING MODELS, september, stran 238. Tomaževič, M., STRIŽNA ODPORNOST ZIDOV IN EVROKOD 6: NATEZNA ALI STRIŽNA TRDNOST ZIDOVJA, SHEAR RESISTANCE OF MASONRY WALLS AND EUROCODE 6: TENSILE VERSUS SHEAR STRENGTH OF MASONRY, maj, stran 113. Žagar, D., Četina, M., Rajar, R., Perkovič, M., Dimc, F., DOLOČANJE VIŠINE VALOV ZARADI MANJŠIH PLOVIL IN VETRA TER MOŽNE EROZIJE BREGOV NA JEZERIH, DETERMINATION OF THE HEIGTH AND LENGTH OF WAVES CAUSED BY SMALLER BOATS AND WIND, AND POSSIBLE EROSION OF LAKE SHORES, oktober, stan 279. Navodila avtorjem za pripravo prispevkov V vsaki številki, stran 2 ovitka. In memoriam Humar, G., Predsednik dr. Janez Drnovšek in gradbeniki, april, stran 86. Uvodnik Humar, G., Pontem perpetui mansurum in sa-ecola mundi, april, stran 87. Odmevi Beg, D., Komentar k članku »Bočna zavrnitev lesenega krožnega loka« avtorjev U. Rodmana, M. Sajeta, I. Planinca in D. Zupana, ki je bil objavljen v Gradbenem vestniku avgusta 2008, oktober, 290. Brilly, M., Rusjan, S., Strokovne pripombe na članek prof. M. Rismala Hidrologija v funkciji rešitev?, oktober, stran 287. Maleiner, F., Strokovne pripombe na članek Mitja Rismal: Problematika negospodarne dispozicije blata iz ljubljanske čistilne naprave, Gradbeni vestnik, februar 2008, maj, stran 141. Rismal, M., Odgovor avtorja na strokovne pripombe F. Maleinerja na članek M. Rismala: Problematika negospodarne dispozicije blata iz ljubljanske čistilne naprave v Gradbenem vest-niku (maj 2008), julij, stran 200. Rismal, M., Odgovor dr. Kranjcu na njegove trditve v Gradbenem vestniku oktober 2008, januar, stran 22. Rismal, M., Pojasnilo prof. Brillyju na njegove pripombe k članku hidrologija v funkciji rešitev?, oktober, stran 289. Nagrajeni gradbeniki Humar, G., Nagrada IZS za inovativnost: Postopek narivanja mostnih konstrukcij z velikim vzdolžnim naklonom s pomočjo neskončnega nosilnega vijaka, ki ga je uvedel Iztok Likar, univ. dipl.inž.grad., Primorje d.d., januar, stran 2. Prešernove nagrade študentom Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani, maj, stran 110. Slovenski projekt nagrajen na Portugalskem, avgust, stran 206. Izr. prof. dr. Franc Saje, častni član Slovenskega društva gradbenih konstruktorjev, november, stran 294. Novi diplomanti Juteršek, J.K., januar, stran 3 ovitka; februar, stran 3 ovitka; marec, stran 3 ovitka; april, stran 3 ovitka; maj, stran 3 ovitka: junij, stran 3 ovitka; julij, stran 204; oktober, stran 292; november, stran 319; december, stran 3 ovitka. Novice Marussing, M., Nova publikacija Zgodovina cest na Slovenskem, julij, stran 202. Novice iz društev ZDGITS Holobar, A., Povzetek s skupščine ZDGITS, maj, stran 143. Kerin, A., Sodelovanje z inženirji iz Furlanije in Julijske krajine, julij, stran 203. Kosi, P., 60 let Društva gradbenih inženirjev in tehnikov Maribor, december, stran 356 Lopatič, J., 30. zborovanje gradbenih konstruktorjev Slovenije, november, stran 317. Mudražija, S., Preteklost za prihodnost DGIT Maribor, december, stran 357 Koledar prireditev Juteršek, J. K., januar, stran 4 ovitka; februar stran 4 ovitka; marec, stran 4 ovitka; april, stran 4 ovitka; maj, stran 4 ovitka; junij, stran 4 ovitka; julij, stran 3 ovitka; avgust, stran 4 ovitka; september, stran 4 ovitka; oktober, stran 3 ovitka; november, stran 320; december stran 4 ovitka. Novice s fakultet Šuman, N., Dvornik Perhavec, D., Društvo diplomantov Fakulteta za gradbeništvo v Mariboru, marec, stran 82. Druga vabila Redna skupščina ZDGITS, marec, stran 3 ovitka. Vabila za objavo oglasov Holobar, A., September, stran 264 Oglasi CMCelje, d.d., november, stran 4 ovitka. Kočevski tisk, Kočevje d.d., september, stran 263. Nissan, julij, stran 4 ovitka. Nissan, oktober, stran 4 ovitka. Slovenska cestna podjetja d.o.o., november, stran 3 ovitka. Vabila na strokovne prireditve Vabilo na 30. Zborovanje gradbenih konstruktorjev Slovenije 9. in 10. oktobra 2008, avgust, stran 3 ovitka, september, stran 3 ovitka. Razpored seminarjev za strokovne izpite Holobar, A., november, stran 318. Vsebina letnika 57/2008 december, stran 359 Naslovnice Bizjak, L., Most čez Savo na obvoznici Krško, oktober. Duhovnik, J., Most čez Ljubljanico v Podpeči, marec. Duhovnik, J., Steber porušenega železniškega viadukta Borovnica, maj. Duhovnik, J., Viadukt Zgoša na gorenjski avtocesti, februar. Jurjavčič, P., Gradnja zgornjega akumulacijskega bazena ČHE Avče, december. Klemenc, I., Pregled poškodb v notranjosti modela na potresni mizi, september. Kobal, P., Most čez Mangartski potok, november. Markelj, V., Detajl Studenške brvi v Mariboru, avgust. Markelj, V., Studenška brv preko Drave v Mariboru, april. Rajšter, D., Izkop kaverne v desni cevi predora Šentvid, julij. Rosa, S., Viadukt Polance na hitri cesti Razdrto-Vipava, januar. Rozman, M., Preizkus spojev med paneli Trimo in lego v laboratoriju FGG, junij. NOVI DIPLOMANTI UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO IN GEODEZIJO VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJ GRADBENIŠTVA Asim Ahmič, Zakon o denacionalizaciji skozi odločbe ustavnega sodišča in vrednotenje nepremičnin, mentor izr. prof. dr. Maruška Šubic-Kovač Peter Jugovic, Primerjava prometne signalizacije v Sloveniji in nekaterih drugih evropskih državah, mentor doc. dr. Alojzij Juvanc, somentor asist. mag. Robert Rijavec Tadej Jakše, Upravljanje s tveganji v gradbenih projektih, mentor doc. dr. Jana Šelih Uroš Gregorec, Vodenje linij posameznih pasov skozi križišče, mentor doc. dr. Alojzij Juvanc Anže Dobrilovič, 4. razvojna os - idejna zasnova jugozahodne variante na odseku Sovodenj-dolina Idrijce, mentor doc. dr. Alojzij Juvanc Katarina Koščak, Projekt organizacije gradbišča in analiza tehnologije grajenja stavbe, mentor doc. dr. Jana Šelih Anže Bizjak, Rekonstrukcija lokalnih cest na območju Zgornje, Srednje in Spodnje Bele - idejna zasnova, mentor doc. dr. Alojzij Juvanc UNIVERZITETNI ŠTUDIJ GRADBENIŠTVA Peter Pupovac, Spletna aplikacija za izmenjavo in prikaz prometnih podatkov, mentor doc. dr. Marijan Žura, somentor Iztok Levart David Bogataj, Ukrepi za izboljšanje prometne varnosti na strmih padcih cest - zasilni izvozi, mentor doc. dr. Alojzij Juvanc, so-mentorja asist. mag. Robert Rijavec in Janez Šenk, univ. dipl. inž. grad. Mark Bajc, Možnosti uporabe spletne storitve Google Zemljevidi za prikazovanje dogodkov v prometu, mentor doc. dr. Marijan Žura, somentor Iztok Levart Robert Unijat, Račun vala vsled morebitne porušitve jezovne zgradbe hidroelektrarne Blanca na Savi, mentor prof. dr. Matjaž Četina, somentor dr. Andrej Širca Gašper Ziherl, Projektiranje sovprežnega viadukta ob upoštevanju časovnega poteka gradnje, mentor prof. dr. Darko Beg Anton Levičar, Določevanje potresnih vplivov na nekonstrukcijske elemente stavb, mentor doc. dr. Matjaž Dolšek Jurij Jančar, Analiza možnosti nadgradnje obstoječih stavb s stališča potresne odpornosti, mentor izr. prof. dr. Roko Žarnic, somentor doc. dr. Matjaž Dolšek Tanja Vesel, Duktilnost centričnih povezij, mentor prof. dr. Darko Beg UNIVERZITETNI ŠTUDIJ VODARSTVO IN KOMUNALNO INŽENIRSTVO Sandra Pranjic, Hidravlična analiza na podlagi topografije Kopra, izdelane s pomočjo tehnologije LIDAR, mentor prof. dr. Franc Stein-man, somentor doc. dr. Primož Banovec Metka Vojska, Pomen izgradnje ZBDV na kraškem področju, mentor izr. prof. dr. Jože Panjan, somentor asist. dr. Mario Krzyk UNIVERZA V MARIBORU, FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJ GRADBENIŠTVA Jaka Fišer, Primerjava tehnologije gradnje na nepomičnem odru s tehnologijo gradnje z narivanjem na primeru viaduktov Vodole II in Vodole III, mentor doc. dr. Andrej Štrukelj, somentor Nataša Šuman, univ. dipl. gosp. inž. Franc Furlan, Priprava in vgradnja nizkotemperaturnih asfaltov, mentor pred. Samo Lubej, univ. dipl. inž. grad. Viljem Klemenčič, Predlog tehnologije za izključitev toplotnih mostov na objektu Ulica Veljka Vlahoviča 23-29 v Mariboru, mentor pred. Samo Lubej, univ. dipl. inž. grad. Andreja Mijatovič, Tehnologija proizvodnje in montaže prednapetih votlih plošč, mentor doc. dr. Andrej Štrukelj, somentor Gorazd Ranzinger, univ. dipl. inž. grad. Benjamin Pratnemer, Lastnosti betonskih mešanic z dodatkom mlete gume, mentor pred. Samo Lubej, univ. dipl. inž. grad., somentor viš. pred. mag. Andrej Ivanič Josip Segedi, Primerjava tankoslojnih in debeloslojnih materialov za izvedbo horizontalne cestne signalizacije, mentor pred. mag. Vlasta Rodošek, somentor Mirko Zajko, univ. dipl. inž. grad. Rok Sušak, Sanacija stanovanjske hiše v Grajski vasi, mentor doc. dr. Andrej Štrukelj, somentor Nataša Šuman, univ. dipl. gosp. inž. UNIVERZA V MARIBORU, FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO - EKONOMSKO POSLOVNA FAKULTETA UNIVERZITETNI ŠTUDIJ GOSPODARSKEGA INŽENIRSTVA Rok Brinovšek, Določitev optimalnega sistema gradnje za individualno stanovanjsko montažno hišo, mentorja doc. dr. Andrej Štrukelj in red. prof. dr. Jožica Knez Riedl Boštjan Kosec, Analiza upravičenosti izgradnje poslovnega objekta Stavbar, mentorja doc. dr. Igor Pšunder in doc. dr. Žan-Jan Oplotnik Rubriko ureja* Jan Kristjan Juteršek, univ. dipl. inž. grad. Vsem diplomantom čestitamo! Skladno z dogovorom med ZDGITS in FGG-UL vsi diplomanti gradbenega oddelka Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani prejemajo Gradbeni vestnik (12 številk) eno leto brezplačno. Vse, ki bodo želeli po prejemu 12. številke postati redni naročniki, prosimo, naj to čimprej sporočijo uredništvu na naslov: GRADBENI VESTNIK, Leskoškova 9E, 1000 Ljubljana; telefon: (01) 52 40 200; faks: (01) 52 40 199; e-mail: gradb.zveza@siol.net. ZDGITS in Uredništvo Gradbenega vestnika KOLEDAR PRIREDITEV 10.-12.2.2009 1 53. Betontage Ulm, Nemčija www.ovbb.at 4.-6.3.2009 ISWE4 Cooperative Actions for Disaster Risk Reduction - (CADRR) Tokio, Japonska www.wind.arch.t-kougei.ac.jp/ISWE4/index.html 21.-23.4.2009 g Traffex 2009 Birmingham, Anglija www.traffex.com 3.-5.5.2009 8th Annual PTI Conference and Exhibition Portland, Oregon, ZDA www.post-tensioning.org/annual_conference.php 20.-22.5.2009 5th International Conference on Construction in the 21st Century CITC-V, Carigrad, Turčija www.fiu.edu/~citc 22.-24.6.2009 Concrete: 21st Century Superhero London, Anglija www.fiblondon09.com 13.-15.7.2009 FRPRCS-9 9th International Symposium on Fibre Reinforced Polymer Reinforcement for Concrete Structures Sidney, Avstralija www.iceaustralia.com/frprcs9 26.-29.7.2009 2nd international conference on Fatigue and Fracture in the Infrastructure Bridges and Structures of the 21st Century Philadelphia, Pennsylvania, ZDA http://ffconf.atlss.lehigh.edu/index.html 6.-11.9.2009 IABSE Annual Meetings and IABSE Symposium Sustainable Infrastructure - Environment Friendly, Safe and Resource Efficient Bangkok, Tajska www.iabse.ethz.ch/conferences/calendarofevents 23.-25.9.2009 14th European Parking Association Congress Dunaj, Avstrija www.europeanparking.eu 5.-9.10.2009 17th International Conference for Soil Mechanics and Geotechnical Engineering Alexandria, Egipt www.2009icsmge-egypt.org 14.-16.10.2009 EVACES'09 Experimental Vibration Analysis for Civil Engineering Structures Wroclaw, Poljska www.evaces09.pwr.wroc.pl/index.html 3.-5.5.2010 IABSE Conference International Structural Codes Dubrovnik, Hrvaška www.iabse.ethz.ch/conferences/calendarofevents 29.5.-2.6.2010 The Third International fib Congress and Exhibition "Think Globally, Build Locally" Washington D.C., ZDA www.fib2010washington.com 20.-23.6.2010 1 8th fib International PhD Symposium in Civil Engineering Kopenhagen, Danska http://conferences.dtu.dk/conferenceDisplay.py?confId=21 14.-16.7.2010 I International Conference on Structures and Architecture Guimares, Portugalska www.arquitectura.uminho.pt 9.2010 IABSE Annual Meetings and IABSE Symposium Benetke, Italija www.iabse.ethz.ch/conferences/calendarofevents 20.-23.9.2011 IABSE Annual Meetings and IABSE Symposium London, Anglija www.iabse.ethz.ch/conferences/calendarofevents