Celje - skladišče D-Per | Glasilo OZD STEKLARNE »BORIS KIDRIČ« In STEKLARSKE ŠOLE Leto 14 Rogaška Slatina Marec 1986 Presenečeni vprašujemo: Izvoz na stranskem tiru? V preteklem srednjeročnem obdobju je imel Izvoz pomembno mesto v družbenih načrtih federacije, republik in delovnih organizacij, ki so usposobljene proizvajati izdelke za izvoz. Z narodnogospodarskega vidika pomeni izvoz pridobivanje deviz za obveznosti, ki jih moramo plačevati v devizah. Z devizami pa plačujemo: nafto, uvožene surovine in material, obresti za tuja posojila in z devizami plačujemo jugoslovanske dolgove v tujini... Tiste organizacije, ki izvažajo, opravljajo zato pomembno delo In koristijo najširši družbeni skupnosti! Nova devizna zakonodaja Prvega januarja letos je začel veljati novi devizni zakon, ki drugače ureja izvoz kot prejšnje zakonodaje. Delovna organizacija, kije prejšnja leta izvažala, je bila lastnica deviz, iztrženih za izvoženo blago. V skladu s samoupravnim sporazumom je izločala del deviz za federacijo in republiko. V letu 1985 je ostalo delovni organizaciji 46% deviz, ki jih je iztržila za izvoz. S temi devizami j e lahko uvažala material ali jih združevala z drugimi organizacijami združenega dela. Po novih predpisih pa delovne organizacije nimajo več deviznih računov; devize takoj odkupi banka. Na tak način razpolaga z devizami banka, delovna Delo ob rezalnem stroju je včasih tudi monotono, dolgočasno... — foto Z. Novak Preberite! Iz krize z lastnimi močmi 3 Biti tako uspešni, da tudi z osebnimi dohodki prehitimo inflacijo 4 Udeležba 86,5-odstotna 6 Vpis v šolsko leto 1986-87 8 Steklarski tehnik — vendarle! 9 Januarja 1957 in februarja 1958 delavcev 10 Dvajset let uspešnega delovanja 11 Osnutek programa 'krajevne skupnosti Rogaška Slatina 12 Prihiteli brez znaka sirene 13 Ponoven razmah dejavnosti 14 Nagradna križanka št. 134 16 organizacija pa jih za svoje potrebe kupi pri njej. Tu pa nastaja problem: deviz za prodajo ni dovolj, zato so omejene na obseg porabe v letu 1984. To pomeni, da sme delovna organizacija v letu 1986 porabiti za uvoz toliko deviz, kolikor jih je porabila v letu 1984. Vendar to še ni naj hujša omejitev; večji problem je v tem, ker je z zakonom določeno, če na tržišču zmanjka deviz, da se plačuje z devizami po določenem vrstnem redu. To pa je: 1. plačila za poravnavanje tujih kreditov; ' 2. plačila za uvožen material tistim delovnim organizacijam, ki več izvažajo kot uvažajo; 3. plačila za potrebe zveznih organov; 4. plačila za uvoz nafte; 5. plačila za ostale potrebe; V letošnjem se uporablja ta vrstni red, torej take prioritete ali prednostno zaporedje, zato organizacije, katerih izvoz je manjši od uvoza, še niso ničesar uvozile. To povzroča velike probleme v proizvodnji. Steklarna ima v tem sicer nekoliko manjše težave, ker po vrstnem redu sodi v drugo prioriteto in lahko uvaža, vendar samo občasno, ker tudi za te namene ni dovolj deviz. Pred sprejetjem novega zakona so predlagatelji sicer trdili, da bo s sprejetjem zakona začelo delovati devizno tržišče in da bo več deviz za delovne organizacije. To pa se ni zgodilo, ampak je deviz manj kot prej, ker deviz ne ustvarja zakon, temveč jih zagotavlja izvoz. ... in ukrepi ekonomske politike Dinarsko vrednost deviz za izvoženo blago, to je tečaj dinarja, se določa v Beogradu na namedbančnem sestanku. In od tečaja dinarja je odvisna viši-, na celotnega prihodka! To je zelo pomembno za Steklarno, saj smo v lanskem letu ustvarili z izvozom 79% celotnega prihodka. Ta tečaj pa ne raste tako, kot bi moral, saj se je dinarska vrednost dolarja od lanskega julija pa do sredine marca letos povečala le za 8%, medtem ko je bila inflacija že samo v januarju letos 7%. Takšna politika tečgja gotovo ne vzpodbuja izvoza! Drugi dohodkovni problem je skokovit porast obresti za kredite... V zadnjih dveh letih so se obrestne mere za izvozne kredite povečale za 3,5-krat, za ostale namene pa so se povečale 1,6-krat. To posebej poslabšuje dohodkovni položaj steklarne, ki sicer povečuje izvoz, a s tem povečuje tudi kredite, njihove obresti pa občutno zmanjšujejo dohodek. Tretji ukrep, ki zaviralno vpliva na položaj izvoznikov, je zmanjšanje zveznih stimulacij ali spodbud in uki- nitev republiških izvoznih stimulacij. To bo dodatni izpad dohodka, če zvezna vlada ne bo izboljšala izvozne vzpodbude! Z novim zveznim zakonom je predpisano, da morajo inozemski kupci plačati v 60 dneh, medtem ko so do sedaj plačevali v roku 90 dni. Skrajšanje roka bo povzročilo izpad celotnega prihodka, saj ob enakih stroških pomeni to manjši dohodek. Inflacija cen je problem celotnega gospodarstva, ki je že v začetnih mesecih letošnjega leta dobila bistveno večje razsežnosti, kot so predvidene z zvezno resolucijo o družbenoekonomskem razvoju Jugoslavije za leto 1986. Letošnja stopnja inflacije za obdobje januar-februar je namreč 13,5. In če bi se ta trend ali takšna težnja nadaljevala vse leto, bi dosegla letna inflacija okoli 80% ali celo več. V Steklarni so materialni stroški pomemben del v strukturi lastne cene, zato bodo večje cene nabavljenih surovin in materialov ter energije zmanjševale dohodek...! ... niso dovolj vzpodbudni za izvoznike! Nesorazmerja med rastjo cen materialov, surovin ter energije in med dinarsko vrednostjo izvoza so nevzdržna predvsem zaradi minimalne rasti tečaja dolarja. V mesecu januarju so se povečale cene materialov za 7% ali več, tečaj dolarja pa se je povečal v osmih mesecih le za 8%. Takšnega nesorazmerja med vhodnimi in izhodnimi cenami ne vzdrži nobena delovna organizacija. Zvezni izvršni svet bo moral povečati izvozne stimulacije ali pa uveljavljati aktivnejšo politiko tečaja za dolar, v nasprotnem primeru ne bo mogoče dosegati ugodnih poslovnih rezulta- tov. To velja za vse delovne organizacije, ki so izvozno usmerjene na konvertibilna tržišča. Lesna industrija je že v lanskem letu poslovala z izgubo, v letošnjem letu pa se bodp poslovni rezultati pretežnih izvoznikov še poslabšali. Vse izvozno usmerjene organizacije tarejo dohodkovne težave, kar je posledica prenizkega tečaja dolarja, izredno visoke rasti obrestnih mer in seveda visoka rast cen surovin, materialov in energije. Potrebno je takojšnje ukrepanje! Menim, da se na teh področjih nekaj mora zgoditi in nekaj se zagotovo bo, vprašanje pa je, kdaj? Čim hitreje bo zvezni izvršni svet odpravljal probleme, tem boljše bo za izvozno usmerjeno gospodarstvo, in seveda tudi obratno. V resolucijah o družbenoekonomskem razvoju federacije, republike in občine je zapisano, da je treba povečevati izvoz na konveritibilna področja. Po napovedih iz občinske resolucije o družbenoekonomskem razvoju se bo izvoz v občini povečal v letu 1986 za 27%. Kot vidimo, pa vsebujejo resolucije eno resnico, medtem ko se v praksi z ukrepi novega deviznega sistema zavira izvoz, saj se delovnim organizacijam s stimulacijami ne priznava normalnih oziroma dejanskih proizvodnih stroškov ...! Menim, da na takšen način ne bomo povečali izvoza, ampak se bo ta celo zmanjšal. To že kažejo podatki o izvozu za meseca januar in februar. Z gospodarskega vidika ni opravičljivo izvažati, če prodajna cena ne pokriva proizvodnih stroškov... In če je jugoslovanskemu gospodarstvu potre- ben izvoz - potreben je tudi državi za odplačilo dolgov, potem je nujno zagotoviti organizacijam, ki so usposobljene za izvoz, normalne pogoje poslovanja! Ne želimo privilegijev ampak le enake pogoje gospodarjenja. Ne moremo zahtevati od delavcev, ki proizvajajo za izvoz, da bodo njihovi osebni do- hodki zaostajali zato, ker se tečaj dinarja ne spreminja, medtem ko se osebni dohodki delavcev v nekaterih dejavnostih, ki ustvarjajo prihodek le na domačem tržišču, sorazmerno hitreje povečujejo. Ne moremo imeti dveh vrst meril, ko z enimi zahtevamo večji izvoz, z drugimi - z administrativnimi ukrepi pa izvozne organizacije postavljamo v neenakopraven dohodkovni položaj glede na druge organizacije! Pričakujemo, da bodo zvezni organi spoznali upravičenost zahtev izvoznega gospodarstva in da bodo izvoz podpirali s pozitivnimi ukrepi in ne le z leporečjem...! mag. FRANC ŠRIMPF Z11. kongresa Zveze sindikatov Slovenije WiWstW# Iz krize z lastnimi močmi! V petek in soboto, 21. in 22. marca, je bil v Ljubljani 11. kongres Zveze sindikatov Slovenije. Delegati so na njem kritično spregovorili o sedanjem družbenoekonomskem in političnem položaju. Osnovno sporočilo kongresa se glasi: Hočemo, znamo, zmoremo! Ker je- bilo o kongresu v javnosti dovolj informacij v dnevnem časopisju, po radiu in televiziji, poskušam v tem prispevku strniti le nekaj najpomembnejših vtisov. Iz šmarske občine smo bili na kongresu štirje delegati: predsednik in sekretar občinskega sveta Zveze sindikatov Šmarje pri Jelšah, Valter Jordan, ki je bil izvoljen v republiški svet Zveze sindikatov Slovenije, in pisec tega sestavka. , Pogled v veliko dvorano Cankarjevega doma v Ljubljani, kjer so se zbrali na 11. kongresu Zveze sindikatov Slovenije naši delegati... Manj administriranja - več svobode združenemu delu Skozi mnoge razprave se je kot rdeča nit vlekla zgornja zahteva. Razpravljale! so poudarili, da se vse preveč pomembnih odločitev sprejema mimo delegatskih skupščin in da se mnogi takšni ukrepi izkažejo za nepravilne. Zato se v praksi spodkopuje motivacijo delavcev za boljše delo, samoupravljanje in gospodarjenje. Ukrepi gospodarske stabilizacije ne dajejo zdželenih rezultatov; nismo dovolj učinkoviti pri uveljavljanju dolgoročnega programa l ekonomske stabilizacije. V uvodni besedi predsednika sindikatov je bilo poudarjeno, to pa je kasneje potrdila tudi razprava, da se večina delavcev v Sloveniji zaveda, da do učinkovitejšega sistema samoupravljanja in gospodarjenja lahko pridemo le po samoupravni poti, z oporo na laste sile, z več dela in z odgovornejšim delom, z večjo produktivnostjo in učinkovitostjo. Pri tistem »več dela« je bilo posebej poudarjeno, da ne moremo stabilizirati gospodarstva s še dodatnimi fizičnimi napori delavcev in ob nizkem deležu družbenega produkta za osebne dohodke. Svoje mora dati k povečanju produktivnosti tudi znanje v najširšem pomenu besede .3..! Ni napredka in osvoboditve dela brez znanstveno-tehnološke revolucije...! Zadnje čase se res veliko govori o inovacijah, inovetivni dejavnosti, ustvarjalnem delu itd. Na kongresu je bilo posebej poudarjeno, da je znanje eden izmed proizvodnih dejavnikov, ki morajo največ prispevati k rasti produktivnosti; še posebej pri nas, kjer dosežke znanstveno-raziskovalnega dela vse prepočasi uvajamo v združe- no delo. V delovnih organizacijah je potrebno ustvariti klimo in zavest, ki bo naklonjena uvajanju sodobnejših tehnologij, raznih tehniških izboljšav in inovativnih dosežkov. Preseči moramo stanje, ko se na inovatorje gleda kot na nekakšne nebodi jih treba, ki so si nekaj izmislili in »pokasirali« veliko denaija kljub temu, da so to dolžni opravljati že po službeni dolžnosti. Sindikat mora vzpodbujati vsakovrstno inovativno dejavnost, vse oblike izobraževanja ob delu, iz dela in strokovnega izpopolnjevanja. To je nujno, če se želimo še v večji meri vključevati na mednarodno tržišče in dvigovati produktivnost — kar je tudi prvi pogoj za doseganje večjega dohodka za zadovoljevanje vseh potreb. Torej povečati produktivnost in si pri tem v naj večji možni meri pomagati z ustvarjalnostjo in znanjem; prodreti z miselnostjo, da vpliva razen neposrednega fizičnega dela na produktivnost in povečevanje dohodka tudi znanje. Mnoge delovne organizacije v Sloveniji so dokaz, da se s posluhom za ino-vatorstvom, usmeritvijo v izvoz, upoštevanjem najsodobnejših tehnoloških dosežkov, z dobro organizacijo in pravilno zastavljenim razvojem dš dobro gospodariti! Večja učinkovitost v praksi, manj besedi... Celoten kongres je izzvenel v tejle smeri: da se delavski razred zaveda težavnega položaja in terja učinkovitost na področju izvajanja dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije. »Manj besed, sklepov in govorjenja, pa več učinkovite akcije!« je bilo razbrati iz razprav in ob oblikovanju sklepnih dokumentov. Pri tem pa dati bolj proste roke združenemu delu in tržnim zakonitostim ter dopuščati manj socializacije izgub in administriranja. Šele tedaj bo kvalitetno in odgovorno delo dobilo na veljavi. Delavski razred je pripravljen prevzeti nase odgovornost za celovit razvoj družbe; sindikat kot njegova najmnožičnejša družbenopolitična organizacija pa bo imel pri tem pomembno vlogo. Prav bi bilo, da se tudi v Steklarni osnovne organizacije sindikata čim prej temeljito seznanijo s sklepi in resolucijo kongresa in da si na tej osnovi zastavimo program delovanja! ZLATKO NOVAK Kakšni so naši letošnji poslovni in finančni cilji? Biti tako uspešni, da tudi z osebnimi dohodki prehitimo inflacijo Že je za nami letošnje prvo četrtletje. Zato je že čas, da v tem prispevku prikažemo nekatere osnovne planske kazalce o naših letošnjih poslovnih in finančnih ciljih ter o njihovem doseganju... Občutno večji fizični obseg proizvodnje, povečanje izvoza za 39% ali na 13,2 milijona ZDA dolarjev in občutno večja prodaja na domačem tržišču, to so osnovni cilji, ki si jih nalagamo z letošnjim gospodarskim načrtom. Uspešnost našega poslovanja in gospodarjenja bosta v največji meri odvisna od obsega izvoza in od ustreznosti gospodarske politike na tem področju. Vedeti je namreč treba, da več kot 70% celotnega prihodka ustvarimo z izvozom oziroma s prihodki na tujih tržiščih. Zal pa po treh mesecih tega leta, tako kot je bilo v drugi polovici lanskega leta, ugotavljamo, da tako tečajna politika ter drugi ukrepi gospodarske politike ne sledijo eni izmed naših osnovnih nalog - povečevati in spodbujati izvoz na konvertibilna tržišča! Občutno večji fizični obseg proizvodnje V letošnjem letu bodo že celo leto obratovale naše nove proizvodne zmogljivosti, kar bo imelo ob poveča- nju števila zaposlenih za 7,6% največji vpliv na povečanje obsega proizvodnje, pa tudi na povečanje produktivnosti. Občutno se bo povečala proizvodnja svinčenega brušenega stekla in sicer od nekaj manj kot 2 milijona kosov na blizu 3 milijone kosov v 1986. letu... Takšno povečanje bo možno zaradi zadostnih količin svinčenega gladkega stekla iz novih kapacitet, zaradi povečanja povprečnega števila zaposlenih brusilcev za okrog 11,5% in zaradi dosti boljše tehnične opremljenosti. Tu mislimo predvsem na več kot podvojeno število diamantnih brusnih strojev, ki omogočajo dosti večjo produktivnost, pa tudi na ostalo boljšo strojno opremo in tehnično opremljenost. Skratka, težiti moramo, da bo največ svinčenega gladkega stekla oplemeniteno. Vsega v letošnjem letu sicer še ne bomo zmogli; bolje bo pa prihodnja leta, ko se bo zaposlilo še večje ševilo naših brusilcev. Prav tako bo občutno večja tudi proizvodnja svinčenega gladkega stekla, ki ga bomo prodali večji del kot gostinsko steklo, ostalo pa predelovalcem na domačem tržišču. Skupaj naj bi količinsko proizvodnjo, meijeno v kosih, povečali za okrog 1,800.000 kosov v primerjavi z lanskim letom, upoštevajoč seveda tudi nedokončano proizvodnjo ob koncu lanskega leta. Plan izvoza je 13,2 milijona dolarjev Toliko večji fizični obseg proizvodnje, predvsem svinčenega brušenega stekla in boljši izpleni pri ostalih vrstah stekla, naj bi nam omogočili: S povečanje izvoza za 39,2% od 9,48 milijona ZDA dolarjev na 13,2 milijona dolarjev ter • občutno povečanje obsega prodaje - tako količinsko kot tudi vrednostno - tudi na domačem tržišču. Pri načrtovanju osnovnih poslovnih kazalcev smo izhajali iz naslednjih predpostavk: 1. da bo povprečna stopnja rasti vrednosti ZDA dolarja v primerjavi z rastjo v letu 1985 vsaj 55% in da se razmerje med dolarjem in nemško marko ne bo več občutneje spremenilo v korist marke; 2. da bo stopnja inflacije okrog 60% in 3. da se bodo prav za toliko - za 60% povečali tudi povprečni osebni dohodki. Upoštevajoč navedena izhodišča bi bili osnovni ekonomski kazalci na ravni delovne organizacije za leto 1986, kakor jih kaže tabela 1! To so podatki skupaj za celotno delovno organizacijo, gotovo pa je, da bomo morali v letošnjem letu sprejeti še kakšen rebalans ah spremembo gospodarskega načrta, saj so gibanja v začetku leta precej drugačna, kot so bila napovedana z resolucijo. To so le tiste končne številke, za katerimi se skrivno trdo vsakdanje delo in mnogi drugi dejavniki! V ospredju izvoz in kakovostna proizvodnja... Izvoz kljub vsemu ostaja naša prednostna naloga, saj pomeni 13,2 milijonov dolarjev število, ki ga bomo dosegli le s skrajnim naporom in le v primeru, če bomo delali zares kakovostne izdelke. Tako zelo povečan izvoz bo pomenil, da bomo še nadalje več kot 70% proizvodnje izvozih. In če bomo dosegh planiran izvoz, občutno povečali obseg proizvodnje, dosti več tako količinsko kot vrednostno prodali na domačem tržišču, potem bomo storili vse, kar je v naši moči, da bi zastavljeni gospodarski načrt dosegh... In upravičeno upamo, da bomo v naši družbi vendarle zopet spoznali, da je izvoz za ureditev ekonomsko-družbe-nih razmner pri nas prednostnega pomena in da ga bomo tako tudi obravnavah! Skratka, če bomo izpolnili naše osnovne naloge, ki smo jih navedli, potem bi morali doseči zadovoljiv finančni izid našega poslovanja... Povedati pa velja še to, da nas v 1986. letu čakajo še vehke obveznosti za plačilo obresti in dela glavnic za najete investicijske kredite; občutno večja - skoraj štirikrat - pa bo tudi amortizacija... To vse pa so vehka bremena, ki jih moramo pokriti s toliko večjim celotnim prihodkom in dohodkom. Kot smo že omenili, so se že konec lanskega leta razmere za izvoznike začele poslabševati. Še posebej je to vplivalo in še vpliva na naše poslovanje, sni steklarna več kot 70% izvozi na tržišče ZDA, medtem ko večji del uva- žamo iz ZRN. Ob občutnem padcu vrednosti dolarja v primeijavi z nemško marko pomeni to dodatne stroškovne pritiske na manjše prihodke. Zato bomo morah še boljše izkoriščati notranje rezerve... Notranje rezerve Na sestankih, na katerih obravnavamo naše poslovanje, smo večkrat ugotovili, da imajo še precej notranjih neizkoriščenih rezerv. Te moramo sedaj v polni meri izkoriščati. Predvsem velja to za surovine, saj moramo izboljšati uporabo črepinj, porabo osnovnih repromaterialov, pa tudi na energetskem področju bi se dalo še kaj prihraniti. Nič manj ni pomembno ustrezna finančna politika in disciplina ob zelo dragem denarju zaradi visokih obresti. Zato moramo skrbeti za optimalne zaloge surovin in repromaterialov, da bo proizvodni cikel čim krajši in da v gotovih izdelkih ter tudi v zalogah surovin ne bomo imeli vezanih preveč sredstev. Skratka, na marsikaterem proizvodnem in poslovnem področju se dä marsikaj storiti! Namesto sklepa Pred nami je eno izmed najtežjih let v zadnjem desetletju. Kljub temu, da naša uspešnost ne bo odvisna samo od našega dela, smo pa še vseeno v največji meri odvisni od kvahtete našega dela na vseh področjih - od proizvodnje, nabave do prodaje, pa tudi na drugih področjih. Skratka, na uspešnost poslovanja vpliva vehko dejavnikov; in na mnoge med njimi lahko vplivamo. Storimo torej vse, kar je v naši moči, in upajmo, da se bo izvoznikom v nadaljevanju leta vendarle bolje pisalo, kot se nam piše v prvih treh letošnjih mesecih. ZLATKO NOVAK Tabela 1: Kazalci o poslovanju in gospodarjenju Steklarne »Boris Kidrič« v letu 1986 (v dinarjih in izdelkih) Kazalci Doseženo v letu 1985 Planirano v letu 1986 Indeksi 1986/85 1. Celotni prihodek 4.163,632.000 8.327,098.000 200,0 2. Porabljena sredstva 2.112,450.000 4.306,599.000 203,9 - od tega amortizacija 84,825.000 415,000.000 489,2 3. Dohodek 2.051,182.000 4.020,499.000 196,0 4. Obveznosti iz dohodka: 462,763.000 1.228,657.000 265,5 - krediti za osnovna sredstva • - obveznosti iz dohodka na osnovi BOD (bruto 25,840.000 472,382.000 - osebnih dohodkov) 275,513.000 500,850.000 181,8 - ostale obveznosti iz dohodka 161,410.000 255,425.000 158,2 — del dohodka za DSSS (221,902.000) (362,000.000) • (163,1) 5. Čisti dohodek: 1.588,418.000 2.791,842.000 175,8 - za osebne dohodke 1.229,452.000 2.235,000.000 181,9 - za skupno porabo 127,716.000 226,500.000 177,3 —»za rezerve 82,433.000 156,800.000 190,2 - za poslovni sklad 148,817.000 173,542.000 116,6 6. Sredstva za reprodukcijo1 316,075.000 745,324.000 235,8 1 (Amortizacija + rezerve in poslovni sklad) V Steklarni smo volili... Udeležba 86,5-odstotna V četrtek, 13. marca, smo delavci Steklarne volili svoje delegate v skupščine samoupravnih interesnih skupnosti in v zbor združenega dela občinske skupščine. Izmed 1784 volilnih upravičencev je svojo volilno dolžnost opravilo 86,5 odstotkov zaposlenih. Volilna udeležba je bila najboljša — 94,5-odstotna v tozdu Servisne dejavnosti, medtem, ko je bila v drugih tozdih naslednja: v tozdu Dekor Kozje 9,4-odstotna, v Delovni skupnosti in v tozdu Delavska restavracija 89-odstotna, v tozdu Dodelava 87,6-odstotna, v tozdu Osnovna izdelava 85,7-odstotna in v tozdu Kristal 82,5-odstotna. Volilna udeležba je bila najboljša v tozdu Servisne dejavnosti 94,5-odstotna, v tozdu Dekor Kozje 90,4-odstotna, v Delovni skupnosti in Delavski restavraciji 89-odstotna, v tozdu Dodelava 87,6-odstotna, v tozdu Osnovna izdelava 85,7-odstotna in v' tozdu Kristal 82,5-odstotna. Z udeležbo na voliščih smo lahko v glavnem zadovoljni, saj so se volitev udeležili skoraj vsi, ki so bili tega dne na delu. Glavni vzrok za odsotnost je v visoki porodniški in bolniški, deloma pa tudi v letnih dopustih. K takšni udeležbi so nedvomno prispevale dobre priprave na volitve - od evidentiranja do samih kandidacijskih konferenc in dejstvo, da so bili za kandidate predlagani delavci, katerim zaupamo. Vsi kandidati, ki so bili na kandidacijskih listah, so bili tudi izvoljeni. Delegacije za zbor združenega dela V delegacije za zbor združenega dela je bilo izvoljenih skupaj 44 delegatov, izvoljeni pa so bili: V tozdu Osnovna izdelava: 1. Bur- sač Nikola, 2. Gajšak Stjepan, 3. Gra-hovar Stanko, 4. Klasič Valant, 5. Kranjec Andrej, 6. Papič Branko, 7. Perkovič Martin, 8. Špoljar Branko in 9. Ta-dina Franc. • V tozdu Dodelava: 1. Drenski Rado, 2. Križan Helga, 3. Mikuljan Branko, 4. Špiljak Slavko, 5. Verk Stanko, 6. Pe-šič Zora in 7. Vnučec Marija. V tozdu Kristal: 1. Čoh Blaženka, 2. Čoh Slavko, 3. Košanski Stjepan, 4. Kozlevčar Alenka, 5. Lampret Otiiija, 6. Podhraški Miro in 7. Terčič Maks. V tozdu Dekor: 1. Bratuša Anton, 2. Centrih Zdravko, 3. Fridl Jože, 4. Kunst Marta, 5. Romih Dolfi, 6. Štukelj Franc, 7. Tutnjevič Rade, 8. Vrbek Josip in 9. Zupan Erna. V tozdu Servisne dejavnosti: 1. An-tolinc Zvonko, 2. Križanec Franc, 3. Lipnik Avgust, 4. Peer Marjan, 5. Ra-spotnik Peter, 6. Zagoda Ivan in 7. Ža-berl Franc. V Delovni skupnosti skupnih služb: 1. Boršič Darko, 2. Breko Daniel, 3. Gajšek Miran, 4. Kladnik Tugomer, 5. Novak Anica, 6. Novak Zlatko in 7. Podhraški Franc. Delegacije za skupščine samoupravnih interesnih skupnosti V delegacije za skupščine samoupravnih interesnih skupnosti je bilo izvoljenih skupaj 259 delegatov, izvoljeni pa so bili: V tozdu Osnovna izdelava: Vzgoja in izobraževanje: 1. Bratuž Vlado, 2. Čonžek Vlado, 3. Kamenšek Mirko, 4. Kokolj Anton, 5. Markač Ivan, 6. Ogrizek Stanko in 7. Pešič Dinko. Otroško varstvo: 1. Bastašič Roman, 2. Čoh Jože, 3. Krklec Viktor, 4. Majce-nič Jože, 5. Mrkša Anton, 6. Sabljak Mato in 7. Šepec Samo. Socialno skrbstvo: 1. Anderlič Vinko, 2. Drofenik Franc, 3. Grahovar Jože, 4. Jugovar Franc, 5. Posl Jože, 6. Štih Vlado in 7. Žerjav Zvonko. Kultura: 1. Bastašič Tomo, 2. Božak Alojz, 3. Gunstner Dragutin, 4. Krkalo Živko, 5. Ljuljdjurovič Franjo, 6. Selitvi Tome in 7. Špiljak Josip. Raziskovalna dejavnost: 1. Crnogaj Dragutin, 2. Lepan Bogdan, 3. Levstik Milan, 4. Novak Dominik, 5. Ogrizek Leopold, 6. Peček Milan in 7. Zupanec Franc. Pokojninsko in invalidsko zavarovanje, stanovanjsko gospodarstvo in zaposlovanje: 1. Artič Milan, 2. Bele Karl, 3. Boršič Vili, 4. Kampuš Ferdo, 5. Križnik Stjepan, 6. Krumpak Anton, 7. Mališ Josip, 8. Podgoršek Jože, 9. Strašek Avgust, 10. Širec Anton, 11. Šket Franc, 12. Štefanec Drago, 13. Vražič Josip, 14. Žgajner Milan in 15. Županič Franc. Zdravstvo: 1. Drofenik Avgust, 2. Godec Albin, 3. Kamenšek Ivan, 4. Kovačič Jože, 5. Kunstek Janez, 6. Laneg-ger Marjan in 7. Podhraški Stanko. Telesna kultura: 1. Boršič Marjan, 2. Boršič Zvonko, 3. Cesarec Branko, 4. Fenko Rudi, 5. Gamilec Marjan, 6. Strašek Jože in 7. Zagorščak Ivan. V tozdu Dodelava Vzgoja in izobraževanje ter otroško varstvo: 1. Boršič Marica, 2. Debelak Irena. 3. Gajšek Slavko, 4. Gluhak Branka, 5. Kidrič Marija, 6. Lorber Jera, 7. Mikša Erika, 8. Peko Vera in 9.. Artič Valerija. Zdravstvo in socialno skrbstvo: 1. Dimeč Drago, 2. Gorišek Vlado, 3. Kovačič Elizabeta, 4. Kovačič Janko, 5. Črepinje... Nikakor ne v izmet, temveč narediti z njimi vse, da jih bomo ponovno talili! — foto Z. Novak Kos Karolina, 6. Kunstek Marija, 7. Plevnk Albina, 8. Podhraški Drago in 9. Križnik Sonja. Kulturna in telesna kultura: 1. Anderlič Martin, 2. Cerovski Zdravko, 3. Čepelnik Karolina, 4. Drofenik Ivan, 5. Gajšek Borut 6. Gajšek Jože, 7. Kovačič Jože, 8. Lepan Andrej in 9. Galuh Alojz. Pokojninsko in invalidsko zavarovanje, stanovanjsko gospodarstvo in zaposlovanje: 1. Halužan Marija, 2. Hum-ski Mirko, 3. Jutriša Berta, 4. Mališ Ruža, 5. Obradovič Vojo, 6. Podhraški Dragica, 7. Stančin Drago in 8. Stiplo-šek Avgust. Raziskovalna dejavnost: 1. Bračun Milica, 2. Čoh Slavko, 3. Fric Jurij, 4. Starček Zlatko, 5. Šimek Jožica, 6. Škorc Anton in 7. Jagodič Ivanka. V tozdu Kristal Vzgoja in izobraževanje: 1. Gorišek Anton, 2. Klasič Hermina, 3. Horvat Jože, 4. Ratej Vlado, 5. Stančič Jože, 6. Tramšek Marija in 7. Zupanc Milena. Otroško varstvo: 1. Drimel Leon, 2. Gajšek Anton, 3. Koražija Anica, 4. Štefančič Ivan, 5. Tominc Vera, 6. Ver-hovšek Anton in 7. Žnidarec Dragica. Zdravstvo: 1. Gorišek Vlado, 2. Poš Anica, 3. Kovačič Josip, 4. Kunštek Nada, 5. Hohnjec Marija, 6. Šestanj Ivan in 7. Škrablin Marijana. Socialno skrbstvo: 1. Holešek Karl, 2. Kuhale Martina, 3. Kunstič Mihca, 4. Lupinski Jasna, 5. Mikša Katica, 6. Pa-le-Kosavec Marija in 7. Sekirnik Alojz. Kultura: 1. Bursač Mirjana, 2. Kuhale Alojz, 3. Kunštek Nada, 4. Lorber Alojz, 5. Čoh Jože, 6. Poš Anica in 7. Strašek Irena. Telesna kultura: 1. Drofenk Majda, 2. Jutriša Jože, 3. Kračun Milorad, 4. Obers ki Bojan, 5. Prgin Zdravko, 6. Rep Marta in 7. Štih Snežana. Raziskovalna dejavnost: 1. Bračun Ivan, 2. Gradecki Marija, 3. Klevže Marinka, 4. Krklec Stjepan, 5. Plemenitaš Edo, 6. Strašek Marko in 7. Tepeš Ivan. Pokojninsko in invalidsko zaravova-nje, stanovanjsko gospodarstvo in zaposlovanje: 1. Barič Milan, 2. Čoh Milena, 3. Prah Franc, 4. Drofenik Peter, 5. Frešer Mira, 6. Gradiščaj Vlado, 7. Hrup Vlado, 8. Kampuš Martin, 9. Kovač Maijana, 10. Kos Marija, 11. Kregar Jože, 12. Melcer Rihard, 13. Pešič Dragica, 14. Sajko Tatjana in 15. Vešligaj Nada. V tozdu Dekor Vse samoupravne interesne skupnosti (razen raziskovalne dejavnosti): 1. Centrih Peter, 2. Černelč Franc, 3. Franko Ignac, 4. Halužan Anica, 5. Jošt Anton, 6. Jug Feliks, 7. Klaudšek Angela, 8. Levstik Alojz, 9. Levstik Vlado, 10. Novak Franc, 11. Požeg Anica, 12. Štefančič Zinka, 13. Vončina Franc, 14. Zagorščak Nada in 15. Zako-šek Marija. Raziskovalna dejavnost: 1. Biruš Lidija, 2. Bratuša Jože, 3. Klavžar Viki, 4. Kotnik Alojz, 5. Repret Darko, 6. Zupanc Rafael in 7. Žlender Andrej. V tozdu Servisne dejavnosti Vse samoupravne interesne skupnosti: 1. Bek Anton, 2. Berk Franc, 3. Golob Franc, 4. Govedič Vinko, 5. Ha-bijanič Stanko, 6. Jablanovič Mirko, 7. Janžek Ivan, 8. Jug Anton, 9. Kamenček Mirko, 10. Kučiš Tomislav, 11. Kunštek Vlado, 12. Podhraški Franjo, 13. Polšak Adolf, 14. Šimek Marjan in 15. Žgajner Ivan. V Delovni skupnosti skupnih služb Vzgoja in izobraževanje ter otroško varstvo: 1. Bajc Boris, 2. Bercko Marjana, 3. Djurič Nedeljko, 4. Mlinar Božena, 5. Posavec Nevenka, 6. Rebernjak Jasna, 7. Iršič Cecilija, 8. Plemenitaš Darinka in 9. Šinko Frančiška. Zdravstvo in socialno skrbstvo: 1. Anderlič Vera, 2. Andjelič Slobodan, 3. Dimeč Branka, 4. Juhart Vida, 5. Maj-cenič Marija, 6. Ogrizek Vilma, 7. Šver-ko Bruno, 8. Tišma Ljuba in 9. Zagoda Nada. Kultura in telesna kultura: 1. Boroš Ivan, 2. Cikanek Zora, 3. Junkar Marija, 4. Kahrimanovič Maijana, 5. Kode-lič Vera, 6. Pešič Stipe, 7. Pavlačak Branko, 8. Šrimpf Albin in 9. Trunkelj Marko. Raziskovalna dejavnost: 1. Berk Franc, 2. Koražija Ivan, 3. Polik Ivan, 4. Strašek Štefan, 5. Gobec Franc, 6. Tomič Tihomir in 7. Žnidarec Josip. Pokojninsko in invalidsko zavarovanje, stanovanjsko gospodarstvo in zaposlovanje: 1. Čoh Ana, 2. Dolšak Andrej, 3. Gašparič Andrija, 4. Jutriša Irena, 5. Junež Miran, 6. Kužner helena, 7. Ljuljdjuraj Luka, 8. Lončarič Jože, 9. Mlinar Stanislav, 10. Kralj Mira, 11. Šipec Cvetka, 12. Šprajc Marija, 13. Šramel Alojz, 14. Štih Martina in 15. Trunkelj Mirko. Vsem novoizvoljenim delegatom čestitamo ob izvolitvi, obenem pa jim želimo uspešno in tvorno delo v pred-stoječem mandatnem obdobju! J. A. Stroj za oblikovanje lojevca je novost po _ zamisli naših sodelavcev... — foto Z. Novak Očitno takšni zaboji nikomur niso v napoto? - foto Z. Novak Zanimiva informacija iz Steklarske šole Vpis v šolsko leto 1986-87 Petindvajsetega februarja je bil v dnevnem časopisju objavljen skupni razpis za vpis v I. letnik srednjih šol v srednjem usmerjenem izobraževanju za šolsko leto 1986—87. V razpisu so določeni: vrsta programov za pridobitev izobrazbe, pogoji za vpis v posamezne vrste programov, razporeditev informativnih dnevov in potek prijav za vpis. Dodan je tudi razpis za sprejem učencev v. domove učencev srednjih šol... Kaj smo razpisali na Steklarski šoli? Steklarska šola bo vpisovala in izvajala izobraževanje v VIP pomožni steklar / SKR program, kjer je prostih 30 mest za mladino in 30 mest za odrasle. Ta program ima II. stopnjo zahtevnosti in usposablja učence za poklice: steklopihač-krogličar, pomožni brusilec kristalnega stekla, stekloslikar in steklobrusilec. V programu steklar je v prihodnjem šolskem letu 90 prostih mest za mladino in 60 prostih mest za odrasle. Ta program zajema smer steklar (60 prostih mest za mladino)/ in smer steklarski tehnik (30 prostih mest za mladino). Pogoji za vpis V 1. letnik izobraževanja po skrajšanih programih (VIP pomožni steklar) se lahko vpiše, kdor je izpolnil osnovnošolsko obveznost in ima ustrezne psihofizične sposobnosti (zdrave roke, zdrav vid, prenašanje višjih temperatur), kar dokaže z zdravniškim potrdilom in uspešno opravljen test ročnih spretnosti. V 1. letnik srednjega izobraževanja (VIP steklar) se lahko vpiše, kdor je uspešno končal osnovno šolo in ima pozitivno oceno iz tujega jezika ter ima ustrezne psihofizične sposobnosti, kar dokaže z zdravniškim potrdilom. Učenci morajo uspešno opraviti tudi test iz ročnih spretnosti. Za steklarskega tehnika pa bomo zaradi večje zahtevnosti zahtevah čim boljši uspeh, po 1. letniku pa mora imeti pozitivne ocene iz vseh predmetov po predmetniku in najmanj oceno dobro v matematiki in kemiji. Informativni dan smo imeli v petek in soboto, 7. in 8. marca letos. Udeležilo se ga je skoraj 100 učencev in njihovih staršev. Dobili so mnogo informacij o programih in vsebinah, možnostih za napredovanje, o kadrovskih štipendijah in potrebah združnega dela. Ogledali so si tudi film Poklici v steklarstvu in proizvodnjo. Prijave za vpis smo sprejemali do vključno 25. marca 1986. Po končanem prijavnem roku bodo objavljeni podatki o prijavah za vpis. Karididati, ki bi se po 25. marcu želeli preusmeriti na drugo srednjo šolo, bodo lahko to štorih do 25. aprila letos. Do 25. aprila bodo vse šole, ne glede na število prijav, take prijave sprejemale. Po tem roku bodo učenci lahko prenesh prijave le na tiste šole, kjer število kandida- tov bistveno ne bo presegalo z razpisom predvidenega števila učencev. Testiranje iz ročnih spretnosti bo 25. maja 26. maja bomo v sodelovanju s skup-| nostjo za zaposlovanje Celje izvedli testiranje ročnih spretnosti. Učenci, ki bodo uspešno opravili ta test, se bodo lahko 23. in 24. junija vpisali. Če zaradi objektivnih pogojev ne bodo mogh predložiti vseh dokumentov, morajo oddati vsaj tiste, ki jih imajo. Ob vpisu morajo učenci predložiti: • spričevalo 8. razreda osnovne šole ali zadnjega uspešno končanega razreda S rojstni list • osebno matično število • zdravniško potrdilo. Posnetek izpitnega izdelka učenke Steklarske šole... - foto Z. Novak V razpisu za sprejem učencev v domove sredryih šol je bilo objavljenih v našem domu učencev 30 prostih mest, 20 za učence in 10 za učenke. Za sprejem v dom morejo učenci izpolniti vprašalnik (obrazec DZS 1,74) in ga oddati do 1. julija letos. Prednost pri sprejemanju v dom bomo ugotavljali na podlagi pogojev, ki so bili sprejeti v skupščini izobraževalne skupnosti Slovenije 15. 7. 1981. Prednostni kriteriji so • oddaljenost učenčevega stolnega bivališča od kraja izobraževanja • socialno-ekonomski položaj učenčeve družine • deficitarnost programa Učenci bodo o sprejemu v dom obveščeni do 1. avgusta letos Pedagoški vodja MARJANA BRADIČ, profesorica Začenja se usposabljanje za poklic... Steklarski tehnik — vendarle! V naslednjem šolskem letu bomo končno pričeli z izobraževanjem steklarskih tehnikov za mladino. Glede na potrebe steklarn bomo vpisali en oddelek. V smer steklarski tehnik se bodo lahko vpisali učenci, ki bodo imeli boljši učni uspeh. Smer bo seveda zahtevnejša od steklarja (steklopihač in brusilec kristalnega stekla), izobraževanje pa bo trajalo štiri leta. Po končanem izobraževanju se bodo steklarski tehniki lahko zaposlili, imeli pa bodo tudi možnost za nadaljevanje izobraževanja... Prostor, v katerem sedaj pripravljamo črepinje, zagotovo ni primeren za takšno opravilo! -foto Z. Novak Katere delovne organizacije bodo razpisale štipendije za smer steklarski tehnik? Steklarne Število štipendij • Steklarna Hrpelje 5 • Steklarna »Boris Kidrič« 9 • Steklo Slov. Bistrica 5 • Steklarna Hrastnik 8 • Steklarska šola 1 Vzporedno z izobraževanjem steklarskih tehnikov za mladino bo v naslednjem šolskem letu potekalo tudi izobraževanje steklarskih tehnikov za odrasle, vendar samo 4. letnik in priprava zapj. Zato bo izobraževanje odraslih trajalo približno 18 mesecev. Kdo se lahko vključi v izobraževanje? V izobraževanje se lahko vključijo odrasli udeleženci, ki so končali IV. stopnjo usmerjenega izobraževanja ustreznega programa (VIP steklar in instrumentalni optik). V izobraževanje se lahko vključijo odrasli, ki so končali IV. stopnjo usmerjenega izobraževanja neustreznega programa (kemik, strojnik...), vendar morajo opraviti diferencialne izpite (različne vsebine med posameznimi programi), ki jih bo določila komisija za vpis. Komisija bo določila diferencialne izpite za vsakega posameznika in ga o tem tudi obvestila. Poseben pogoj za vpis je najmanj dve leti delovnih izkušenj. Kandidati z neustreznim končanim programom morajo imeti dve leti delovnih izkušenj neposredno v steklarstvu. Izobraževanje bo organizirano na seminarski način predvsem v popoldanskem, deloma pa tudi v dopoldanskem času pod neposrednim vodstvom učitelja v ustrezno opremljenih učilnicah in kabinetih. Seminarski način dela bo omogočil udeležencem poslušanje posameznih predmetnih skupin in sprotno opravljanje izpitov. Ker je program 4. letnika zahteven in zahteva mnogo -predznanja, bo za vse udeležence organiziran uvajalni del izobraževanja. Ko bodo udeleženci osvojili in obvladali temeljna znanja, se bodo po opravljenih izpitih vključili v program dela 4. letnika. Pouk, oziroma organizirano izobraževanje bo dopolnjevalo tudi samoizo-braževanje, ki je nepogrešljiv del vsakega izobraževanja. Udeleženci, ki bodo dokazali, da imajo temeljna znanja, bodo oproščeni določenih delov predavanj. Koliko časa bo trajalo izobraževanje? Izobraževanje bo trajalo približno 18 mesecev. V šolskem letu 1985-1986 bo organiziran uvodni del, 1. 9. letos pa bomo lahko pričeli z vsebinami 4. letnika. Zavedamo se, da bo tako organizirano izobraževanje za udeležence izredno naporno. Zato pričakujemo, da bodo v delovni organizaciji naleteli na razumevanje. Vse steklarne smo obvestili, da je bil rok za prijavo kandidatov 10. marec 1986. Toda do tega roka nismo prejeli nobene prijave. Zato sedaj še ne vemo, ali združeno delo za takšen način izobraževanja delavcev ni zainteresirano, ali pa je že preveč steklarskih tehnikov in njihovo izobraževanje ni potrebno! Zato podaljšujemo rok prijav do 10. aprila! Takoj, ko bo oddelek poln, bomo pričeli s predavanji! MARJANA BRADIČ Dopustniški dnevi se hitro približujejo... Naša počitniška hiša v Novigradu - foto Z.. Novak Kadrovske zanimivosti Januarja 1957 in februarja 1958 delavcev V januarju je bilo zaposlenih v naši steklarni 1957 delavcev, v februarju pa nas je bilo že 1958. V februarju nas je bilo v posameznih tozdih naslednje število: v tozdu Osnovna izdelava 545, v tozdu Dodelava 187, v tozdu Kristal 494, v tozdu Dekor'v Kozjem 198, v tozdu Servisne dejavnosti 94, v tozdu Delavska restavracija 28, v tozdu Naše staklo v Beogradu 12, v tozdu Dalmacijakristal 108 in v tozdu Tehnokristal 73, medtem ko nas je bilo v delovni skupnosti skupnih služb 219. V januarju je prišlo med nas 18 delavcev, prav toliko pa nas jih je zapustilo v februarju. V januarju je Odšlo tudi 8 delavcev, v februarju pa tudi! Prišli v januarju V januarju so prišli med nas: v tozd Osnovna izdelava za krogličarja Damir Korbar in Branko Jazbec, za odna-šalce: Božidar Beloševič, Miro Bosnar, Jože Bukšek, Miljenko Leskovar, Zdravko Novak, Andrej Rupnik, Dragan Savič, Vladimir Tramšek, Željko Vrbanc in Ladislav Vuk; za pripravnika IV. stopnje Ivan Kampuš in Jožef Stojnšek, medtem ko sta prišla za delavca v zmesarni Marin Jurlina in Ivan Petroviš s premestitvijo iz tozda Servisne dejavnosti; v tozd Dodelava: za brisalki stekla Magda Krumpak in Marija Prgin; v tozd Kristal: za vodenje brusilnega stroja Mirko Drovenik in Branko Očko s premestitvijo iz tozda Osnovna izdelava; v tozd Servisne dejavnosti: za pripravnika V. stopnje Janko Sipec, za šamoteija I Anton Murko, za šamoterja II Franc Gajšek in Jožef Strašek ter za vodjo šamoter-jev Josip Vražič, ki so bili vsi premeščeni iz tozda Servisne dejavnosti; v delovno skupnost skupnih služb: za ( > Zahvala Ob izgubi dragega očeta Antona Žerjava se zahvaljujemo sodelavcem, sindikalni organizaciji tozda Osnovna izdelava, godbi na pihala, govorniku, sosedom in vsem, ki so mu prinesli cvetje ter ga pospremili na njegovi zadnji poti! Žalujoče družine Žerjav v ___________/ čistilko pisarn Marina Kovačič in za pripravnico IV. stopnje Renata Petek. Prišli v februarju V februarju so prišli med nas: v tozd Osnovna izdelava: za delavca v zme-sarni Ignac Dimeč, za pripravnika IV. stopnje Branko Novakovič in za talilca' stekla Vlado Šrimpf; v tozd Dodelava za brisalko stekla Jolanda Gajšek; v tozd Dekor: za brusilca II. stopnje Anton Moškon, za čistilko stekla Stanislava Romih in za žigosanje stekla Danica Kunej; v tozd Servisne dejavnosti za ključavničaija-izdelovalca modelov Branko Kovačič. Vsem novim sodelavcem želimo mnogo delovnih uspehov in da bi se prijetno počutili v našem steklarskem kolektivu! Odšli v januarja V januaiju so nas zapustili: iz tozda Osnovna izdelava: izlagalec stekla pri stiskalnici Walter Zdravko Kr kleč po odpovedi, krogličaiji: Avguštin Duc- man, Jernej Plavčar in Dragutin Žolek zaradi odhoda v JLA, odnašalec Josip Komerički zaradi odhoda v JLA, strojnika na ASPA-1 Mirko Drovenik in Branko Očko, šamoter I Anton Murko in šamoteija II Franc Gajšek in Jožef Strašek ter vodja šamoteijev Josip Vražič pa so bili premeščeni v tozd Servisne dejavnosti: iz tozda Dodelava: brisalka stekla Marija Prgin zaradi izteka določenega delovnega časa; iz tozda Kristal brisalka stekla Milena Pupaher po odpovedi; iz tozda Dekor brisalec II. delovnega področja Stane Bračun zaradi odhoda v JLA; iz tozda Servisne dejavnosti transportna delavca Marin Jurlina in Ivan Petrovič, ki sta bila premeščena v tozd Osnovna izdelava. Rodili v januarja in februarju V februarju so se rodili našim sodelavkam in sodelavcem: Ksenija Anto-lin - Marjetina in Borisova hči, Dunja Gluhak - Brankina hči, Suzana Jurak - Mirina hči, Patricija Kos - Karolini- na hči, Katja Lepan - Bogdanova hči, Mojca Ogrizek - Stanislavina hči, Suzana Verk - Marjetina in Jožetova hči ter Sanja Zagorščak - Josipinina hči. V januarju pa se je rodil Bojan Niko-lovski - Movom sin. Staršem čestitamo za veseli dogodek, novorojenčkom pa želimo čim več lepega in da bi bili zdravi in krepki! Poročile so se V januarju in februarju so se poročile tele naše sodelavke: Marjetka Colnarič - poročena Jutriša, Mirjana Ju-triša - poročena Kunstek, Darinka Kramar - poročena Goričan, Dragica Mikolič - poročena Peček, Danica Mlinarič - poročena Bek, Slavica Osek - poročena Bercko, Sonja Ši-mek - poročena Križnik in Ana Vehovar - poročena Škrabi. Vsem novoporočenkam iskreno čestitamo in jim želimo na novi življenjski poti veliko prijetnega! ZDENKA GORENC Jubilej moškega pevskega zbora Zdravilišče Dvajset let uspešnega delovanja... V soboto, 19. aprila, bo priredil moški pevski zbor Zdravilišče jubilejni koncert, s katerim bo proslavil dvajset let uspešnega delovanja. Ob tej priložnosti bo zbor izdal tudi veliko gramafonsko ploščo, na kateri se bo predstavil z izborom umetnih in narodnih pesmi — z nekakšnim krajšim koncertnim programom. Prav tako bo zbor — podobno kot za desetletni in petnajstletni jubilej — tudi ob sedanjem, dvajsetem jubileju izdal brošuro, ki bo prikazala njegovo dosedanjo prehojeno pot in postregla s prenekaterim zanimi- vim podatkom... Zbor je bil ustanovljen leta 1966 na pobudo sindikata Zdravilišča. V njem pojejo pevci iz Rogaške in njene okolice in so iz različnih delovnih kolektivov; štirje so tudi iz Steklarne. Prvih sedem let je zbor vodil Ivan Ulaga, leta 1974 pa ga je prevzel naš sedanji dirigent Franc Plohl. Zbor je kvalitetno nenehno napredoval in sodi danes med najboljše moške pevske zbore v Sloveniji. Za vsemi uspehi stoji trdno delo. Zbor vadi dvakrat tedensko, po potrebi pa priredi tudi pospešene vaje. Gotovo je na takšno uspešno prehojeno pot vplivalo tudi dejstvo, da je zbor imel vseskozi nesebično podporo ko-1 1 lektiva, katerega ime nosi, pa tudi | | združenega dela celotnega kraja, kot tudi zveze kulturnih organizacij in kulturne skupnosti občine. Zbor so vedno vodili ljudje, ki jim ni bilo žal ne časa ne truda in ki so znali ustvariti primerno delovno vzdušje ter pripraviti takšne programe, ki so bili nenehno privlačni. Gotovo velja posebej opozoriti na strokovno-avtoritativno delo dirigenta Franca Plohla, katerega prispevek k napredovanju zbora je res velik; tako po tehnično-pevski plati, kot po programski plati glede izbora programa. Zbor je imel doslej od ustanovitve že več kot 330 nastopov, od tega 11 koncertov v tujini, 21 koncertov v Sloveniji in drugod po Jugoslaviji, 85 koncertov v Rogaški Slatini in naši občini ter 116 ostalih nastopov (proslave, sveča- nosti, promenadni nastopi itd.). Trikrat smo sodelovali na republiškem tekmovanju v Mariboru, enkrat na mednarodnem tekmovanju v Polhe-imu v ZRN, vedno se pa udeležujemo regijskih pevskih revij. Zbor je v dvajsetih letih naštudiral in pel na nastopih več kot sto umetnih, narodnih in priredb narodnih pesmi. Zbor si je že pred leti zadal naslednje cilje: »Vključevati v zbor in ga povečati z mladimi pevci, izpopolnjevati pev-sko-tehnične zmogljivosti zbora, v programu dati mesto narodni in umetni pesmi prejšnjega in današnjega časa, posredovati poslušalcu komentiran koncertni program čim bolj kvalitetno, seveda v okviru naših sposobnosti, ter mu s tem širiti glasbena spoznanja in okus«. Ti cilji veljsgo prav tako tudi v bodoče. Izkoriščamo priložnost in vas vabimo na naš jubilejni koncert, iskreno pa se zahvaljujemo za vso dosedanjo podporo, ki jo je kolektiv Steklarne nudil moškemu pevskemu zboru Zdravilišča in upamo, da bomo tudi v bodoče dobro sodelovali. N. Z. Moški pevski zbor Zdravilišče na tekmovanju »Naša pesem« v Mariboru leta 1980 V Steklarski šoli smo obravnavali Osnutek programa krajevne skupnosti Rogaška Slatina Komisija za izvajanje programa in komisija za izdelavo srednjeročnega plana sta pripravili osnutek programa krajevne skupnosti Rogaška Slatina za leto 1986 in osnutek njenega plana za srednjeročno obdobje 1986—1990. Svet krajevne skupnosti Rogaške Slatina je na seji 21. januarja letos obravnaval oba osnutka in ju sprejel s sklepom, da ju pošlje v javno razpravo vsem organizacijam združenega dela, družbenopolitičnim organizacijam in krajevni skupnosti ter društvom v njej. Osnovna organizacija zveze komunistov in osnovna organizacija sindikata v Steklarski šoli sta na seji 10. marca obravnavali osnutka. Po živahni razpravi, v kateri je sodelovalo precej komunistov, so se izoblikovala nekatera pomembna vprašanja... Programe bo treba bolj skupnosti. Program je premalo kon- konkretizirati... kreten. Udeležba krajanov bi morala biti predlagana za vsak objekt. Iz programa ni razviden del udelež- Udeleženci razprave v Steklarski šobe krajanov in del udeležbe krajevne li so dali nekaj konkretnih predlogov, kar ni zajeto v programu za leto 1986. To so: • Narediti je treba tudi podaljšek Levstikove ulice proti Knežcu. • Potrebna je rekonstrukcija ulice XIV. divizije in Kidričeve ulice; neurejena je kanalizacija (fekalije se razlivajo po cesti);' cesto je treba razširiti in urediti javno razsvetljavo. • Nujno je asfaltirati vhod v osnov- -no šolo Rogaška Slatina. • Pri ureditvi železniškega prehoda na Tekačevem ni razvidno, kaj le-ta zajema. ■ • Po mnenju mnogih članov je veli-, ko nujnejša ureditev železniškega prehoda na Takalcah. • KS bo morala zahtevati od RTV Ljubljana popravilo pretvornika na Boču, saj je program še vedno moten. • V KS bo treba bolj skrbeti za red, odpraviti neodgovorno parkiranje kamionov in slabo vzdrževanje hiš. Prav tako smo dali nekaj pripomb na osnutek plana KS Rogaška Slatina za srednjeročno obdobje 1986-1990... Ugotavljamo, da je v planu mnogo že-ljä, ki niso v celoti stvarne in uresničljive. Na plan so bile dane naslednje pripombe: • Niyno je narediti prednostni vrstni red gradnje objektov in ga dati v javno razpravo. • Srednjeročni plan je zelo ambiciozen in vsiljuje se vprašanje, kako ga KS misli realizirati; krajevna skupnost uresničiti; za to je potrebno po mnenju večine članov narediti selekcijo in plan izpopolniti z nosilci akcij. • V programu manjka gradnja nove telovadnice pri stari osnovni šoli. Udeleženci razprave so bili enotnega mnenja, da bi morala krajevna skupnost opozoriti trgovsko podjetje Jelša, naj uredi skladišče pri Soncu (tam je blato, neprimeren je dostop do skladišča). Krajane seznaniti s programom... KS Rogaška Slatina bi potrebovala v srednjeročnem obdobju 1986-1990 za uresničitev svojega plana 1.096.245.000 dinarjev, od tega naj bi krajevna skupnost zagotovila 538,063.000 dinarjev, razliko pa naj bi zagotovile ostale skupnosti - tako v občini in regiji, kot tudi republiki in del iz sosednje repu-. blike. Osnutek plana za srednjeročno obdobje 1986-1990 je izdelan na predpo- stavki, da bo sprejet novi krajevni samoprispevek in da bodo podaljšani samoupravni sporazumi delovnih organizacij Rogaške Slatine o sofinanciranju za izboljšanje in širjenje komunalne dejavnosti v KS Rogaška Slatina. Prav zato je pomembno, da bi morale vse družbenopolitične organizacije v delovnih organizacijah in krajevni skupnosti obravnavati plan krajevne skupnosti za srednjeročno obdobje 1986-1990 ter z njim kar najbolj seznaniti delovne ljudi in krajane! Samo dobra informiranost delovnih ljudi in krajanov je zagotovilo, da ne bo večjih težav pri uvedbi novega samoprispevka. Kolikor bi prišlo od izpada kateregakoli planiranega vira prihodkov, bo nujno srednjeročni plan temeljito popraviti, kar pa bi zaviralno negativno vplivalo na razvoj kraja! MIROSLAV BRADIČ, profesor Občni zbor gasilcev Prihiteli brez znaka sirene... V februarju so se zbrali številni člani, mladinci in pionirji gasilskega društva Steklarne »Boris Kidrič« v svečanih uniformah na tokrat že 41. rednem letnem občnem zboru. Udeležili so se ga tudi številni gostje, predstavniki OGZ Ravne na Koroškem, predstavniki pobratenega društva iz Arilja, predstavniki sosednjih gasilskih društev ter vodilni delavci Steklarne. Po pozdravu navzočih so vsi udeleženci z minuto molka počastili spomin na tragično preminulega člana Romana Lončariča, ki je lani zapustil gasilske vrste... Polna dvorana je potem z zanimanjem sledila poročilom predsednika Stanka Krofla, blagajničarke Nade Za-goda in poveljnika Vinka Plavčaka. Iz poročil je bilo razvidno, da so bili naši gasilci v lanskem letu nadvse uspešni, čeprav so se pri svojem delu ubadali s številnimi težavami. Sirena je lansko leto velikokrat klicala na pomoč in kot vedno so se gasilci tudi to leto odzvali vselej ter tako pokazali privrženost humanitarni organizaciji, ki pomaga ljudem, ko ognjeni zublji grozijo z uničenjem družbenega in zasebnega premoženja. Iz poveljnikovega poročila je bilo razvidno, da je bilo klicev na pomoč precej, vendar vseeno manj, kakor jih je bilo v preteklih letih, vendar so bili požari v lanskem letu precej večjega obsega in so zato povzročili veliko težav pri gašenju. Te so se kazale zlasti pri gašenju gozdnih požafov v Dobovcu pri Rogatcu in pri gašenju gospodarskega poslopja v Brezovcu pri Rogatcu. Zaradi izredno sušnega obdobja je bilo opravljenih veliko prevozov pitne vode na odročne kmetije krajevne skupnosti. V oktobru mesecu požarne varnosti je bila opravljena sektorska reševalna vaja ljudi iz višjih zgradb ter vaja iz gašenja v stanovanjskem bloku. Bila je v Ulici XIV. divizije, sodelovala pa so tri društva - GD Rogaška, GD Šmarje z reševalnimi prti in GD Steklarna z raztegljivo, 23 metrov dolgo lestvijo ter z ostalo pripadajočo opremo za gašenje požarov. Za občinsko tekmovanje seje pripravljalo dvanajst desetin - od pionirjev in mladincev do članov, veteranov in žensk. Najbolje so se uvrstile članske ekipe, saj so zasedle prvo in drugo mesto. V letu 1985 je bilo nabavljene nekaj zelo pomembne opreme, od tega hidravlične škarje za reševanje ponesrečencev iz pločevine v prometnih nezgodah zmečkanih avtomobilov, za gašenje plinskih požarov prikolico z 250 kilogramov prahu, dva plastična rezervoarja za prestrezanje kislin in vnetljivih tekočin pri izlitju iz rezervoarjev. Po poveljnikovem poročilu in razpravi se je pričelo družabno srečanje s plesom, ki je trajalo v zgodnje jutranje ure v zares prijetnem razpoloženju... Nalog, ki so pred steklarskimi gasilci ,v letošnjem letu, je precej. Glavna med njimi bo vsekakor'dograditev in prenova gasilskega doma, pri tem pa ne bodo smeli pozabiti na nadaljnje strokovno usposabljanje svojih članov, kajti nova oprema in tehnika zahtevata strokovno usposobljene ljudi. In tudi vse več nevarnih snovi se pojavlja v prometu ter v delovnih organizacijah, o katerih je treba vedeti, kako jih gasiti, kakšno nevarnost predstavljajo za okolico in gasilce ob gašenju in kako jih nevtralizirati oziroma jih narediti neškodljive. Prva naloga vseh članov, ki delajo v Steklarni, pa mora biti preprečevalno ravnanje v svojem delovnem okolju in preprečevanje ter odstranjevanje vsakršne morebitne nevarnosti za nastanek požara ali poškodovanje okolja. Nevarnost požarov nam grozi prav vsak dan in povsod. Zato je brez kakšnega posebnega pomišljanja naša naloga in skrb slehernega med nami, da sodeluje z gasilci in da sodeluje v njihovem boju s požari. V boju z ognjeno stihijo bomo zares uspešni le tedaj če bo to postala skrb nas vseh. To pa pomeni, da bomo v teh pomladanskih dneh, ko je največ požarov, temeljito premislili, preden bomo požigali suho travo in listje... Gasilci si zares želimo, da bi letos bolj poredko slišali glas sirene na pomoč...! ALBIN ŠRIMPF Zmagovalna desetina GD Steklarna na občinskem tekmovanju oktobra 1985 v Rogatcu Letna konferenca godbe na pihala si je zastavila cilj... Ponoven razmah dejavnosti Meseci januar, februar in marec so obdobje, v katerem delamo | obračune dela v preteklem letu ali ko od konference do konference ugotavljamo in analiziramo pomanjkljivosti minulega dela ter se dogovarjamo za bodoče delo... Tudi člani godbe na pihala naše steklarne smo se zbrali na letni konferenci 7. februarja v prostorih zgornje jedilnice. Bilo nas je precej. In po uvodu in poročilu o minulem delu ter o predlogu, kaj narediti v naslednjih mesecih, se je razvila spodbudna razprava godbenikov in predstavnika Steklarne tovariša Juharta, kar je omogočilo izoblikovanje primernih sklepov za nadaljnje delovanje godbe na pihala... Lepi spomini na pretekla leta Godbo na pihala sestavljajo ljubitelji glasbe iz Steklarne in širše okolice (Šmarje pri Jelšah, Mestinje itd.) in s tem gojijo tradicijo delavske pihalne godbe v Steklarni »Boris Kidrič« Rogaška Slatina. S svojo aktivnostjo godba na pihala vzdržuje in goji del kulturnega življenja v Steklarni, kije bilo v preteklošti veliko bolj razgibano, obsežno in raznovrstno. Spomnimo se igralske skupine »Tamburašev« pod vodstvom Zvonka Podkoritnika, mladinskih recitacij skih skupin in steklarskega pevskega zbora, ki so v določenih časovnih obdobjih zelo uspešno delovali, sedaj pa imamo samo lepe spomine na tiste čase. Spomine, ki nam jih obudijo zvoki, prihajajoči iz glasbil godbenikov na proslavi ali vajah; spomine, da je bilo nekoč drugače. Se čutimo krive? S splošno ugotovitvijo, da so časi drugačni, da je televizija prispevala svoj delež k sedanjemu nevzpodbud-nemu stanju na tem področju, se lahko strinjamo. Vse to so objektivni vzroki. Pa vendar ne morem mimo dejstva, da smo največ sami krivi za takšne razmere, ki trajajo že vrsto let. Takrat je bilo kulturno življenje v Steklarni na ravni, ki nam jo je marsikdo zavidal, pa ni bilo kulturnih animatorjev (tudi danes jih ni, pa bi morali biti), ampak so bili ljudje, ki so v kulturnem življenju videli več kot petje, igranje, kot samostojne dejavnosti. V kulturnem udejstvovanju so videli oblike združevanja in zbliževanja delavcev in znali so izkoristiti takratne pogoje za razvoj ljubiteljske kulturne dejavnosti. Če smo te vrednosti znali ceniti v prete- klosti bi jih morali sedaj še toliko bolj, saj se dnevno srečujemo z osebnimi težavami doma ali v kolektivu. Vse več je stresov, razburjenja, hitenja, napornega dela na eni strani in na drugi, vedno manj časa za sprostitev, umiritev, nabiranje novih delovnih moči v oblikah, ki so za to primerne. Ali nismo temu sami krivi? Ali nismo v takšen položaj pripeljali sami sebe, ker tem zadevam nismo posvečali dovolj pozornosti, ko smo opravljali samoupravne dolžnosti v samoupravnih organih, kot delegati v političnih organizacijah, kot udeleženci zborov delovnih ljudi? Ali se nismo zapovrstjo strinjali, da obstoječim prostorom za kulturno dejavnost spreminjamo namembnost? Npr. veliko dvorano z odrom smo spremenili v zdravstveno in zobno ambulanto; zgornja jedilnica z uvedbo malice tudi popoldne ni več primerna za kulturne dejavnosti; gasilski dom z nadgradnjo gradimo kot Noe barko; in še to je storjeno dosedaj pretežno s prostovoljnim delom gasilcev, godbenikov invalidov. Ob dvakratnem površinskem povečanju tovarne nismo namenili niti enega kvadratnega metra za sestanke ' samoupravnih organov, da prostora za kulturne dejavnosti sploh ne omenjam! Pa tudi načrti nove stavbe za delavsko restavracijo ne predvidevajo teh prostorov, zato najbrž izgubljamo še zad- njo možnost, da prostorsko spremenimo pogoje za kulturno delovanje v steklarni »Boris Kidrič«, e DPO in samoupravni organi imajo besedo... S temi vrsticami o kulturni dejavnosti in prostorskih možnostih želim vzpodbuditi razmišljanje o teh vprašanjih v Steklarni v širšem smislu, da splošno kulturno raven in odnos do kulture poskušamo začeti spreminjati. Ob tem pa, da ne bi ostali samo pri ugotovitvah, predlagam: • naj družbenopolitične organizacije, predvsem mladinska organizacija in samoupravni organi, uvedejo vprašanje kulturne dejavnosti v Steklarni na dnevni red; • naj se vsak posameznik ozre na urejenost skupnih prostorov, ki tudi kažejo na našo splošno kulturno raven z svojo urejenostjo (proizvodni prostori, sanitarije, dvorišče, park itd.); • da oživimo kulturne dejaVhosti, za katere imamo pogoje, npr: tambura-ški zbor, literarno sekcijo in slikarsko sekcijo, ker sem prepričan, da imamo precej amateijev-slikarjev, samo organizirati bi jih bilo treba. Godba mora začeti načrtno delovati Toda vrnimo se k svetli iskri kultur-"nega delovanja v Steklarni, godbi na pihala, k prizadevanjem za njeno nadaljnjo aktivnost v letu 1986. Bilo naj bi uspešnejše kot predhodno, ker smatram, da so večletne težave premagane v zadnjem letu po zaslugi zdravega jedra godbenikov, ki so ob sebi zbrali nekaj mladih glasbenega udejstvovanja željnih mladincev. Tako bo godba na pihala dala poseb- ni poudarek pridobivanju novih mlajših kadrov, pripravljenih obiskovati glasbeno šolo, nadalje bo razvijala dopolnilno izobraževanje kadrov, ki že delujejo v godbi, in prizadevala si bo za strokovni dvig celotnega sestava ter razširitev repertoara z zahtevnimi skladbami. Ob tem pa želi urediti pra- vilnik, evidence, nadaljevati - skladno z možnostmi - urejevanje prostora. Vse to s ciljem, da godbo na pihala postavimo na trdne temelje in da ustvarimo pogoje za njeno nemoteno delovanje. Ker je osnovni cilj pridobivanja možnih kadrov in njihovo izobraževanje, naj ob tej priložnosti povemo, da: Za konec tega prispevka uporabimo davni izrek delavcev, ki so se borili zä svoje obvezne pravice - osmice, za 8 ur dela, za 8 ur kulture in za 8 ur počitka. Osem ur dela imamo, 8 ur počitka tudi, manjka pa nam 8 ur kulture. Bomo to spremenili?! J. V. v GODBA NA PIHALA Steklarne »Boris Kidrič« VABI K SODELOVANJU vse, ki imajo željo in veselje igranja na pihalne inštrumente. Prijave sprejema kapelnik Žiga Stančin dopoldne pri tretji peči. Lahko pa se zglasite tudi popoldne v ponedeljek ali četrtek ob 19. uri v zgoraj^ jedilnici pri vadbi. POGOJI: • vsakdo, ki je telesno in duševno zdrav; • učenci osnovnih šol s privolitvijo staršev Vsem, ki se boste prijavili, bo omogočeno brezplačno izobraževanje v glasbeni šoli v Celju ali glasbeni šoli v Rogaški Slatini. Stroške bo poravnala godba na pihala steklarne »Boris Kidrič«! VABLJENI! Za razvedrilo Nagradna križanka št. 134 sre/oAfi JAM/A i | a. ^ heace- Govec SXJTIKA 2 M&jero- roMsx/sr 7PAPO/1 P42UC- /// e/t/f/ J>eue/ S4//0- 0I4SA///Y M/TA/J- Sg/ TOl/7/g CA/geg) KMi/iev A//g VEl/gA- /YOV/C ras/reg fOOn/ S7E714A /147701/, OOlEb, V70* W/S4Cj 07/74CA srejfi. srbele* /14KE- gOMSA/o goto jf>/14CA TfMATA Š/ML OSJE EWE20O ppen/K Po 2PAKQ »eosi/Aj r£?wi/< Z/14 G4 77/0440 Sfišg/ 200 Ži4//7E/J ?L//J ' PPATKO XMO gOASg g/iO/ZAg 01/74* CSO/tMČ) L4//7AA/ ftaito //te S7£//Jik ?g£7U- JEM, A/4 714-0/10 z/sr. JPE/O 0SE3A// OP PAS. 2/A 7A/IA/4 £Asr OO/J/A/ol YOi/g PfiFPier-STVO r/S4T£tJ C J OS/ p) S/O/ČS- M OOa/em/a OgßAYA •S£S7g/H HOi Sl/) p a/AA &OP/U//A) S7VAS, Z47EYA M* ruje /HE OOiA/4 ggESgAi^ 70/1OL /iCViA sags/co OtlAc/lO A/OOO- /f£7A// */U& (SAa/JA /UMA) OTO/J 2C/PAU- c/č (SOztAUA O/eri/- 04 XOA/fi/AO HEß/14/J JA/JS Pf/PAb. APACČj /fAA/l sla j/sr/ - ATS • 7*E7AOSl ?/00 Sai£P/a/4 7MOVA PA7£- sop/ja T£K, si/)sr STEKLA* (/7074- bUAJČt/ 'J/IETaJ/K ggeg/ca 44774 ksua/uh //o/osr tOA - *42#OŠ- VA STAt&Ay J JO PEC STaa/O-Y4lec Y *4MK/ n/g/sr/č- V/ gg A J «4 gfig/ Med reševalce nagradne križanke št. 134 bomo z žrebom razdelili za 750 dinarjev nagrad in sicer prvo nagrado 300 dinarjev, drugo nagrado 250 dinarjev in tretjo nagrado 200 dinarjev. Reševalce prosimo, naj odda vsak le po eno rešitev... Pravilne rešitve nagradne križanke pošljite na naslov: uredništvo časopisa »Steklar«, Steklarna »Boris Kidrič«, 63250 Rogaška Slatina, Ulica talcev 1 ali pa jih oddajte v skrinjico za časopis »Steklar« pri vhodu v steklarno. Pri tem ne pozbite pripisati na pisemsko ovojnico z rešeno križanko: ZA NAGRADNO KRIŽANKO ŠT. 134! Žreb je razdelil nagrade za reševalce .nagradne križanke št. 133 takole: prvo nagrado 300 dinarjev prejme Anton Mir, drugo nagrado 250 dinarjev prejme Slavica Boršič. Nagrajencema čestitamo! Pravilna rešitev nagradne križanke št. 133 - vodoravno: Vransko, Ravena, novela, molitev, etapa, Pavone, S, mol, Španija, PT, ar, ščetinar, RR, učitelj, Rio, veličina, proso, rl, Tant, premog, tiran, rebalans, aretacija, krik, rasa, orna, ratka. UREDNIŠTVO Glasilo »Steklar« ureja uredniški odbor: Zvezdana Dangubič, Boris Firer, Anton Jošt, Magda Jurjec, Zlatko Novak, Franc Vehovar in Franc Župančič. Predsednik izdajateljskega sveta Alojz Juhart. Predsednik uredniškega odbora Boris Firer. Glavni in odgovorni urednik Franc Vehovar. Tajnica uredništva Vida Juhart - Likovna zasnova in oblikovanje Aljoša Rebolj - Uredništvo »Steklarja«: Steklarna »Boris Kidrič«, 63250 Rogaška Slatina, Ulica talcev 1, telefon (063) 811-611 - Glasilo izdajata steklarna »Boris Kidrič« in Steklarska šola - Rokopisov in fotografij uredništvo ne vrača - Naklada 2000 izvodov - Tiska ČGP »Delo«, Ljubljana.