v tf


S k v. 14
o
konferenca
i mlajši se najbrže ne ve = i>?;' ste, kaj 'je to konferenca. '■V i.s rovm nP.n itn ata r« iS« > Po^
le povprašajte starejše !Po^ veciali vam bocio takoleiKcn= ferencs je posvetovanje, h * kateremu pridejo vsi učite^ lji in učiteljice na zavodu, da sklepajo o važnih zadevah, 'iudi mi bomo imeli važn» konferenco. Zbrali se boste vsi učenci in učenke, ki čitate"Begonsko mladino"."Zakaj?" vprašujete. Zato, ker je na dnevnem redu ze= la važna zadeva."Kakšna pa?" .Le pašno pos!u= 3ajuei gre za posvetitev Srcu Marijinemu! Naj vam najprej razložim, kaj je Srce Mari= jino! Vi veste, da ima vsak človek srce. Brez srca nihče ne bi mogel živeti. Če srce preneha biti, človek umre. Podobno, kakor pri avtomobilu: če odpove motor, se. avto ustavi in'se ne premakne več.
Brco je torej najvažnejši del človečke« ga telesa.-Je pa tudi središče našega .:U_ov = r, ■ iivljan.j , ■ V na-an so st , -a %r. v
- 2 -
mehko, kakor vosek, človek iraa grdo srce
Drugemu pa trdo ka=
o.ooro sree re & j o: Ta ker ¿amen.
Dobro srce imajo vaša mame, mar sika. te= ri učitelj in učiteljica, pa tudi še mnogo= teri drugi. 0, na sve-cu je še polno dobrih srci
Najboljše srce, ki je pa kdg.j na svetu živelo, je Srce božje Matere. Cisto je kot zlato, mehko kot vosek, dobro kot beli kra= hek. Tako srce je-hotel imeti v Mariji Njen božji Sin* No, in temu najblažjemu Srcu se
hoče drugačne posvetitve! "Kakšne?"Pxodvsem ji bomb obljubili, da ne bo v našem srcu
"	nikdar ugasnila lučka
milosti bo zje, Sat o smrtnega greha nočemo, Sprejeto ? ;,Da, spre je = to¡"Drugič bomo skrbe= li,da ne bo to dobro Srce božje Matere nikdar ž£lostno7Kdaj pa je žalosjno?" Če vidijde žališ svojo iaamo,v jezo spravljaš svojega očka,postrani gledaš svoje bratce in sestrice,zanicu= ješ tovariše ali so-solke.Tega nikar!
Sprejeto? jeto !"
zakllučen:;
Da, spre=
!3ed : j pa
Lojzkov poslednji ¡vajA
Mesec majniic. je zaž-arel v vse j kr asoti. Sonce, nebo brez oblačka, cvetke in ptički, v Lojzkov i .duši pa lepo, lepo,,.
• Fant je klecal pred kapelico, ob njem pa sivolasi dedek in mamica. Tudi sosed Jernej se jim je pridružil. Molili so litanije^s sv.rožni venec in dodajali ode naše:« Se in Še- Niso mogli od Matere božje, ki jih^je gledala i^.¿zelenja in cvetja, kot nekoč... Molili so za mir in srečen konec,molili goreče in iskreno« Glas se jim je tresel od ganotja. ■„ .<
"Da bi.se vrnil očka lM je prosil Lojzek in gledal Marijin obraz. Zdelo su mu je',da se sme ril j a...
Na gozdnem obronku sc zaškrtali težki koraki. Štirje možje z rdečo zvezdo so se ustavili ob.drevesih in se ozrli proti ka= polici. Iz ust se jim je izvil krohot.
Ha, s ha! Glej jih, molijo i Hc., ha!" se je zadri edar,.'
"Pijan je J'f je Šfepndl dedek in pritisnil Lojzka k sebi.
"rla,ha,ba! Morite, kajne?" "Da," za naš narod.., Za mir..,''je odgovo = ril dedek.
Moža iz gozda je na mah popustil smeh. •Zakričal je-kot ranjena zver in se pognal v starčka»
"Prekleti pelIKdo vam je rekel moliti' za mix?Krvi hočemo, ne miru!Krvi,krvi..
Dedek se' je pod udarci opolekel,Lojzdk pa je krikril in skočil v surove že. .
"Pusti dudkalKaj ti je storilJPusti ga..." •*>Ti mi boš branil,oobalin? - Tu imaš r;ii, r.i • •.;. • HO ~o,] si,mir!-. ♦ *Ka, ha,hi ! .,
_ 4 ~
Potegni 1 j| saiaokr es. Od zid ov kapelic 3 so odjeknili smrtni streli in kriki groze, nato pa lepet drgetajočih ustnic.
"Mariji 1». .Daj ,. .nam. ..miri ..---
Vaš cene so streli in pok ročnih granat priklicali na hrib. Ob razvalinah kapelice so našli štiri trupla in poleg njih razbit kip Matere božje.
Majniška kraljica je zajokala...
Ne, ni z aj okala{Vzrados tila se je,ko ge s slavo in častjo 'sprejela štiri TeelordeČe mučeniške nedolžne duše in jih povedla prestol svojega "božjega Sina,da prejmejo iz njegovih rok palmo in krono večnega življe= nja.
Kdo pa tisti so štorkljači? To so kroparski kovači, to žebljarji so iz Krope, hodijo ko v mlinu stope t cop - cop - cop, lop — lop - lopi
Kdo pa tisti so trkljači? To so.kroparski kovačit kladivo jim v roki pleše, pesmi poje, iskre kresej $lonk - olenk - plonk, .
zvenk - zvenk - zvenk l . ; ■
---

.*• :■	i-v,-
^^ i s
vsi.lt dan pozdravlja te duša vesela. Zjutraj za, ko zlati-sonce planine, srčne pozdrave ti diham z doline.
5el>? čez dan oko ziaer pogleduje, jsrce večerne ti vzdihe daruje. Saj mi tako ljuho gledaš z visele
s holmca- zelenega daješ pozdrave.
t
Zvonček me/tvoj tudi zjutraj iz spanja, k delu,k pokoju spet on mi pozvanja. Pa Če otožnost med mir se zapletje, v tebi, cerkvica,najdem zavetje.
Tvoje zavetje res mirno, tihotno, .* kak de nemirnemu srcu dobrotne! Zatorej vrh gore,cerkvica.vbela, vsak dan pozdravlja te duša vesela.
<*■--- 
IkOSÖ VßEDO
Tsm na koncu travnika je kamen zapel ob jeklo,
'■'Kaj pa je to?"so se prestrašile kobili» ce ter prenehale z veselo godbo.
"Kosci gredo, kosci »Bežimo, bežimc!;': so zavpije in begalg pod švigajočimi kosami.
Tuai cvetice ti bile rade bežale,a niso mogle. Padale so po vrsti pod širokimi man= ijaji,
**Na svidenje, se strica »prihodnje leto i" so še klicale J
In;trava se je jela sušiti. Na travniku «je zadehtelo po svežem senu,- Tedaj je zazvonilo poldan. Kosci so sedli' v senco pod staro jablano. Molili so in jedli. Iz šole pa so se. usuli otroci. Pr^ko trevnika- drži njih pot.Ko so videli poko= oen travnik, so se prijeli za roke in za» pe li t
Za. £asom dve csli pa cutarico in koso* na ramo pa ha j d na goro I
"Ti- lahko pojejo!''so jadikovale kobili» ce."Ali me ubožice.ki so nam posekali naš Aspi, zeleni gozd!"
. "Bö že spet zraste!, bo!"je zagodrnjal
črni muren.	,
-hiT) .j
i t u	^
/ ' i! r-zf M	-
'■' ■ it
y/.ft'.Mii///' • 'm/.^! . .i
pred neka^j sto leti ljudje v Evropi ni= so mogli jesti krompirjeve'kaše ali krom» pizjeve j^ihe, zakaj takrat pri nas še niso poznali krompirja.
Toda prišel je mož iz daljne Amerike.Ta je dal kmetom čudne, rjavo gomolja,kakršnih še niKoli niso videli*, in je velel*
"Vsaaite gomolje v zemljo namestc žita in rži; dtživeli "boste veliko presenečenje.
Kfaetje so res vsadili gomolje,ki so imeli mnogo drobnih "belih poganjkov, ^in čakali.
Najprej je zrastlo iz tal zelišče,potem so začele rastliije .©vesti. Vsaka je1 .imela polno majhnih bsiiir-cvstov, iz teh pa so na= stile črna jagoae..	'	"
Kmetje so se razveselili - trgali so črne jagode in jih posušili,a jagode so bi= le grenke, morali so jih izpljuniti. Tako so .rss doživeli presenečenj.©, ali vo prese= nečenje ni bilo veselo*. Mar bi bili naseja= li žita in rži.!V sveti j^zi so porvaii vse rastline iz zemlje, jili zmetali na kup in jih sežguli, MeU tem, ko so stali okrog ku= pa in gledali, kako je ostudna reč- gorela, se je začel nenadoma širiti iz ognja prije=-ten vonj. Tedaj je stopil eden izmed njih bliže in potegnil iz plamenov nekaj opeČe= Zlih. rjavih gomoljev, ki so viseli na koncu korenin.
"Zdaj vem," je vzkliknil, " ne jagod, ampak gomolje moiamo jesti!"
-T 8 -
ar1' S
i ri&i,Gorenje,z mrzle planine! J Vabi Dolenc v gorite doline : m	Mrzel je led»
- .■■- pridi se gret J
-Sonce:gorko tukaj nam sije. trta-ljubo gor se ovije: ■ ■ . Vince z gore ' . -greje srce.
Brati ms rod, brati nas Sava, pridi na brod krški s Triglavai' Bratec boa moj, vselej z menog !
; » A. hA MT^aiatt .......fflgffi*
-m/m

- ■ ! t "
1.-..J
I®
- 9 -
■Palček' je stanoval
robu. Nekoč poprosi'Mater,, hsj gozd. Mati mu dovoli, :a pristavil da te ne ugrizne huda žival-!.
ob .gozdnem. gh pUšti"v pazi,
"le

a
Ofc.



i ■'
-a- vn
' V
Vee.el skače Palček po zelepai g.c.zdu, Ped košatim drevjem nabira cvetic "in žoblje rde= če jagode ».Kar mu prileze nasproti hu.d'a\ži= val z 'velikimi kleščami. Nikdar še ni videl take živali« Toda palček je pogumen deček, nič se je ne ustraši. Prime jo za klešče, črna; žival pa ga stisne s kleščami-za prstek, da se pocedi raeča Kri. Palček križi in stresa z roko,' a žival.stiska 'Vedno bolj,. Nazadnje spuste klešče, Palček jo ubere "hit= rih nog proti domu. Za oa daleč kriči i "Mama, mama, boli, boli!'1 Mama prihiti na prag. Ko ugleda krvavečo roko, vzame cunjico in ob= veže prstek.
"I, kej pa je vendar bilo?" vpraša palčka.
:sMama, huaa, črna žival z velikimi ki o = ščami," pripoveduje preplašeni palček.
Aha, to jo bil gotovo rogač. Ta je res
- . 3.
iobro, da ta ni pol s ,J.,"

Eohe fe pomenkujejo
Med trohnečim: listjem"In igličevjea i - z, «¿padli cašarki, Tu in tam prodira tenak sončni	-skorzi gosto vejevje, na zeleni*
mah. Vse jo tiho v- gozdu.
Tedaj st oglasi v vlažni travi goban: kakšne čase smo doživeli i,?
:JK:at:o to menite, dedek?" ga vpraša mlati jurcek in si popravi rjavi klobuček.
_ In stari goban rečeVA:es, ti še ne pom= niš, kako je bilo nekoč tod. Lepo v miru"sme živeli mi preprosti gobani ali jurčkl v svo= ji beli obleki z rjavim klobukom. In radi so nas polpkali ljudje.:k zdaj poglej naokrog, kakšna gospoda se zdaj tod- šcpirij"
'■Vidim te prevzetne'gospe z živordoČimi klobuki in beli;ai pikami. Lep- so pa ros."
"Lepe?1* godrnja goban."Sama prešernost jih je. .in sam strupi
je'priŠoi mimo mož s košaro, rdečo iaušnice odbicnil, gobane in jurčke pa del v košaro.
- -

I-0-!
t *
j*
a j f 5Q!7Ce.Ce,.\ .
Sijaj j sijaj i sbnšee.e, 03> sonce rumeno! Kako bom pa si jalo ? Sem -vedno žalostno.
rnm/-rA ~	Pa vstati morajo.
\ /
\wm ^
^------«___—■rr
Sonce- zgodaj deli gx.;ij pa s tii-c i tamr: jo, domov bi radi gnali, pa čiede nima.jo.
Sijaj, >si jaj, soncece. o j, sonce rumeni) 1	\
Kako bom pa sijalo?	{
Sem veuno žalostno.
pomladi'ge izpolnil
Samotnem obronku kra= vo in nima dr-aeč na= okrog človeka» da bi
Janezek sesto leto in s še stila letom je ral postati na očetove besedo pastirček.Pastirček, ki pase na
ga branil, če krava po=
divja in zatakne ubo= genu pastirčku rogove pod hlačnice. In Jan= žek je«bil prepričan,
da te pomladi "ne bo ni=
ti preživel in da bo moral že letošnje po= letje prižigati vsako noč zvezde na nebu. Seveda^ prižigati kot revna.,dušica, Ki jo je srečala na zemlji žalostna smrt.
In Jtnžek se jo vso zimo bal pomladi. Ker se je je bol, je prišla tem hitreje.Ke se je pokazalo orvo zelenje, mu je oče stis= nil drobno šibo v roke in ga potegnil na dvorišče.Tam je že stala Roža in nestrpno čakala, kdaj jo poženejo v veselo pomlad..
"Le uobro jo pasi in zvečer j« priženi domov!"je rekel oče s trdim glasom in od= pri le so.
Roža je veselo zamukala in stopila naglo s&czi odprto leso na ulico. Zavila je pc nji in šla naravnost proti, pašniku za vasjo. Se zmenila se ni za pastirčka s tenko šibi« Co.Vsak hip ja strahona prič-koval, kdaj se Reža obrne in ga nasadi na rogove.A krava j-? prišla ne pašnik in se mirno pasla do ve= cera in še enkrat ni pogledala svojega boje»
ill"	Tift	V riVr
- 13 -
Že se je "bližal večer in Koža je bila ne = mirna» Nekajkrat je že prav glasno zamukala in otepal? z repom, da se je Janzka polotil silen strah. Stisnil se -je za grm,da bi ga Roža: ne opazila in ga ne napadla,
A.krava je že visoko dvignila rep in dva= krat. čudno poskočila*, nato*¡pa je zdivela in, so predno se je utegnil Jan že k prav zavede= ti, je že izginila za bližnjim grmovjem,
"Joj,zdajle je'pa pobesnela," se je zgro« zil mali pa stirček.«'.liararvnos t v pas divja. Gorje zdaj otrokom, ki jih bo nabadala na-.; rogove.Prijeli bodo pač mene za vse-to-,ker sem jaz Rozin pastir in sem pustil,.,da je pobesnela.In še najbolj bo gorje meni,"
Jonžek se je bal zdaj očeta in. vse vasi. pričel jo te.rnati,a jo takoj spoznal,da mu tarnanje prav nič ne pomaga.Samo to ¿e v~= del,da nocoj ne sme domov. Saj ga doma ni čakalo prav nič dobrega, ker je Roža v svo= ji hudobnosti nabodla sta Bog ve koliko otro^t.A vse to zaradi	ker je Jsnžek
ni znal pasti in se je je bolj bal kot krava njega.	-
Polotil se ga je obup, ker se je pričelo mra.5iti.Sam ni vedel, kam bi se obrnili sa= bo tega se je zavedal, da ne sme domov, za ves svet ne. A Janzek si je znal pomagati. Domislil se je starega senika,ki je stal onkraj pašnika, in se-je oddahnil. Stfckel je tja,odprl preperela vrata in so zaril v seno.
Dolgo je premišljeval svojo nesrečo in ae smilil samemu sebi,da so mu solze tekle po- licu.Črna tema se jo- zgrinjala po seniku, a Janžuk je ni videl- in ne čutil,ker se je bil popolnoma pokril s senom.A ker ni vei del drugega^ 'je zamižal prav tesno in za=
rifj ]
f -•
■x
14 -
Sanjalo se mu je, da so vdrli v senik, divji razbojniki, Pograbili so ga in prive= zali sosedovi Ciki naravnost na rogove.Po= gnali so Giko, da je drvela z njim po dalj = nih "pustinjah dolge dni in tedne. «Janžek je bil lačen in žejen, da je skoraj umiral; Stoke! je neprestano in ko že ni mogel več, je zavpil na glas.
Pa je v resnici zavpil in se prebudil, i Bil- je že dan in Janžekjje čudoma spoznal, da le :,i doma v svoji posteiji,Kraj poste= Ije je stala mati in mu pripovedovala,da .so ga snoči šli iskat in ga našli v seniku. Spečega so prinesli domov in ga položili na i posteljo. Roža je prišla sama lepo domov in ni nabodla nikogar na rogove, saj je Roža. prepometna ki av da bi delala neumnosti, kckor jih dela bojazljivi Janšek.
Jonžka je bilo srcm, c.a se je .kar pctuh=.;. mil, Ko se je dobro najedel, je stopil na= ; .ravnost v hlev. Sam je odveza! Rožo in jo pognal na pašo» Danes še je ni prav nič bal) zato pa jo je ozmerjal s prav hudimi fceseda= mi in ji očital, da je včeraj kar na lepem , pobegnila s pašnika, aasi ss je niti musica ni dotaknila.
Roža ga je pogledala samo enkrat, a ni rekla niti"mu". Saj je vedela, da. je bolj pametna kakor tale pastirček, ki mori od pet do glave nekaj nad pet petii, a mu hodi strah prav za petami,	• ■*....
.! :	f.W t-l
" vf? ■ j -feN h w
- 15 -
7" *	* * v * * i '
Jmm o pnamstf in lenobi
Brez. potu ni modu*
Po storjenem delu človek sladko počiva.
Lenuha dan straši.
Lenoba je vsega hudega mati.
Pridnemu en "danes" več velja tie-go le« nuhu dva " jutri".
Vsako blago- je za. delo na prodaj»
Peče: j. golob je nikomur v usta ne leto.
Pri vsakem ubostvu je pol lenobe.
K\ o: prov-.č leži, fji rada glava boli.
Kdor za mladih oni ne skrbi,v starosti trpi.
Kjer je lenoba, kjer postajanje", tam = kaj je blizu hudo dejanje.
Skrbna gospodinja hiši tri ogle podpira.
Koiiodelstvo je gotovo jelstvo. i
V (m -v {©
- 1G -
Ji j l j L ZAoU J
Nski ti-gcvoo je prejel 12 zabojev, ki so bili vsi označeni s številkami. Najprej so 3ih.spravili v skladišče in jih zapisa« li in pregledali. Vajenec naj bi primerjal njihove številke s številka.ru. na tovornem
,NV, ,—iJoTb
/t V \ KY : . • 'AvV 2 t ... _ "--------
) t Vu Vž» ;	—V;j
i \v\\ i iJTr--" W -¿H
ju /
iS.....
listu, -Vse je bilo v rodij, same zaboja s št. 8069 ni mogel najti, Čeprav je bilo število zabojev pravilu*. Kg* mu lajhko pomaga?
K0LXK0_ GOS I, JS BILO M mVKIRU?
Nekaj gosi j& racalo po travniku. Sna je tekla pred dvema, ena med dvema in ena za dvera. Koliko gosi je bile vsega sku= pa j ?