Offloo of Publication. . MIT South Uvažalo Ara Totophon«. Rookwoll 1104 GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNEJEDNOTS £ ČTT» o* S^Ugo »roTldrf tssJu ooctioo 1103, Act of Oct. I. UIT, alWi»o4 oTIBn 3TEV.—NUMBER 182 Indijuki policaji revoltirdjo Nočejo atreljeti n« demonstrante, kakor jim,napovedujejo an-Kletki častniki. Več eto poli-rajev aretiranih in nato izpuščenih na naktevo tisočer po-licajev-demJtčlnov. Indljakl vojaki ubili dva angleška čaatni- KOMUNISTICNO GLASILO SE NE SME POŠILJATI PO POSTI MAH AGONIJ ZA TELEFON-SKE DROGOVE New York. — Arthur Garfield Hays je bU naproAen od Unlje sa ameriške civilne avobodščlne, da saatopa Benjamin GlUowa, urednika komun Ulične revije MRevo-lutionary Age**, pri iapoalovanju injunketje proti podtnl upravi, ki je odklenila raspoAlljanja revije, ki je hdHa 15. julija, po pošti. Peticija sa Injunkcljo je bila Is-ročena sv sens mu aodniku Wool-seyju, ki je odločil, da mora la-dajaUlj predložiti zaprloešeno Is-java In druge dokumente, prodno bp ladal svoj odlok v sadovi lajunkclje. Unija aa ameriške civilne avnbodššlno trdi, da je poštna uprava kršila avobodo tlaka, ki ja garantira ameriška ustava. Havana, Kuba. — Mahaganaki lee, ki ee ga v Ameriki in Evropi amatra sa najdragocenejši, ae tukaj rabi aa telefon*» In telegrafske drogove, aa ftskesalško pragove in v razne drugo cenene svrha. Vaška hiša na Kubi eo lahko ponaša a pohištvom, ki je narejeno is tega loaa, V geadovih, Id olmegajo več tiaeč akrov, raste omika tega drevja, aato je najcenejši izmed petinpetdeeetih drugih vrat trdega laaa, ki raate na otoku. V petih letih bo v aovjetakl armadi več milijonov šenak. še aa nreanlčl vladni načrt. Vpl-aovnn jo Je prostovoljno Berlin, 2. avg. — Sovjetski načrt sa prihodnjih pet let ne u-ključuje samo kolektivisaoijo kmetij, temveč tudi organizira-nje pet milijonov šenak v armado. Milltarietično gibanja, ki ga vodijo šenake, ki ao sodelovale v rdeči revoluciji, poka-zuje precejšen napredek ln pomeni obnovitev eksperimenta, ki aa Ja dobro obnesel ia časa revolucijo, ko ae je skoro stoti-so£ lenak priglasilo v armada Ta organisaclja Je bila poaneje deloma razpuščena. V armadi je sedaj še par tisoč Šenak, ismed katerih ima okrog sto častniške poalclje. To število ss bo po novem načrtu stalno večalo.\ Sedaj ss 54,000 šonsk vešbs v atraljanju, 48,000 jih ja prtdeUonth kavalerljl, 11000 ae Jih nahaja v vojaških šolah, kjer prejemajo lnatruk-cijs o kemičnem vojskovanju In 18,000 se jih j4 priglasilo sa prosvetno slušbo, kot govori poročilo It Moskve. 8ovjetski načrt Ja, da m pošlje šenake v slučaju vojne aa fronto la v skrajni sili. Drugače bodo opravljala poelo šoferjev, telegrafskih in telefonskih operatorjev, letalakih pilotov I» bolničark. Ako bo sahtevala potreba, tedaj ss bodo borile polag molkih v bojni fronti. ¿Vpisovanje ftsnik v armada ja prostovoljno. Največ dala v tam osiru napravijo lana Vojaških častnikov, ki propagirajo militsrisom mod šanskim spolom. Bovjeti na delajo nobene raslike In dizkrtmlBaelJs mod laškimi In moškimi vojaki in v« lmsjo enaka prsvtos in dolšno- Njena Isjava Je proaanetlla sad nlke In odvetnike New York. (F. P.) — Ka-kor je flfcvidnc* iz poročila med« r.arodnega tajništva Protiimperl-alistične live, bodo morali angleški vojaki sami ztreljati na mirne demonstranta v Indiji, kateri ae bore sa neodvisnost, ker vsi vojaki in policaji ne bodo hoteli streljati na avoje lastne rokaje. VKaftsiti je bilo pretiranih 200 poneajev-domačinov, ker niso hoteli atreljati na mirne demonstranta nakar je 28,000 indij sk ih<} policaj* v zastavkaloin ao se mili nazaj v službo šele potem, ko ao oblasti izpustile o-menjenlh 200 policajev. V Bar-klpuru ae nahajajočemu majhnemu oddelku indijskih vojakov, katerim eo zapovedovali eden čaatnik-domačin in dva angleška častnika, je bilo zapovedano streljati na pocestne demonstrante, toda indijski častnik se Je uprl temu povelju, nskar sta ga angleška čaštnika uatrellla. Vojaki-domačini ao nato ustreli-1| oba angleška* Častnika ter de-zertirall. Nevarnost ubrane ruskega uvoza ogreaivne delavake u-\ meni, da bi sabrana \ uvoaa, ki Jo zahteva [ Woll, povzročila med-i aapletljaje In vodila ovetovto vojno Washington. — (P. P.) -Predsednik Hoover je pripora čil kongresnika B. Carroll Bee-oeja, ki je bil načelnik zbornič-nega pod odseka, ki je pripravil nadrt za predajo Musole Shoals elektrarskih naprav privatnim intereeom, da bi mu pomagal poraziti njegovega pnotitruetov-skega nasprotnika ob priliki pri. marnih volitev dno 7. avgusta. Reeoe kandidira v državi Ten-nezaee in njegov oponent je Sam W. Price, ki favorizira državno obratovanje elektrarne.v Muscle Shoalsu. Senator Norris, ki je predložil v senatu zadevno predlogo, kateri je nasprotoval tudi Raeoe In senator McKellar, je zelo nezadovoljen a predsednika- s»*' mmMojif ^^ i» Hoover ju pri efeu predvsem fa-vorlst elektrarakegs trusts. Tekom predsedniške kampanja, fctfsvljs Norris, je Hoover prepričeval volile* da on favorizira vladno obratovanje Mus-elektrarne in to Je bil glavni vzrok, da so ga volllcl v državi Tennessee podpirali. 8 tam, da je etoptl na stran teh Interesov, je predsednik prelomil svojo obljubo, ki jo je dal volil« oem tekom predsedniške volilne kampanje. McKeller pa izjavlja, da je jasno, da želi Hoover pomagati do smage svojim kandidatom, ki mu bodo pomagali uresničiti želje elektrarakega trutsa. Sam W. Price, Reecejev tekmec, pravi, da] se on "bori za človeške pravice proti roparskim privatnim intereeom. "Reece pa pravi, da je bila Nor-risa predloga, katera je bila sprejeta v senatu, "boljševiški načrt ekovan v Moskvi." Washington News, Scrippe-Hovardov list Izjavlja v uvodniku, da Je Hoover s tem, da Je priporočil voli loom tega moža, ki se poslužuje takih brazvestih metod, tek) presenetil ameriško Javnost, ki tega ni pričakovala. Korupcija v Detratta Detroit, Mich. — Policija išče Egbert M. Hoffmann, ki Je bil najbolj aktiven pristaš župana Bow lesa, kateri je bil odpoklican pri prošlib volitvah. Sedaj Je prišlo na dan, da je Hoffman prejemal dvatieoč dolarjev dnevno sa evoje delo, ko je agitl-ral proti odpoklicu. ita^âkljriûo Poalancf ao odMI na dolge počit parlament je včeraj zaključil svoje sborovanje potem, ko so bile izvršene še zadnje ceremonije v zvezi z ratifikacijo mornariškega pakta. To zaaedanje je bilo eno najdaljših v zadnjih lotih in sedaj bodo poalancl odšli na trimesečne počitalee. Prihodnje« zaaedanje bo otvorjeno v oktobru. Prad zaključkom ja bil preči-tan kraljev govor, ki je hvalil delo poalancev, ki ao ga napravili v dobrobit angleškega naroda. Poudarjal Je važnost ratifikacije mornari. nega pakta In prijateljake odnošaja z drugimi državami. Vojaške oblasti Maabno pou* darjajo koristi taleenoga vaš« banja, ki Je v sveai s militari* stično vzgojo. To Js Jako učinkovito ln človek opaši vrste da» klet ln žen, ki po končanem dolu v tovarnah hita na vojaška vešballšča, kjer is vadijo ln pripravljajo, da bodo v slučaju nevarnosti priskočilo ns pomoč ss obrambo "ndaša republike*. IZ NESREČNEGA OZEMLJA Potrae ubil petni« ljudi v Turkaatanu London, 4, avg, ~ Petsto oaeb je bilo ubitih In vaš kot štiritl. soč ranjenih vsled potresa v ruskem Turkaatanu. kot govori poročilo Ii Blgs. Nsdalje poročilo govori, da eta meetl Vrltskjr in TVapeevo rasdejanl. vrsti naperjen proti Iluziji. A« meriškemu delavstvu 61 bilo vo-llko bolj pomaga no, še bi aa nargij« organlilranega delav-stvs uporabila za doeege pra- Svodi "yellow dog" sistema In mpanijskega unionizma. "Wollova lajava, ki aa tiče islbrsne ruskega uvoza v Zed. države, podpira stremljenja no-toričnega protlunljskegs trusta, ki kontrolira produkcijo manganov« rude f Ameriki In kateri Je sa počel eltčno kampanjo Roti ruskemu uvosu, kakor oll. Naša prepričanje v tej gadovi Je, da delavci v Industriji mangana v Rusiji uživajo ekonomsko prostost, v veliko račji meri,1 kakor neunljski mezdni delavni, katera Isšema a-morilki msngsnskl trust. Kar Ja pri tem najbolj žalostno Je dejetvo. da smerllki delavski radltelj s svojimi Izjavami in sakUvami podpira stremljenja tega trusta, Id Je izrazit nasprotnik organtairanoga delavstva, kar bi ee ne smelo zgoditi, posebno ob čaeu, ko ae dalav-otvo skuša rešiti meednega an> lenjstva." Burlington, Ia. — Gaorgs E Hanrahan in Harry Roden eta ee v petek ubila, ko Je njun avtomobil padel v prepad 40 čevljev globoko, ko sta ee hotele umakniti drugemu avtu, ki Je vozil v nasprotni smeri. Hattieeburg. Miss.. 2. avg. — Prohlblčnl agentje, Id eo včeraj navalili na neko farmo, da saaa-41 jo butlegarje, ao ustrelili devetnajst letnega fanta, ki Je skušal pobegniti, ko je jih zagledal. 4. AVOUBTA Tuberkuloza dcce det na seji, naj govori, ko to ftoriš» pa praVf? n^ spada sem. Ne. tu ga i mil ] Ckni pravilo: Kaj bom iel na sejo samo tomarfrtovi osebi? Saj je hotel ie tebe zadnjič v kot porinit! Sam naj'plač* najemnino od dvorane, pa naj bo oti društvo za sebe. Well, jaz sem malo drugačnega mnenja. Je pač malo vroše. Naš France je fejst fant, upamo pa, da svojo taktiko ma-o spremeni. Nismo vsi za enega iti nočemo, da bi bil eden za vse. Na kratkem obisku sta bila pri roditeljih tukaj Anton ill Jetrn Kukec iz Chicaga. SU fejst fanta. Ravno tako sfc je pri bratu oglasil Frank Polovich, njegova pot pa gre od tu naprej v tU je, kraje. f\ • . • > Anten Wofta Zadnjič smo v poglavju zdravljenja omenili zrak, solnce, prehrano. Od zdravil v ožjem pomenu se uporabljajo razna jačajoča sredstva, bodisi, da vplivajo na pljuča nepo sredno, bodisi na telo v obče. Najbolj poznan« snovi, ki delujejo k cilju splošne okrepitve or-• ganizma)" zlasti pa pljuč so: spoji kšlcija (kremenca). Zoper otekle tuberkulozne žleze služi — poleg drugih načinov zdravljenja zkkrti jod, obenem pa obsevanje s solnčnirm žarki (oziroma umetno lučjo) ter z Roentge-ndm. Kadar se žleze ognoje, skuša prodor gnoja skozi kožo sprdMti s punkcijo (posrka- z brizgalko). Pri vročici dajemo sredstva (navadne praške), ki vročino znižujejo, pri pogostem in hudem kašljasju pa snovi, ki kašelj umirju-jejo oziroma zmehča vajo izmeček. Sem in tja je umestno, d^ vplivamo na znojenje, večamo apetit, urejamo moteno prebavo v čre-t veSju. *' Zadnja leta so dospele v odlično -uporabo metode (načini) draženja telesnih celic v svrho boljše notranje kemične obrambe. Takšno zdravljenje je dvojno: a) Splošno draženje celic, b) specifično draženje onih s takozvanimi . tuberkulini. t' ' j*w -v. i ■ Splošno dražimo telo (z injekcijami ali mazanjem) z raznimi beljakovinskimi snovmi. Tudi naše telo, pravtako kužne klice sestavljajo beljakovine. Ni čuda, da z njimi lahko dražimo, oživljamo celice, ki telo tvorijo, da bolj živahno sodelujejo v borbi proti bolezenskim kalem. A kaj je s tuberJculini ? Le-ti so tudi ■beljakoviriske snovi (v obliki tekočine, olja, maže), kf pa so vzete prav iz notranjščine kužnih kali, jetičnih bacilov. Zato so tuberkulini tembolj usposobljeni, da vsled njih dražitve v človeškem telesu le-to tembolj ustvarja takšne kemičrjjb spoje, ki posebno dobro sodelujejo v borbi proti jetičnim bacilom. Pri težkih bolezenskih oblikah je uporaba tuberkulina neumestna, saj. je že itak organizem dovolj razdražen in onemogel po milijonih listnih bacilov. Naj opozorim na to, da nima istega učinka bacil v pljučih ter tuberkulinska snov,-ki jo umetno vcepimo (z injekcijo, mažo) pod kožo. Omenimo sedaj Še posebne načine zdravljenja, ki pridejo v poštev pri raznih vsled je-tike obolelih organih otrok. Kostna in sklepna tuberkuloza: Zajezitev krvi s prevažanjem. Jod, obsevanje, ležanje: Vnetje pršne mrene (z eksudatom): Odstranitev vode s punkcijo, tuberkulin, pneumo-thofax (ubrizgavamo zrak med pljuča in steno prsnega koša, da pljuča ne prirastejo na koš). ffobušna jetika: Solnčenje, umetno obsevanje, tudi z Roentg^nom; včasih punkcija; pri bolečinah topli obkladki; zoper drisko primarna zdravila; sem in tja je potrebna operacija. Tuberkuloza ledvic: Operativna odstranitev težko bolne ledvice. Jetika zunanjih orgnnov: Obsevanje, punkcije, včasih operativna odstranitev bolnega dela. * r 1 ! Za zdravljenje s tuberkulinom so primerne predvsem: tuberkuloza žlez, lažji pljučni procesi brez vročine ali pa s temperaturo do največ 37.5 (v ustih merjeno); pri eksudstih sme biti tudi višja temperatura. Isvenpljučna tuberkuloza se po tuberkulinu težje vpliva, vendar je v mnogtti slučajih takšno zdravljenje uspešno (zlasti pri jetiki žlez, oči, jetičnega revmatizma sklepov). Uporaba tuberkulina naj bo iztrajana z i veščo roko, sicer ne bo uspeha. Ce le mogoče, naj se vsi možni in koristni načini zdravljenja združeno uporabljajo, zakaj jetika je bolezen, ki ji z ene same strani ne pridejo vselej do živega. Predno zaključimo, si *e enkrat pokličimo v spomin: Vire okuienja (bolne ljudi!) je treba izolirati, osamiti, ločiti od zdravih, zlasti . od otrok, bodisi na lastnem domu, še bolje pa , v posebnih zavodih (ozdravljivi slučaji sp*d»: jo v zdravilišča in bolnice, neoedravni hirslci v hiralnice, v kolikor nimajo doma strogo ločene sobe in primerne nege). Otroci naj n<-zahajajo v bolniško sobo jetičnika; v skrajnem sločaju se m^ smejo približati do 2 m; bolnik se naj obnaša krogo po predpisih, da ne bo okužil drugih. Dojenčka je treba od bolne matere ločiti, sicer bo skoro gotovo zapadel smrti »n bolezni. (Zdravje.) Itako Kitajci pridtbmjo kia 1 o' Zaradi preobilice ljudi so biU ftitajci ie od davnih dni prisiljeni izkoriščati Hfalstv» in rastlinstvo de neverjetne skrajnosti. 1 dragim je slasti zanimivo, kako si vsaka kitaj ska rodbina preskrbi kk. za * začimbo svojo hrane. V Rumenem morju živi hobotnica (polip), ki služi Kitajeem kot večen vir za ki» Kitajec dene hobotnico v veliko posodo, nagnjeno s slano vode. in prilije nekoliko steklenic ftfcanja. Cfes 82 dni se spremeni voda v dober iS obočan kis. Kadar je ta porabljen, je tret» prttivatl samo še vede brez žganja la vedno¡et Ml dovolj kisa. Hobotnica, ki ji pravijo K; tajd dftn-no-dze. poetane na ta način neizčn*" Iv* Mae. Ker pa ae dšu-no-die rasranotaje na mkmtUrn kakor vae hobotnice, je treba odre- THE ENLIGIfTENMKMY GLASILO m LASTNIKA SLOVINttftB NABODNS PODPOS-na JSDKOTS PROSVETA MC7-M (Mik UfMiU Am. CMSMf To ta ono iz Milwafm. Milwaukee, Wia. — Strairio je zatulfl "naš" Obzor. Saj ima pa tUdI vzrok za tol Pomislite Vendar duše krščanske: "Prosve-ta" prinaša dopise iz Milwaukee, ne da bi vpMala našega pa-dHaha za "eraubnlš". Grozno! Ljudje božji, dajte mi priliko, da pomočim pero v strupeno črnilo in ožigosam to nesramno početje. Toda pero je preslabo in "tinta" ni dovolj strupena, da bi v polni meri obračuni z urednikom Prosvete. Le eno sredstvo nam preostaja. Postavimo cenzorja za vse dopise, katere pošiljajo milwau-Ski grešniki Proeveti. Za cen-zdrja bi bil kaj primeren naš priljubljeni Rado! Kdor je zanj, naj dvigne roko. Veil Proti? Nobeden. Madona, sprejeto! Rado bo naš cenzor! "Naš" Obzdr poroča med lokalnimi novicami, da je »oc. stranka postavila John Ermen-ca kandidatom za državno po-stavodajo (Assembly). V tej notici na kratko oriše hibe in vrline našega Johna. Blagohotno nam pove, da je ta naš dolgoletni sodrug podvržen zmotam! Well, John Ermene in mi vsi to dobro vemo in radi priznamo. Prisegam pa pri Mohamedovi bradi, da John ne bo v zmoti, 6e uvidi, da je Obzorova "prijazna" notica limanica za oglase pred voHJtvami. "Naš" Obzor si-:er ni političen list, vendar pa je pripravljen za trenutek pozabiti na narodne "svetinje" in našo vzajemnost, če ga zato poprosi vsegamogočni dolar. Delavske razmere so pri nas dokaj slabe. Kdor dela 3afl 4 dni v tednu, je srečen. Vendar bo pa kmalu boljše—vsaj neki "Obzorov" dopisnik trdi tako. Ko bo namreč dovršen "Veliki mariner stolp" in še nekaj drugih stavb. Potem bo delavsko vprašanje rešene! Ce ie to ne bo zboljšalo razmer, be pričel pa naš "Obzor" reševati de-lavstvo potom znanstvene politike. Torej malo potrpljenja 1 Soc. pevski zbor Naprej bo praznoval letos svoj dvajsetletni jubilej. Za to proslavo se vr-še kaj Živahne priprave. Celo Naprejevi sovražniki so se zganili in mu hočejo "pomagati." Obljubili so namreč, da pripeljejo k Napreju dvajset dobrih pevcev, ako da Naprej brco Frank Ermeneu, Vle. Petku i» F. Puncerju. Boga ipi, ali ta za "kulturo" vneta četa res misli, da so ostali člani in članice Na-preja Slape? Ej prijatelji, tudi brez zgoraj imenovanih grelnikov se ne bo Naprej uklonil ni-i kdar In nikomur. Program njegov je jaano začrtan in istega se , bo držal. Vsako "velikodušno pomoč" od strani gotovega elementa bo hvalekno odklonil. Piknik Sloge št. 11 8NPJ je bil uspešen. To vam je bilo vrve->. nja in brnenja( Z veseljem je , .človek opazoval te psetro množico, k| ae je veeeHla pod mneo košatih dreves. Sobratje. ki so atregtl gostonfc'aa delali ko "črpa živina;" Hi vodno ve« lačnih Jn žejnih Je devažal "zastonj- KFr. Ermene v avojem For-Lincolnu. Proti večeru je zmanjkalo pUače hrjed.če.' Ko Je brat Sostarič. kateri je «pekel štiri koštrune In dva pujska, o- Francija in Italija Italija in Francija tvorita v evropskem kotlu vojnih elementov vae pogoje, da se lahko vsak čas izciml novo klanje, kj bi pravgotovo spet objelo ves svet. Pismeni nove vojne na evropskem kontinentu bi se m- dali lokalizirati, temveč bi potegnili vase vse ostale narode, ki bi z vesel j m, r.svdahnjeni od gorečega patriotizma, spet pošiljali na morišfle cvet naroda, da umre na bojiščih Junaške smrti — za domovino. Mussolinijeva Italija je v svojih izzivanjih neprekosljlva. Se celo nemški kajzer ni bil tako nadut kot je fašistični šovinistično perverzni diktator. KsJ se je zgodilo s kaj-zerjem, Je znano In kaj se zna pripetiti zagrizenemu duoeju si lahko mlellmo. * Šovinistični prenapeteži, ki so se igrali v svoji oblasti z usodo narodov, so bili še vselej upropašče-nl, In posledice Je vedno trpelo delotno ljudstvo. Italiji se hoče ekspanzije. Liki ognjenik bruha ducej iz sebe ogenj in žveplo, k| ograža vso okolico. Italijanski diktator bo ugonobil tudi samega sebe, ako'se ne bo italijansko delavstvo toliko osamosvestilo, da bo poslalo du-cejs tja, kamor spada, predno ne povzroči kakšne kolosalne škode tudi svojim sosedom.. Mus-sollnl stega svoje prste po Dalmaciji, da sa-gospodari nad Jadranskim morjem. Zasužniti hoče «e ostali del jugoslovanskega prebivalstva ob vzhodni obali in daleč v zaledju. Mus-sollni pa si tel! tudi kos francoskega ozemlja, in Francija ima svoje intereee v Jugoslaviji, katero podpira. Nastal je neizbežen konflikt, ki biazlra na blaznem šovinizmu, bort>l za trg in lakomnosti po oeemlju. Pariški dnevnik U Matin, ki prinaša članke o francosko-ltalljanskl obmejni situaciji, pile, da je zadnje čase Italija v vseh krajih» •ki jih je Francija zanemarila glede obrambe, zgradila ceste za težko artilerijo ter da Je Izvršila velika rekonstrukcljsks dela na svojih obmejnih trdnjavah. V visokih Alpah je Ita-11 ja razpostavila močne čete fašistične milice. Na obeh straneh fronte mrgoli sedaj francoskega in italijanskega vojaštva. Vrše ee vojne priprave s mrzlično naglico. Kjer so priprave, tam se gotovo nekaj kuha. Mllltaristl in šovinisti so vselej bili di-rektnl krivci vojn, katere je vedno moralo plačati delovno ljudstvo, dobiček od profitarstva pa so šeli šovinisti in militariiiti. Tudi vojna je trgovina — za šoviniste in militariste. Ljudske maae, ki se ne zs veda jo te resnice, gredo z veseljem v boj, ker so u ver jene, da gre za obrambo domovine In ker njih orošje blagoslovi Bog, ki je zelo rad uslužen obema strankama. Vojna v K v ropi je neizogibna. Ustavi jo lahko odlno le zavedni proletarlat, ako se mu pridružijo dovolj močne skupine vaegs delavstva. Mednarodno delavsko gibanje posveča temu problemu veliko svoje energije, ker se zaveda, da je v njegovih rokah sila, s katero lahko zantavl vojne morije, ako bo (»ostalo dovolj močno. Prsv kakor Je mednaroden kapitalizem. tako morajo postati mednarodne tudi delsvske organizacije, da bodo lahko diktirale mllltarlstom in šovinistom svoje pogoje, da se mednarodna vprašanja lahko reši breg orošje in krvoprelltja. Vojna radi paprike fsaoplana poročila govoiv, tla sc vrši med štirimi eentralnoevropsklmi drŽavami ekonomska vojna radi monopola paprike, katerega je Imela do vojne Ogrska. Večina paprike, ki se Jo porsbi v Evropi, prihaja iz Hanata, ki je pred vojno pripadal Ogrski, pa Je bil potem razdeljen na tri države, Jiigoalavijo, Rumu-nijo in Ogrsko. Vse tri «e aedaj bavijo s pro-dukcijo paprike. ,' Ogrsks skušs dobiti monopol v Avstriji, toda ta je naznanile, da bo kupovala papriko tudi od oatallh dveh produoentov, kajti gre radi konkurence v cenah. Avstrija porabi velike količine paprike, zato se ne more omejiti na obljubo, da Jo bo uvaiela samo i Ogrske, katera bi na ta način dobila monopol. Jugoslavija ln Rumuoija *ta protestirali in ekonomika vojna radi paprike ee nadaljuje. Obdelovale! polja, ki je nasajeno a papriko, morajo prodajati ta produkt po zelo nizkih renah. ve-lep reku pčevalcl pa «I polnijo žep* in ae tepo sa monopol, da bodo njih mošnje bolj velike. Delavstvo nima od te bovfee nikakšn« koristi, temveč i Igu bo. .(, Droga otran Auburn, III. — V Proivetl z dne 28. JuMfiMje John Homez Imel dopis o razpustu pevskega zbora 'Trostost". Ako bi dopis povsem odgovarjal resnici, bi mu ne ugovarjali. Dopisnik piše, da je bil namen društva gojiti petje ln prirejati igre. Ko urno Imeli ustanovno sejo, se nI nlšesar govorilo o dramatiki In tudi v zapisniku ni nlčoear o tem. torej Je bila "Prostost" sa-mo pevsko društvo. Piše tudi, da ao bile vie veselice tega društva, uspešne, za kar gre hvala občtaatvu. Res Je, da gre u to hvala občla-stvu, dasl se Jih sam nI udelolU preteklo leto. Glede razpusta zbora ln razdelitve. blagajne bi bilo dopisniku lahko znano, da bi ae bilo razpustilo zbor, četudi bi pevo-vodja ne bM odpotoval, ker je šlo vsč pevskih mofti drugam za delom. Z ostalimi močmi bi ne mogli nadaljevati pevskih vaj, ker jih je premalo la bi ne bilo *eč potrebnega navdušenja. Novih pe ie nemofošs dobiti, ker nUposobnth v naselbini. Pred par leti Je bK tUdI on član pevskega društva. Prifte pa je do nekega neeporaauma s lu-kim pevcem In Jcodatnpfl: ni prišel več ne na vaj« la tudi me-•ečne prt »pevke Ja nehal plačevati, daalravno Je bU spor ma-lenkoeten. Piše, da Je neetično deliti blagajno pri kulturni organizaciji. verjame pa, da člani političnih In kulturnih društev niso nikdar poplačani za njihov trud la da se Je treh* šrtvoveU za dobrobit naroda. To m« potrdimo, i Ako bi bil on ostal pri pev-ikem društvu do konca, potem Pripeti ae. da nas obiščejo ne-- vrsto tiči. ki imajo silno dol-i nosove, a katerimi vohajo v piu^^ i^^ ^o^^ • ^^Jc^^ diAi ||U» postanejo s&lao jezni lo Vit poprav i jo, tako da ni sa lifl^ rabo več. Ker je vroče, atnejo nekaj tekočine a, seboj ^fm poH» ne trpijo ieje. Žrtvi L pravi sodnik: Toltko ln toH-> af^saalužll. daj vsi sem, poj-in pl>ili s smrtjo Kristana preseljeni. Prvo skupino Je še popravil na kolodvoru, ko Je prišla druga, je bil v toplicah, ko je ["•'Sla tretja, je ležal v reanl krili Anton Kristan je vodil vse priprave za sprejem Izletnikov, I u> Ml bolan, «e Je odpeljal pr. Ae junija v Beograa Interen irat za znižano vožnjo izletnikom. Ko je prišel predvčeraj-|"i»m Ivan Molek, ki ga je Krili a n Ar nekaj ur pred smrtjo ta-p«» v neto pričakoval, ga nI mogel ■ i »ozdraviti. Nekaj ur zatem umrl. M'letni urad SN1M Js naročil I' im,lotil na mrtvaški odsr pomnika lep venec. Po dnevnem |t">pisju ps je povabil ameriške M*tnike SNPJ, naj se pogreba " motnosti udeleže, ^odrug Molek je poelal Pr* M rsdiogram o smrti pred-Hniks Antona Kristana. hd"JI Izletniki zadaja skupine dospsli 17. t. m. Ljubljana, 19. julija 1*S0. 7-adnjl izletniki zadnje skupi-' (»številu šest, med njimi in Zupančič, so dospeli dne 7 t. m. db tri četrt na šest zva-Koiek is Tspsalll sU se ta- koj zglasila v Zadružni banld ter povprašala po predsedniku Zvedela sta, da leži težko bolan. Potem sta se sešla z Miletom Klopčlčem, ki ju je spremil v mesto, ter poiskal Oiipa, ln kmalu nato so se sešll za mizo v kavarni Emona Olip, Molek, Zupančič, Mile Klopčič, Katka Zupančič, ki je v Ljubljani pričakovala moža s svojo Ellco. Olip se je odpeljal v iUuJovlji-co, ostali pa so bili namenjeni na vrt reatavracije Zvezde, da pokusijo štajersko dobro belo vino. Spotoma je Mile Klopčič poiskal Cerkvenika, Krefta, Teply-ja (ki piše pod psevdonimom Talpa v delavske revije in časopise kot kritik) — in tako so se koj prvega večera lepo pomenili in spoznali delavski pisatelji in pesniki." Molek nI bil videti nič kaj utrujen in daei so se pozno zvečer razšli, je vstal Molek že pred sedmo uro zjutraj — po stari svoji navadi — ter je šel s Klopčičem v park Tivoli na sprehod, pogledat jutranjo solnčno Ljubljano, ko je v Tivoliju poleti najlepše. Spotoma srečata slugo Zadružne banke, ki pove, da je predsednik s. Anton Kristan umrl. Molka je zadelo zelo. Zlasti ¿e ko je zvedel, da je nekaj ur pred smrtjo izpraševal po njem, ali je že prišel. Pozdravil ga je šele na mrtvaškem odru. Molek je hotel danes oditi v Belo Krajino, a bo počakal pogreba, pa je za danes odpotoval z Olipom na Gorenjsko. Olip je nekak propagator za gorenjske lepote in zvabi marsikoga tja. No — večina je tudi zadovoljna z Gorenjsko in so mu hvaležni. Izlefcni odbor SNPJ — Zupančič, Olip. Aleš, je imel takoj včeraj sejo, da uredi vse potrebno za ameriški dan ter izlet po Jugoslaviji. Molek pa si je včeraj bežno o-gledal Delavsko sbornico, kjer se je seznanil s tajnikom zbornice s. Uratnikom, z Ivanom Vu-kom, s tajnikom proevetnega oddelka Delavske zbornice Stuk--ljem ln drugimi. Zlasti js bil vesel, da ss je sestal s pisateljem in strokovnim tajnikom Ivanom Vukom ter z onimi pisatelji, ki sodelujejo v naših ameriških časopisih in publikacijah. Poznali so se po delu ln si dopisovali že leta — a šele zdaj so si kerlci i-stega dela segli v roko. V Delavski politlld pa je — čič napisal informativen članek o Molkov! življenjski poti in njo-govem delu. Članek se konča: "In zdaj prihaja Molek obiskat domovino. PTvič bo stopil v Ljub-ljaho, prvič prepotoval Jugoslavijo, Id pa jo vendarle tudi zdaj posna bolje kot marsikdo izmed domačinov. , Vemo, da je Ivan Molek zelo skromen in da mu morda ne bo všeč, da smo napisali o njem tele, le informativne besede. Tods do naših bralcev nas veže dolžnost, njega pa smo hoteli le prisrčno pozdraviti. — Posdravljen, rodrug Molek!" O nJem so napisali nekaj be-sed tudi rasni meščanski časopisi, omenjajoč ga kot glavnega kulturnega delavca med ameriškimi rojaki in zgled slovenske podjetnosti, ki se iz nič prebije do kam. Kolpa dalje terja žrtve. — V Metliki je bila v nedeljo strešna vročina kakor je bila ta nedelja sploh najbolj vroča nedelja doslej zato nI čuda. da Je W-lo vse polno kopalcev v Kolpi. Med njimi je bila tudi služkinja gostilničarja Zupaniča U Gradca. Antonija Kraljeva a tremi otr<>-ki svojega gospodsrjs. Dočlm so ss otroci kopali na plitkem in docela varnem mestu, Je Kraljev* zašla bolj v globoko vodo. Kmalu ae je začela potapUsti, ker nI bila vešča v plavanju. Bližnje tenake, ki eo se kopale, tudi niso mo»ilo reševetl, ker prev tako nl-ao bile vešče v plavanju. Ko pa ho prihiteli drugI, je bilo že pre-pozno. Kraljevo je že pogoltnila voda. — Dan kesneje je v Kolpi pri Karleveu-utonil Slovenec 27-letni vrtnarski pomočnik Uopold Gruševatk. Tudi U nI znal do-bro plavati, zašel v kotanjo ter utonil. Cikle« ne Gorenjske«, Včeraj popoldne je ljubljansko nebo pretilo s svojimi črnimi o-blaki, vendar ss ni nič zgodilo nad ia z Ljubljane. Pač pa se je vae črno na nebu potonilo proti Gorenjski do Kranja in tam eo doiivell strašen vihar in neurje s točo. Krog 6. zvečer je naetala nad Kranjem in okolico strašna nevihta. Kaj tskegs ljudje ne pomnijo že svojih 50 let. Prihrumeli so ellrri sunki vi barja, ki eo se stopnjevali v pravi orkan. Nebo so zagradili črni oblaki, strele so švigale na vse strani. Treščilo jo V stolp pungarške cerkve v Kranju. Takoj nato je prihrul vrtinec viharja in odnesel streho stolpa kakih 20 metrov daleč na vrt stanovanjske mestne hiše. Škode je naredil vihar selo veliko. Ceete so polne opeke. Dre-vesano polomljena, veje loSe vse-križem. Stolp rošenkraneke cerkve je nagnilo precej v stran. S strehe mestne cerkve je vihar odnesel skoro vso opeko, ki lefti na ceetah, ki so jih morali očistiti za promet. V okolic Je rasdrtllt nad 4« ko-sokov, ki so biti polni žita ter je zdaj žito razmetano na vss strs-ni. Msd neurjem je psddls tudi oreh debela toča. Skoda na vr» tovih je ogromna. Da je med ljudstvom nastala silna panika; je rasunrijtvo. Očividec pripoveduje t*ie« o ciklonu, kakršnega so doživeti ne polju? Bilo naS je osem na polju. Pripravljata se js k ftevihti Naenkrat začutimo močan sunek viharja. Vsi smo zbežali Do*p6d Sedemo k malici, a nov sunek viher jd nem odnese košare s malico. Moja žena plane za njo. Vihar jo zgrabi tir premetava po polju, da je bila močno poškodo-vana. Moja dva sinova jo gresta iskat. Vrže ju ob tla ln jsdvs ds so se vsi trije obdržali na tisk in pri tleh. Med tem pa Je zgrabile mojega mlajšega otroka, ki gs je vihar premetaval po zraku kot žogo. Kozolci po polja so padali po tleh, razdrl jih je vihar. Bno* pi žita so frčali po zraku. CeW skedenj, ki sme vddrtli v njem, je Izpodneslo Is temeljev. ■Vrtovi, nesadi, polja ln vse zgradbe so občutno poškodovane. :: ( mm Mid v vfiilil m^o • wi wis, Keko ostati hladen v vročini je pravcata znanost. Mnogo naših običajev, pa katerih se ravnamo v boju proti lVročini, imajo znanatveno podlago, daei malokdo izmed naa eo tega zaveda. Na primer, mi kar instinktivno rabimo luknjičaata, ohlapna oblačila, In kolikor mogoč« maio i-stih, ker vemo, da ae počutimo hladn*. ^ Razlog zato je, ker taka obla-¿fla dovoljuje vročini, ki jo naše Ulo ustvarja, de prehaja v srak. Kajti v vročim ns gre za to, ds se obranimo* cunanje vročine, marveč da se i znebimo notranje vročine. |Naj bo vreme vsoČe aH mrzlo, naša telefna Umporatura mors ostati normalna. V hladnem vremenu telesna vročina prehaja zlahka v nižjo sunaajo temperaturo. Ali temperatura okoli nas postane skoraj tako visoka, kakor naša fcotrsnjs temperatura, Je težko ijrnebiti ae prebitek vročine našegš telfesa. Da pa to vendar dosežemo, moramo nSjnreJ preprečiti, da naše telo proivaja preveč vročine s tem, da'fce zalagamo z manj kuriva, namrilč hrane. Jell mo manj shUrtfrpe take hrane, ki ima visoko kurilno vftdnost ln M povzroča veliko notranjo vročino. l*ke jedi so sladkarij*. akrobne Jedi in proteJine (Mesne Jedi. katere dletiftatf nalivajo jedi visoke "kalorije". Drugi način, da ostanemo hladni, Js da ee snojlmo. Nikoja «nov ni v stanu prevažati toliko vročine, ne da bi to> pokazala, ko{ voda. Seveda treba piti nnogo vode, da nadopolnimo zalogo vode v telesu. Ljudje, ki as »nogo ne zojijo, ss bodo boljše počutili v vročini, ako pijejo vroč čaj aH kavo mesto ledenih >ijač, kajti vroče pijače pospe-lujejo znojenjem Ako izpijete liter vode, isae-)ill ste ss približno 500 kalorij /ročine. (Kalorija je toplotna e-nota ln predstavlja količino vro-3Ine, ki je pobrsbna, da se tam- ■■JiHHPHI peratura enega kilograma vode Igu oglSSlt eleganten gospbd. Z|tvii js v krčmo,kjer jeu gospod zvedel, ds je žene posest-nika Ponikvarja is Dolenjega Golega sslo bolna. Elegantni go* irak veebuj^ifte tolike vode aH vlage, kolikormprs držati, se oe morete ahladiti pOtom izpo-tenja vročine, To je vzrok, ssksj uo.egs »o C taïîin^remi- 8P°d je vprašal, kje je Golo ter JSS^SSfiSli"SS^ nLti nato šel h Ponlkvarju, ki se mu ^«W11 je predstavil kot dr. Svajger, specialist sa tenake bolosnl. Pre-iskal is ženo ter predpisal zdravila. žena je bUa namreč po po* rodu zelo slaba in ta "zdrsvnlkM jo Je preiakal. Potrkal jo je nekoliko po prsih ter načečkal nekak recept. Zahteval je za td 1000 Din, ki jih je tudi dobil. V lekarni pa recepta niso razumeli. Ponikvar js orožnikom, Id so zdaj staknili v trgovskem brezposelnem potniku S. tega lsžl-zdrsvniks, ki as je ns nekem drugem mesti izdajal tudi za ravnatelja neke firme Ur obljubljal ljudem pod nagrado preskrbeti služba Predali so gv sodišču. Oče resparalalM trebuh. — V nedeljo svečer ss je v Metliki dogodil žalosten primsr. Cevijsr Gustav Hoenigmsnn Je s svojo ženo šel v gostilno pri kolodvoru. Ko sta odhajata domov, jima je « nrlial ninnrntl Un«nii/mi< 11 nnv 0.!P*iNP okoU telesa. Zlorabimo ačo, ako ni drug^eape. Vse te etvari smo' navajsni jitortti, ali malbkdo ve; sekaj jih storimo. [ Tukaj je libkollko pravil, kako naj oatanStno hladni v vročili: 1. TVeba jesti aa»rno in slsstl zogibeti se jšdem, ki imejo vi-soks kotorijs/ 2. Imejte ns sebi ohlspne In prozorna oblačila. 8. Namočite telo z mlečno vodo in pustite,'maj ss izhlapi. 4. Pijte mnogo hladne vode. j 6. Pijte gorkega čaja ali kava ln ne ledsns. 6. Oetaniti v senci, ali noeite klobuke s širokimi krajši ali pa solnčnik. a "t, *' 7. Izogibajte se alkoheličnim pijačam. u<» 8. Naj bo srak okoli vae v obtoku. Če ne drugače a pomočjo prišel nasproti Hoenigmannov o-če, ki Je zsčel snaho Reziko oštevati, naj se zgubi domov, kjer o-troci jočejo. Sprli so se ln prepir nadaljevali tudi doma. Nenadoma js prihitel Hoenigmsnn Iz hi* Is ns dvorišč«, kjer je bila njegove žena, Ur zakričal: "Rezika, beži, mene je že, še tebe bo, beži." Držal ae je za trebuh Ur se zgrudil ne tla. Na trebuhu je zevala 10 cm široka rana, iz katere so izstopila čreva. V prepiru ga je rodni oče sunil z nožem v trebuh ter mu ga razparal. Ker je oče grozil tudi slnahl, so orožniki očeta aretirali, rsnjenegs Hoeningmanna ps so po prvi pomoči s strsni dr. Kodra, prepeljali v Karlovac v bolnico. Malo je upanja, da bo osUl živ. Pevska sksvnssl v Amsrtnsm1 pri UtijL — Pevsko društvo "Cvoo" v Smartnem pri Litiji ,e v nedeljo slavilo svojo 40-ietniso in j« eno nsših najsUrsjših pev-sklh društev. Polno gostov in pevskih društev js doap«»o v Šmartno na U rodko slavijo. Na koncertu, ki so ga Imsll. Je nastopilo poleg slavljsncs še Aeet pevskih zborov, nsč kvsrtetev In eoksUtov ter solistov. Nsvso-II so bili tudi mnogi komponisti Ur opsmi pevci (Lovšetov«. BetteU, Mjeves I. t- d,) 9. Prsd vsem ps ne govorlU o vročini. Misliti na vročino je še najhujše. Vflh» vsoti Je Be J se stati stvs In kajigs # o Te dni praznujejo evangelijski iNffstJanl štiri stoletnico "rojstvs" svojo cerkve. Ker ho avgburškl dnevi \ašen mejnik V zgodovini verstev In ob-čega človeškega mišljenja, posvečamo ob Uj priliki naslednje vrsU dogodkom pred štiri stp leti. Bilo jo leU JSS0. Trikajet let je šs minulo, odkar j# Martin Uther nabil ne vrsU witUn beršlce grejske cerkvi- svojih 96 tez. Srednji vek je bil že premagan In nova d<>t>M Je trkaU zmagujoče na vraU. ZaU se je cesar Karo! V/ odločil, da Ali-č« državni zt*r, ki nsj reši csr-kvsns spors. S spojitvijo špan-ske is nemške kroae mu je pedis v ns tU Js država, "v kaleri nI nikdar zašlo solar«'V VŠMar pa so ogrošaH eaotuesi drža rs v.ijki corkvsni spari. Ce M If V> P" flSrJevi volji, U HI H ■■ i .i ■ dsvno po < vzgledu Španske ln kvlzlcije zatrl nemški protc*tan-tizem, toda cesar je bil toliko prevtdeA, da je uvldel dsleko-sežnost nove krščanske vere, k) je bila nevarnejša papeštvu kakor njemu. Tudi se nt smel sa-meriti Luftiru vdanim državnlm knezom, čljlh pomoč je potrobb-val ob avojih ŠUvilnih vojnih pohodih. Zato je sklical drtav-nt zbor in obljubil, da bo vsem pravičen vladar. ' Evangeličane je ceaarjev sklep navdal z upanjem, toda že po dobrem meaecu ee je njih u-penje spremenilo v nezaupanje. Ceear ee je namreč dal kronati (24. februarja 1530) v Bo-lognl od papeža, ki mu je moral obljubiti, da bo preganjal "kri-voverce". Papež mu je zato dovolil, da je amel dobršen kot poti držati njegovega konja za uzdo. To je bHo zadnje papeftko kronanje nemžkega cesarja. E-vangellčanl so videli v cesarju ponovno svojega nasprotnika In so ae zato začeli temeljito pripravljati na državni abor. Zvečer 16. Junija je prišel mladi oeasr v spremstvu vdanih knesov v bogati Avgaburg. 19. jtmijs jo bila aloveena otvori» b^Jtev državnega sbors, ki ae js zbral 26. junija v proetorlh škofovskega gradu, da sliši evangelijsko veroizpoved, ki je bHa prečltana v latinskem ln nemškem jeziku. ClUnJe je trsjalo dve url in je napravilo globok vtis na zborovake. Znameniti apla, ki je dobil v zdogovlni Ime "Avgburška kou-fesija". je bil Izročen katoliškim bogbslovoem v proučevanja. Sodba teh učenjakov, ki so bili po večini LuthrovI osebni na* sprotni ki, je bila taka. da Jo Je eisšr, kakor pravi kronika, ne* jevtHjno zvil In odložil. Tudi predelava U sodbe ni bila dosti boljša, vendfcr je bila prečltana 8. avgusta v j s tem prostoru kakor eVfngelijska. Od evangeli-čanov so zahUvall, da morajo priznat! svoj poras, kar so ae-veda odklonili, obeMm pa izjavili, da so pripravljeni' na pogajanj« v raznih« vprašanjih. Pogajanja eo bila bresuepsšns. 28. eeptomtbra ee je državni zbor rasšel, ne da bi rešil spora. Vojna se je sdels neizogibno, toda cesar Karol je bU dovoli pam<> ton, da je ni sprožil. , Seie Čez polnih ato let jo prišlo do velik« ločitve med rimskim duhom ln Luthrovlm naukom. Ta loČiUv Je sshtevsis tri deeetletjs krvavih bojev v vseh sspsdnih državah. Avgburšks konfsslja nI bil navaden verakl akt, ampak pri-čeUk svobodnega človešksgs mišljenja, kateremu jo pretila nevarnost sasužnjenja v oblasti rimske dogme. Največja kulturna prldobiUv tega verskega boja J* bil princip, da vaaka hiša in vsaka rodbina dobi pod svojo streho Sveto plamo v domačem Jeziku. V najtesnejši vzročni zvez! s U pridobitvijo ps Je bilo stremljenje tedanjih reformatorjev, da dvignejo preprosto ljudsko govorico do veljave pismenega Jezika» Tako nam bo razumljivo zgodovinsko dejstvo, ds spsdsjo v to dobo rojstna leta književnih jezikov id&šhje nemščine kakor tudi današnje slovenščine. Trubar ln njegovi tovariši so nam toasj napisali prvs slovsnsks knjigo, sa kulturni napredek slovenskih dežel vneti vodUni možje is naših gradov in mest pa so nam ustanovili V Ljubljani prvo tl-skarsko podjetje. , l. nadlogi fet Kitajskem KUajeka jo preplavljena s blvšl-»ml ruskimi kontra-revoludo- narjl, ki ee veek čas priprav- Ijeal sUvkolcaaHI. vsled čsssr aa skrajno nepriljubljeni med domačim delavstvom Sangaj, Kitajska. - (F. P.)*-Ruski kontrarevoluclonarjl, ki so potem, ko so se Jim ponesrečili vel poakual, da bi strmoglavili vlado mlade'sovjeteke r< publike, t bežali na KiUjsKc, so postali prava nadlega sa domaČe delavce v Sangaju In drugih kitajskih industrijskih centrih. Ti ubežniki ispodrivsjo domače obrtnike ln celo kullje, ki so najslabše plačani delavci na Ki-tajskem a Um, da so pripravljeni delati se celo manjše plače in njihova vloga je približno isU, kot je bila vloga kHajsklh težakov v Kaliforniji v zadnjih dcoctietjth 19. stoletje. Ta nedlogs, ki ovlrs napredek kitaj ekega delavstva Je Uko o-čKna, da je splošno prlsnana kot eden najvažnejših problemov eodobno Kitajske, na kstega gleda s'skffejo celo reakcionarni rešim Cra^f KAHsW^ Jenninga Wong, član kitajske delegacije nailanekem zasedanju Lige narodov v Ženevi, ee v tedniku Chlneese Nation, ki Je ti-skan v angleščini' in kateri Je naklonjen KaiŠakovemu režimu, bridko pritožuje nad belorusko stavkolaško had logo ln med drugim piše, da kitajsko organizirano delavstvo emstre ruske Ubežnike sa vsnemirjajoč in nedobrodošel element, kajti oni se razlikujejo od njih v družabnem, političnem in ekonomskem osl-ru ln rasni delodajalci Jih selo pogoato uposlujejo kot sUv-kolomoe. Tujesemskl industrijski magnatje v Sangsju nsvsd-no vselej, kadar njihovi kitajski delavci zastavkajo, uposlljo ruske ublžnlke, k! eo vedno pri* pravljenl stavkokesltl sa vsako plačo, ki ss jim psnudi Wong pa končno ¿risna, da so temu^ krive obupne rasmere, v kaUrih živijo ti begunci, Id eo dejanski prisiljeni prijeti sa vsake le tako težko In slsbo plačane delo, Po Wongovlh računih sa nahaja v samem fiengaju okrog sto tisoč Uh bivših carskih o-fie I rje v, plemen i taŠev hi drugih branlloev propadlega carskega režima. Wong p^ nI omenil Žene in hčere teh mož, ki so se borili proti osvotMjsnJu ruskega delovnega ljudatvs, ksUre so pedle ne sUpdJo prostitucije In so prisiljene prodsiat! svoja Uless ss dener; pozabil je tudf omeniti, da eo mnopl blvš! cs^ rinil danes člani rasnih bandlt-sklh tolp, na kaUrth je Kitajska precej bogati in da Jih je najti tudi v armadah rasnih roparskih generalov, Okrog 800 bivših belogardistov se nsheja v policijski službi sapednlh Imperialističnih velesil v mednarodni koloniji V Sangaju. Dtlarika Samomor, kar le lasu bil delo Chicago.; — George Klein, eter 86 let, a# je v petek ustrelil, ker je iswubll delo, ki ga je oprsvljel kot nošnl čuvaj pro- ka • brezposelnosti Pravi, da no uradne Številke o brezposelnosti, ki eo bile ne-brane tekom Ijudsksgs štetjs mnoga pronlsks, ker baslrsjo na nepravilnih vprašanjih New York. — (F. P.) — Medtem ko ae bllia delo svesnlh števcev svojemu zaključku, pa se pojavlja v raznih krogih o-Čitna nesadovoljnoet s rezultati istega, posebno s oslrom na številke o brezposelnosti, ki so veliko prenizke ln ne odgovarjajo ilojanakemu stanju. Frances Perkins, ki vrši službo državnega industrijskega komisarja is-jsvlja, da so bila vpražanja, na kaUrih bazirajo ŠUvllke o brezposelnosti nepravilna In dvomljiva. Delavci, ki so ns dan žUt-ja slučajno delali ali ki so se nahajali na "počitnicah1, katerim je pozneje sledil odpust, niso všteti v številu brespoeelnlh, ki je velad tega mnogo manjšo kot Je v resnivl. M is» Perkins pravi, da je bil ta način ŠUtja brespoeelnlh selo absurden ln da bi se Uh ljudi ne smelo isključltl is števila bresposelnlh, ker so dejanski bres dela. "Ce je bU kak delavec bres dsle Šest meseoev, a Je slučajno opravljal kako delo tedaj, ko ao ga obiskali svesnl ŠUvcl, potem se gs Je smetralo zaposlenim, dasl bi se to ne bilo smelo zgoditi." Oboji, slučajno uposlenl In brezposelni so bili vpisani kot "uposlenl", dasl so bili faktlčno bres dela. Mlss Perkins poslvs ŠUvskl blroj, nsj prepusti Ameriški statistični s-soclscijl analiziranje številk, ki se tičejo brezposelnosti. DrŠevna poročila o stanju ,brezpo*elnoetl v resnih Industrijah In poročila rasnih posredovalnic sa delo podajajo po-vsem drugačno sliko o brezposelnosti v Zed. drževah, kakor fevozno ljudsko štatje, ki je v Um oslru selo pomanjkljivo ln površno. Is PhiladdphLjt in U drugih ifiest poročajo, da so zvesni ŠUvcl v mnogih slučajih popolnoma presrll vprašanja o brezposelnosti. ModUm pa se brespoaolnl na vee mogocV načine trudijo, da se dokopljejo do kakšnsgn dels. Neki profesor v Minneepollsu je Šel ne posredovalnico sa delo, da ai poišče vratarje in nenj Je navalila cela mnošiee delavcev, ki so prosili sa delo, kar je profesorja tako rasburllo, da se Je vrnil domov bres vratarje. Vsi bi bili redi dobili delo in on je potreboval samo enega delavca. . . "DaJU nam delo, kekršno-kol! delo, samo da bo delo," so C prosili Tn rotili. M oš se Je žs 1 Sa avojs življenje, tako so Silil! vanj brezposelni delavci. . « . Mostni gssllskl department Da poroča, da se Js priglasile še 4848' kandidatov ia ognjegeško Službo, kar je rekordno ŽUvtlo Ss ta department. NA PKODAJ JK dvonadstropni hiša, dvakrat po šest-eObno »♦snovanje. Poslopju stoji nh d v« h i« »lah. Proda se po zmerni ceni Zs ceno ln drugo o-bmlU še dn lastnika ns: 2248 S. šlHi 30 let. Klein je stanovsl ne Hpeuldlng Ave.. Chlcego, III. 2126 A. Millard eve. (Adv.) NLADIMKI LOT JI TUDI ZA ODRA0UL j "M* 9TB NAMpOMja NAWJT ZA SPRKMKMHO IN ZA—DENAR 9U Vrmm «ÉvIrN), ■HVH y««mr sl*~*v ki , im Ss, M leb» rMe, M b ti T SREČANJE ln**žljivo prenaAala; vdal« ee bHa že v svojo usodo. Hvaležna za ljubesniv pogled mu je vračala ie tako povrfcn poljub z ognjeno iskrenostjo. Zazdelo ae ji je, da fa to vidno muči, ukore draži. Ljubo* umnosti ni poznala. Verovala je, sodeč po «ebi, tudi v njegovo poštenost. Ker ni biia vsiljiva in zvedava, ni ailila vanj, a srce ji je krvavel®. Vedela je, da je mož bolan ln da potrebuje miru ter pokoja. Zdelo se ji je, da ji je za njeno obzirnost hva» ležen. Mož pa je avojo družino potisnil prav v ozadje, živel in sanjaril je ssm zase svoje življenje. Cerničeva razglednica Je šla Svojo pot. Kako si je bil gotov uspeha I Ni ae prav nič čudil, pa vendar je s tresočo se roko vzel neko razglednico iz ostale pošte, ki po mu Jo bili prinesli. Takoj Je spoznal njeno pieavo. In čital je zanj usodne besede: "Morda svidenje?" Ni se podpisala. Kri mu je bušknila v glavo. Letal je po sobi semintja, da Je prikukal iz sosednje sobe slugs. "Ali se Je kaj sgodito?" Je vprešal. Cernič ga niti pogledal ni. Vss-del je zopet na mizo in je ogledoval razglednico. — Kakšna, kakšna slikal V mesečini nsd jezerom, tik nsd «ul i častim trnjem plove vitks vila, ovita v prozorno tančico. Jasno se odražajo sneinobele bujne in kakor dehteče oblike. Smehljajoči se obraz govori, roki se p roti ta, vabita. Nad glavo svetla lučea .... Vešča! Kaj naj to pomeni? Ostavil je pisarnico in je odšel v gozd. Zamišljen in utopljen v ugibanje Je zašel daleč » pota, da se je komsj zopk znašel. Doma mu nI bilo prav aa noben pogovor, ni mu bilo niti do branja. Cul Je in se premetaval po postelji, da so zapeli petelini. Drugega dne je odgovoril Ani: MV nedeljo v LJubljani ob desetih «dopoldne pošto." In v nedeljo zjutraj se Je odpeljal. Točno ob deeetih se js kretal ob vogalu pošte, petnajst korakov naprej, petnajst nazaj in isksl z očmi. Pozorno Je ogledavsl gospe ln gospodične, nobene nI zgrešil in neštetokrat ss je že prevsrsl. Cez pol ure ee ga je lotila tesnoba in nemi*. Pukal si J« brke, toda še Js vztrajal. Cez četrt ure pa je ozlovoljen, a obotavljajo se krenil proti Zvezdi. Rasočaran, tudi užaljen v samoljubju, Je povešaval oči v tla; nikogar ni več pogledal. Prispel je še okoli in okoli In sopet zavil proti pošti. 2eljl po snidenju ni mogel odoleti —Moram, moram govoriti z njo t" se Je zakllnjal. — "Nemara me pa že čaka!" Pazljivo Je motril ljudi pred seboj. . Z nasprotnega tlaka, kar preko ceste as mu Je tedsj približevala mlsds gosps s dekletcem ob roki. Stala Je «e pred nJim, ko Jo Je šele opazil. — Ana! "Vprav ns vas sem mislil, gospa," Je sa-jecljal s zagrljenim glasom Gospa mu je ravnodušno ponudila roko, ki jo je ves dneven nerodno stisnil. &e odkril se nI. V glavi mu je vršslo. "Ksm greva T Glas se mu je treeel. Proseče jo Je pogledal In krenil na nasprotni tlak. NI se še oglasila. S stlenjeniml ustnicami, s ponosnimi, položnimi koraki je krenila z deklico sa njim. Gledal Jo j«, ko Je prihajala. — Da, hrpremenilo se je ... Bolj drobna je, upadla in tudi oči... Ne, oči eo še vedno lepe. tako lepe. otoftne, kakor nekdaj, le da Je v njih manj luči. Laglo Je nekaj nanje ko meglica; tudi manjše, nekako stisnjene so se mu zdele. In bledica na obrazu . . . Horls Zlheti: Štafartrnka zgtrta Osmošolec Andrej Hladnik Je bil zaljubljen. Pa ne da bi bil kar tako. za dvajaet štiri ure. ampak se je zaljubil zares, konČnoveljs-vno In nepreklicno. Lenka is sedme Je med drugimi tudi njemu zmešala glavo. Nič ne rečem. Lenka Je zalo de-kle in se je vredno zaljubiti, to-ds Uko, kakor se je Hladnik. nsk, tako pa ne. Spočetka nI bilo nič, potem pa je (»pazil, da v «rcu nekaj ni v redu in da mu oči kar aamc ob-Msijo na njej, kadar gre mimo. Kmslu mu je v takih trenutkih pričelo postajetl vroče, lahko rečem, da gs j# oblll pot ln so ae mu orosila celo stekla na očalih, fttudent, ki je bil «e zaljubljen, prav dobro ve. zakaj te domači včasl v skrbeh vprašajo, če nisi mogoče bolan in ugotovijo, da el hled in da bi bilo nemara dobro poalatt po zdravnika. Hladnik ni bil eden izmed ti-atih korajtnih fantov, ki ae kar tako, meni nič, tebi nič, spusti-jo v pogovor a avojim Idealom (n se zmenijo s njim sa prvi rendes. vous. Čakal Jfc, ae potil; v trenutkih srčnih bolečin, kakor bi rekel peenlk. —- prosalk bi dejal "med pusto latinščino" — pa je s tresočo roko risal na plstnlee »Uregs TacKa začetnico njene, ga imena, včasl pripisal Ae pril BMk ln vse ekupaj okrasil z naj "Gospod, vestem Jaz nimam čass. Kako se počutite?" Malomarno Je vprašale, i očmi gs Je izbegsvsls. Aii , , . Ali Je res minilo «e deset let? AH ni čul Is včeraj, nocoj ta zvonki, izpreminjajoči se alt? Ne, deset let ni minilo. "Morava se marsikaj pomeniti," se mu Je odtrgalo iz grla. "Kako se počutim? Prav dobro. In vir "Prav imenitno!" se Je grenko sasmejala. hajala. — Da, izpremenila ee je ... Bolj drob-"Zalgij odhajate ie domov f je vprašal. NIČ dnhovitejšega si nI bil Izmislil. "Moram! Čakajo na kosilo." Sele sedaj je opazil dekletce ob njej in zabolelo ga je. • r:V * "Vaša hčerka? In sina imate tudi?" "Da," Je odgovorila vsakdanje. Pomoi-čala «ta. Dekletce je vleklo mater za roko in proeilo: "Domov, domov!" "Morda se vidiva popoldne, da se o čem pomeni v* V' "O čem naj bi se menila?" Je odsekala. "Saj res — o čem!" Neemehnil ee je v zadregi. Res, sam nI vedel, o čem naj bi se menila. "Sicer pa —..šettm tudi Jaz. Ce vam Je praV, ob dveh popoMne na poti pod Rožnikom." t Okrenila se Jo to Je odšla z otrokom. Ostal Je sam na trotoarju. Gledal Je nekaj trenutkov za njo, potem se Je odkril, si' obrisal potno čelo in ssvll v nasprotno smer. "Neokrstnež!" ee Je jezil sam nsse. Razbiral j« misli, premišljeval o izgovorjenih in {litih besedah, se'ustavljal o pločniku, vil ei-gareto in nikogar ni pogledal. Znašel ae Je v ptrka. Sedel je v zatišje košatih kostanjev na klop. Polaščal se ga Je neprijeten občutek, zavest sramu in kesa. Sklenil je prvi fcip, da H odpelje domov. — "Kaj naj Ji povem, ako ne vem ničesar! Daj sebi in njej mir!" Ali Je še ljubi in takšno, kakršno Je pravkar videl ali ljubi tisto Ano, ki mu Je Uko silno oživela f spominu? AH jo Je sploh kdsj ljubil? In če J* Je ras ljubil, zakaj Jo Je zapusOl? V nJem pa Je bojevala boljša stran brezuspešen boj s človekom, ki ga je polagoma, toda vedno jače k sebi aukal vrtinec prebujajoče ee strasti. Vstal je s klopi. Begsl je kakor izgubljen po mestu. e e e Hodila sta sprva molče, Cernič po sredi ceste, Ana ob strani, po pešpoti. Prava beseda kar ni mogla na dan. Ana Je molčala In emukala travo ob poti. Zastajal Je sa aposna-njo sa njo In jo meril z očmi. Ana ss je ustavila in se ozrla v njega; tudi ona ga je premerila od nog do glave s zasmehljlvim pogledom. "Pa kam bi šla?" Je vprašala zatemnjeno. 'To Večni poti," je odgovoril a poudarkom. "Kako ste Ae vedno mladi, Jaz pa sem se' postarala r Pod trepalnicami Ji je zagorelo kakor zavlet in gnev. "O ne!" se Je ssmodopadljlvo nasmehnil. "VI ste še vedno mlsdl ln lepi. Ce «elite, poj-deva na Rotnlk aH pa nazaj. Nadaljevala ets pot. Ana se Je vidno premagoyala; zasukala Je pogovor na vsakdanjosti, na aprovisacijo in ns obilico vojsštvs v mestu. Vprašala gs Je, zsksj nI v vpjskl. Cernič j* dejal: "Kaj bi tam z menoj? Sem bolj potreben v zaledju ko v vojski." (Dalje prlkodsjlš.) če ve in molči, si Je mislil, kakor (M, da ugiba in pri tem pokliče ns pomoč še druge. Nsnj se Itak lahke zanesem. "Nič na skrbi," Je dejsl Grčar n ga trepljal po ramenu. "Bova že slučaj napravila, ti itak ne bi znaL To moraš tako in tako. •<.-..>- različnejšimi okraski, apiralain! in meandri, kakor v srednjem veku Wulflls svoj "Codex argon-teue". Tako ao minevali tedni in prišla je zima, s njo pa maturantski Ples. To Je bila *a našega sa-ljubljenega Hladnlka težka ara-skušnja in hkratu končna odločitev. H Seznanil ss js s njo in marsikdo si bo mislil, da Js bil s Um od še prebit. Pa nI bilo tako. Je še rae, srečen Je bil. ksdar Js ishko plesal s njo in sU v odmo» rih hodila po dvorani, toda U prav sa prav nI niš. Kaj pomagajo reči, ki eo doetopne vsakemu, samo če pride v soboto «večer v kazlnako dvorano, ko pa g)avno nikakor noče na Jezik. "Pueto Je sdsj pozimi, kajne?" "M-da, precej pusto Je. toda poleti bo bolje.» "Poleti ss hodim kopat na 80-ro. v Rateče. Tam Je Jako prijetno". 'Tam pa Ae nisem bil, ampak bom drugo leto prsv gotovo pri-Asi" In s Um ae je pogovor končal Prišla Je ločitev v osebi nekega resica, ki ae Je Lenki tako globoko priklonil da Je Hladnik sa-škrtal s sobml. Vso plesno aesono je premlš-IJsl ksko bi napravil. Nspnsled ps se Je odločil, da JI piše. To bo še najbolje Is ne bo treba rde-člee. zadrege Is »Htnlh neprijetnosti. ... . Tisto uro Je bila maUmatlka, ko je Hladnik napravil avoj trd ni sklep in poeUvil prva temelje njegovemu uresničtnju Um. ds Je iztrgal Is maUmatlč nega zvesks list In napisal nan, par beeedl, ki so mu tisti hip privrele ls srca. Profssor je s skrčenim kasal-oem trkal po tabli in epraševa Petrača is prve klopi, kako bo pri maturi nalogo naeUvIl ko Ae oklepajev ne zna prav poeUvltl Ur mu priporočal naj as Is matematike ln mature nikar preveč ne norčuje, ker bo elcer joj. Hladnik Je sdaj ps sds j po-gledal izza predalkovega Uroke-ga hrbu In se delal kakor da ga stvar allno zanima in bo on vse oklepaje prav goUvo pravilno poetavil. Grčar, a katerim sU skupaj v klopi, ja od strani pogledoval nanj ln opaaova! njegovo početje. "8tvar*mora biti sanlmlva," al Je mislil, ko Je Hladnik spet po-WU1 rok* na pisanje in gledal o- "Kaj ¿a Imaš?" ga Ja vpraAal in ee pritianH nJemu. "Kar povej, kaj boš skrival Raj Itak vem. Sram U lahko, da meal eUrema prijatelju, ne zaupaš. Jasna ns take stvari dobro razumem U ti fače lahko kaj poma^m." Hladnik se Je nekaj časa obo-Uvljal potem pa je IslU v Aenih besedah pred tovariša yea evoja čuvstva. »DS»»» In mu Ja pričel razkladati vse, kar je v dolgotrajnih izkušnjah pridobil Zmenila eU ee, da še tisti pepaldne skupaj napišeta in potem naj bo, kar hoče. Rečeno. storjeno. Ps sU res napisala, da je bi-0 veselje. Kako ponoči ne more zaradi nje a pati in gleda v luno, kako se* boj i, ds bo od ssme ljubezni pri maturi padel in da ae naj ga |e zavoljo tega usmili. In še sU napisala, o pomladi, o zelenju, o prebodenem grcu, o Amor-evlh puščicah in še marsikaj. Od tedaj je Hladnik vsak dan po tretji uri tekel po stopnicah, katerih Je bilo takrat zanj menda samo šeet, ze usUvil pred črno desko v veli in prebiral imena tistih srečnlkov, ki ss Jih Je U dan poštar upmilil in jim prinesel enarao pismo od doma, pozdrav planin ali pa kaj/bnigega Pa ni bilo niš. Niti prvi, niti drgniti peti dan ni bilo nič. »-9*3» v soboto na plesnem »«ku kaj:' tolažil Hlad-n11*, iafcsten odšel nasaj v razred*» gledal skosi okoo na vrt, na«0I9 drevje in n* sosednjo hišo» kjer je mlad. krovec polagal na streho novo opeko, se zdaj pa sdaj oarl, nejevoljno «majal 1 glavo ln preklinjal počasno delo V sdboto pa je vendar bilo. Pa ne na venčku, ampak v pismu. Toda bilo bi skoraj bolje, če ne bi bilo nič. Vsaj Hladnik Je tako misMl, ko Je zganil prečitano pismo in ga jezno vtaknil nazaj v cuverto. Tisti trenuUk je bil zares jezen, na Lenko, nase, na šolo, na vse. Ssm prav za prav nI vedel, na koga je najbolj Jesen. Pa ne eamo tisti trenutek, cel dan Je bil jezen in na venček tudi ni »el. Enkrat, dvakrat, desetkrat je prečita! piamo od začetka do konca in ga nazadnje znal na pamet. "Premlada aem še.... Mnogo Jih je Se hilo takih, kakor al ti Starši.... £ola in sploh, pozabi Skratka, vse j^bilo v pismu, kar mUda .dekleU uporabijo, da potolažijo svoje nesrečne viteze in oboževalce, katerim bi bilo res mslo grdo reči ksr ns kratko: na prirter: "Tpko in tako je, nič ne,bo!" Taka ehgr preveč deluje na saljubljene možgane in bi potem res uUgnilt čiUtl v listih, da ae je U in U ustrelil zaradi nesrečne ljubezni in da bo pogreb tega In tega dne, tam in Um. Hladnik torej tisto soboto n šol na ven<, ampak ae je takoj po kosilu napotil v tivolek gozd, sedel Um ob poti na klop ln se zstopil v težke mieli. Vreme Jo bilo lepo in videti Je bilo, da prHiaja pomlad s veliki mi koraki v deželo. V Tivoliju Je bilo tudi že precej živo in paHPri so 4 hodili tja AspeUt besede, ki kje ns ulici ne svenijo tako predeta prijetno »ali pa sploh ne Zvspijo, ker prav sa prav ne gre da bi čUvsk vpričo blaU in to-■■ se snage v pusti In siv aimski' Ljubljani: iagovsrjsl tako vzvišene besede. Mimo Hladnlka eo hodili parčki, ps ee ni dosti smenil zanj enim Je pogledali. Gi 1 par čevljev v vrednosti 1*0 Din. Tatič, ki je U vzel je bil neka-ko pošten. Ta vsekakor ns sms-trs svoje kraje za obrt, Id bi mu dajala proflt, marveč je vzel en par čevljev, ki jih je brez dvoma potreboval zase. Bržkone mu je ls vods skozi podplate v čevelj, da je kar žvrkalo in da ae je — recimo — prehladih Zakaj mogoče je eden onih brezposelnih, (i brez dela morajo dan za dnem vstopati pred borzo dela, med mhtzo dela ia jetnlšnlco v parku kralja Petra, zadnje dni je pritisnil dež, pa mu je bilo hudo v raztrganih čevljih. Morda je bil v Utvini celo začetnik, vsekakor pa je bil obziren. Zakaj iz cele-ra zaboja mnogih parov čevljev e ukradel — prav aa prav treba vzeti milejšo besedo, vzel en sam par Čevljev. In še U take, da so komaj ISO Din vredni in >odo~knj kmalu skosl. Tu je vsekakor kradla samo potreba in potrebi človek že mora marsikaj ovoUtl. Tako bi tudi razumel napis nekega Jetnika v celici ljubljanske jetnišnioe, Id je odkrito napisal: "Po nedolžnem saprt, ker sem špeh kradel" Kakor zveni to komično in kakor zavaja človeku k pomisli, da se Je pisec tega podpisa norčeval je vendar verjetno, da je povsem bil prepričan o svoji nedolžnosti in da Je napisal povsem resno, samo za enim Je pogledali. Grčar in Lenki aU namreč tudi šla mimo, ae ditala pod roko In ga nlaU opazila; zakaj ne, tega res Tedaj je Hladnik imel dovoU vaaj Jas sodim, da je imel Med odmori ga*ašl več ne vidim stati pred rasMom in strmeti na atopniščih, po kaUrem zgornjega nadstropja prihajajo dekleU v enoličnih, črnih predpasnikih. ess "Greh" mu Je bržkone narekovala potreba. Take-le, kar nekam dobre in prijazne mieli o Uh Utičih me navdajo, kadar berem o taki nedolžni tatvini. e * Ds pri nas zelo malo pasi jd na /čistost jezika, je stara stvar. In to prav tam, kjer bi moral biti najčistejši, ker je napisan prav nalašč za to, da ga čim več ljudi bere: na reklamnih deekah, na tablicah z opozorili, kako naj ■ človek vede v parku in ali naj vzame a seboj psa ali ne, na tablicah, ki vdbijo vse in vsakogar na vino i. t. d. V Prešernovi ulici Je urar Sut-tner. Table z napisom svoje fir me ima v cirilici in v slovenščini, le da je U slovenščine malo poarbljena. Napisano je namreč, da prodaja "srebrne in slatae u-rs". Greš malo dalje proti pošti pa te neka UbU vabi, ds stopiš skosi dvorišče v krčmo, kjer prodajajo dobro "šibenUke vino" (vino is Sibenlka, šibenlško) Ce ima opraviti kaj s sodnijo kjer tehUjo in delijo pravico, moraš skozi park Kralja Petra. Ob vhodu U prestreže stara tabla z napisom: "Pal amejo se v paifc aamoaa vrvicah a eebo j jemati " Strašno premeteni morajo biti taki psi, ki se sami na vrvicah s sabo v park jemljejo. Človek kar vidi, kako se je pes sam pripel na vrvico, prijel vrvico e tačko Ur jo maha zdaj park Kralja Petta. (Pri Ubl kjer visi oposorilo, dvigne sad njo nogo ln.... Ne, Uga Ublica ne prepoveduje). — Ce si pa aaželiš zdaj v Uj vročini kam na letovi AVGUSTA, < BUTLEGARSKA IZNAJDLJIVOST mm m Zveni uradniki eo te dni odkrili v New Yorku ts|no radiopoeUjo, kafer, eo sgradiM in operirali orgnniairsni butlegarJL Služila Ji* je v infornteijik« svrbe. Ns poeta* so prohlbifniki odkrili tudi sslogo etretnega eroija. šče, U pa vabijo reklamni vložki v kavarniških časopisih: "Na jugoelovenekoj rivijeri se priporočajo sledeči pensioni...." 1.1 d. Povsem pravilno je nekdo zapieal:" ....če imaš na srcu nekaj stvari, ki bi jih rad objavil ljudem, glej, da jih ne boš objavljal v kakem rokovnjaškem temveč v kakem živem, resničnem jeziku — recimo kar naravnost — v slovenskem jeziku." NA PRODAJ JE hiša z 12 sobami (rooming house), vodna gorkoU, poslopje je vse v dobrem sUnju. Proda se -poceni, ker mislim odpotovati v staro domovino. OglasiU se osebno ali pismeno na naslov: Jos. Ramshak, 460 Hanover st., Milwaukee, Wis.—(Adv.) Odhod parnikov / — Rojakom, Id ao v bližnji bodoča*! namenjeni v stari kraj, se mudij« sledeči parniki: 8. 8. 14. 14. 16. 15. 20. 21. 22. 27. 28. 27. 29. 80. Ni prodi J J§ grocerijska prodajalna v veliki slovenski naselbini. Lepa prilika za Slovenca aH Hrvata. Vzrok prodaje, ker mislim zspustiti naselbino. Več podrobnoeti se izve pri lastniku, ako pridete osebno ali pa pišiU na naslov: J.Z., 426 S. 4th Street, Milwaukee, Wis. (Adv.) —Berengaiia na Cherbourg —Mejeetk na Cherbourf. —Hamburg na Hamburg. —Europa na Bremen. —Paris ns Havre. —Saturnia na Trst. —Leviathan na Cherbourt —Beam en na Bremen. —Olympic na Cherbourg. —He de Prance na Barra —New York na Hambnrf —Berengnrie na Cherbourg —M ajea tic na Cherbourg, na Bramen. ISCEM ŽENSKO . Vdovec sUr 54 let, imam precej prihrankov in stalno delo. Imam tudi štiri otroke v starosti od 18 mesecev do 6 let. 2elim dobiti žensko v starosti 40 do 60 let in brez otrok, v svrho, da bi skrbela za otroke; za plačo se dogovorimo. Sprejme se ps tudi, ako se sporszumemo, za že-nlUv. PišiU na naslov: OSKRBNICA, 2667 So. Lawndale Ave., Chicsgo, ni—(Adv.) ' 1. sept.—Parle na Havre.. 2. " —Vnksnln ns Trst. > 2. " —Leviathan na Gheibourg 8. " —Mauretenia ns Cherbourg 6. " —Leviathan na Cherbourf. 6. " —Bremen ns Bremen. 10. " — Aqultania na Cherbourg 11. " —Hamburg na Hamburg. 12. " —lie de France ns Ham (Skupno potovanje). 12. H —Olympic na Cherbourg. 17. " —Europe na Bremen. 17. " — Berengnrie na Cherbourg 19. " — Mejeetlc na Cherbourg. 19. " —Parte na Havre. 20. * —Cleveland na RSmburg. 20. " —Sstnrnis na Trst. 24. " —Breme H na Bremen. 4. okt. —lile de France na Hsrra 4.. " — Europe na Bremen. 8. " —Vslesnia na Trst Za cene kart in druga pojasnil* m obrnite na spodnji naslov. Potniki, ki niao posebno "pri d* narju," naj nnm pišejo po spia: "Ksko se najceneje potuje v stari krsj.* Vse poiiljke naslovite: LBO ZAKRAJ8EK MMtmBaikofltwYirk •SO—Hk Ave* New York, N. T. AU ste naročeni ns dner-nik "Prosveto"? Podpinjti svoj list! Tiskarna S. N. P. J. (U V TBUUtSKO OUT SP ABAJOCA BELA Tiska vabüs ga veselice in shode, vizitnice, časnike, knjige, koledarje, letaka itd. j slovenskem, hrvatskem, slovaikem, Mksm, nem- íl^m ^^ ^J^ki» m i, ,iL., S- ~ *a---->t.* Snem, sngieajcem jeziiru in aru gin Ce lahko tatovih", govorimo 1 Ljubljen, ni majhni ga, 80 U ©"poštnih lahko tatovih v po večl-ki prav ss prav alš hude-W nekje Jo kaj. kar rabijo. Mijao rabijo IndaaJbi lahko vsi «kradli, mejo le sa potrebo. Na pr | mo U dni v Šasoplaje. ki vestne belešl vsako UtviaoJIvanke ali kolona, da Je bilo U dni proda-Jalkl na trg« KaU Kiuvi vdrto v sabo j. kjer hrani ševlje, ki Jih prodaja, ia da Je » Ms Is celega íaboja čevljev ukraden samo sa P mm* .»Hite. . t* ' SODSTVO UEABNS APELIRA NA ČLANSTVO SJfJRJ* na tBBOvms naboca y svoji «iskarni daje vodstvo S. N. P. J. PRINTERY VT4S 8« Ltwaiab Armm» I flPTAOft nr 1AS m DOBI NA 2BUO TUDI VSA U8TMKNA POJASNILA