UC ˇ ITELJEV GLAS VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE 64 KREPITEV PODJETNOSTNIH IN DIGITALNIH KOMPETENC PRI LIKOVNI UMETNOSTI Mihaela Ružič, OŠ III. Murska Sobota Enhancing Entrepreneurship and Digital Competencies in Art Class IZVLEČEK Na Osnovni šoli III Murska Sobota prek obveznega in razširjenega programa živijo in ustvarjajo v sklopu projekta Po- gum. Projekt temelji na krepitvi kompetenc podjetnosti in spodbujanju prožnega prehajanja med izobraževanjem in okoljem v osnovnih šolah. Po modelu EntreCompa učenci z načrtnim usvajanjem kompetenc raziskujejo likovno, glasbeno, plesno jezikovno in družboslovno področje, področje fi nančne pismenosti in sodelovanja z okoljem. Tako na temelju idej učencev in njihovega soustvarjanja ter načrtovanja nastaja glasbeno-plesna predstava Podstrešje, ki se vpleta na različna področja izvedenih aktivnosti na šoli in izvedbe procesa učenja s formativnim spremljanjem. Ključne besede: projekt Pogum, kompetence podjetnosti, IKT v likovni umetnosti, formativno spremljanje ABSTRACT Primary School III Murska Sobota fosters living and creating within the project “Pogum” (Courage), as part of the compulsory and extended programme, based on strengthening entrepreneurship competencies and encouraging a fl exible transition between education and environment in primary schools. Following the EntreComp framework, students systematically acquire competences while exploring different areas, including art, music, dance, languages, social sciences, fi nancial literacy and environmental participation. In this way, students’ ideas, their cocreation and planning gave birth to a musical and dance performance called “Podstrešje” (The Attic), which refl ects the different areas where school activites were implemented and is a result of the learning process through formative assessment. Keywords: project “Pogum”, EnterComp competences, ICT in art class, formative assessment P ri ustvarjanju glasbeno-plesne predstave Podstrešje se izvajajo dejavnosti iz na črta za realizacijo kompe- tenc podjetnosti na Osnovni šoli III Murska Sobota. Učitelji so tako v u čnem in letnem delovnem na črtu šole poiskali razli čne možnosti vključevanja elementov pred- stave v izvajanje u čnega procesa in s tem sodelovanje čim ve čjega števila u čencev. Na glasbeno-plesnem podro čju je oblikovanje predstave u čencem zagotovilo sodelovanje z okoljem prek tolkalne skupine Beat Chasers, ki podpira glasbeni del predstave z izvajanjem glasbe na tolkalih. Na področju likovne umetnosti pa so u čenci s pomo čjo prakti čnega likovnega izražanja in u stvarjanja ter s pomo čjo uporabe razli čnih materialov, orodij in tehnologij sodelovali pri oblikovanju gledališkega plakata, kostumov in scenske zamisli. Odkrivali so priložnosti za razvoj idej, razvijali likov- ne zmožnosti in kompetence, ki izhajajo iz razumevanja vi- zualnega prostora in le-tega preoblikovali v likovni prostor. Ob lastnih delih in delih drugih u čencev so ob prepoznava- nju likovnih zakonitosti vrednotili po kriterijih uspešnosti. Gledališki plakat so izdelovali tudi s pomo čjo IKT. IKT V OSNOVNI ŠOLI – GRAFIČNO OBLIKOVANJE – VKLJUČEVANJE VIROV Živimo v času, ko družbeni razvoj teži k razvijanju in razširanju visoke tehnologije. Zato je pomembna uvedba informacijsko-kumunikacijske tehnologije (IKT) v vse ravni življenja. Prisotnost IKT je mogo če opaziti v sodobni umetnosti, kjer se vklju čuje kot pomemben element ume- tniškega ustvarjanja. Prav tu se vidi priložnost za razvoj kompetence vklju čevanja virov, ko imajo u čenci možnost pridobiti digitalna sredstva, ki jih potrebujejo za prehod od zamisli k dejanjem, ter jih upravljati. Informacijsko-komunikacijska tehnologija (IKT) se nanaša na izdelke in na čine dela, ki se uporabljajo za shranjeva- nje, zapisovanje in druge vrste obdelav podatkov (Tomši č Amon, 2019: 3). Produkt grafičnega oblikovanja je sporo čilnost oziroma komunikacija prek slikovnega gradiva. Obsega oblikovanje identitete (logotipi, blagovne znamke), spletne strani, publikacije, plakati, platnice knjig … (Tomši č Amon, 2019). USTVARJANJE PRI LIKOVNI UMETNOSTI – GLEDALIŠKI PLAKAT Učenci 8. in 9. razreda so likovno nalogo zaradi epidemi- oloških razmer izvedli na daljavo. Delo je potekalo prek spletne učilnice in uporabe aplikacije Zoom. V uvodnem delu izvedbe likovne naloge smo z u čenci v pogovoru ponovili pridobljeno znanje o namenu plakata ter na čelih in tehnikah oblikovanja. Predhodno so u čenci že opravili učni sprehod, na katerem so, tudi s pomo čjo IKT, opravili že vnaprej pripravljene naloge. Odgovorili so na vprašanja, UC ˇ ITELJEV GLAS | 2021 | št. 6 | VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE 65 kje v prostoru videvamo plakate (dostopnost, namenjenost širši javnosti), kakšne inovativne, izstopajo če elemente opazijo na plakatih (priteg pozornosti), in opazovali ter zapisali vsebino in sporo čilnost plakata, vsebujoče obli- kotvorne elemente plakata, ter naredili podrobno analizo kompozicijskih na čel in barvnega nauka. U čenci so v skupi- nah zbrali ugotovitve, jih uredili in predstavili preostalim učencem. V doti čni predhodni dejavnosti so u čenci razvi- jali sposobnost opazovanja, prostorske predstavljivosti in vizualizacije, likovno mišljenje in likovni spomin. Iz same dejavnosti izhaja krepitev kompetenc vrednotenja zamisli in predvsem izkustveno u čenje. U čenci zaradi oblike dela prav tako krepijo kompetenco dela z viri in negujejo veš či- ne sodelovanja. Po ponovitvi že usvojenih znanj in veš čin so učenci sooblikovali cilje likovne naloge in kriterije us- pešnosti. UPORABLJENE UČNE METODE Uporabljene učne metode se navezujejo predvsem na spe- cifičnost likovne naloge in na izkušnje učencev. Uporabili smo naslednje metode: • verbalno delo: metoda pogovora in razlage, pri kateri učenci pridobijo potrebne informacije za izvedbo likov- ne naloge in priložnost za izmenjavo mnenj in stališč; • viharjenje možganov, ki u čence izjemno motivira in spodbuja k iskanju idej in rešitev; • delo z viri, ki u čencem zagotovi izkustveno u čenje; • prakti čno delo, ki je najpomembnejša metoda in zaradi narave dela samoumevna. V u čnem procesu smo sledili še specifičnim metodam pri likovni umetnosti: • metoda širjenja in udejanjanja (elaboriranja) likovnih senzibilnosti, ki stremi k motiviranju učencev za doži- vljanje predmetov in pojavov v okolici ter naravi, razu- mevanju likovnih pojmov in zakonitosti ter izvajanju tehni čnih postopkov pri izražanju (Tacol, 2003); • metoda estetske komunikacije, ki stremi k samostojne- mu in ustvarjalnemu likovnemu izražanju u čencev, ki da rešitev likovnega problema (Tacol, 2003); • metoda transponiranja in alternative, ki temelji na učenčevi ustvarjalnosti pri likovnem izražanju, ki jo do- sega z izrazitim doživljanjem in razumevanjem likovne naloge (Tacol, 2003); • metoda samostojnega dojemanja in usvajanja likovne tehnike skozi izkušnjo, ki učencu na podlagi poznavanja likovnih tehnik, materialov, orodij in podlag omogo ča samostojno raziskovanje in uporabo pri reševanju likov- nih problemov (Tacol, 2003). NAPOVED UČNEGA SMOTRA Učenci s pomo čjo orodij IKT oblikujejo gledališki plakat za glasbeno-plesno predstavo Podstrešje. Izkustveno u čenje in pridobljeno znanje o likovnoteoret- skih elementih gledališkega plakata so u čenci nadgradili z izvedbo likovne naloge oblikovanja gledališkega plakata s pomočjo IKT. Glede na zmožnosti so uporabili ra čunalni- ške programe, kot so: Slikar, GIMP, Inkscape, Photoshop, Picaso … Ker so se prvi č sre čali z grafičnim oblikovanjem, jim je ta dejavnost omogo čala možnost razvoja kompeten- ce obvladovanja negotovosti, dvoumnosti in tveganja. OBLIKOVANJE CILJEV IN NAMENOV UČENJA Učenci so v uvodnem delu likovne naloge izkazali visoko raven samostojnosti pri reševanju u čnih situacij. Pri obli- kovanju ciljev so izhajali predvsem iz sklopa kompetenc zamisli in priložnosti. V pogovoru z u čiteljem so na podla- gi vizije, vrednotenja zamisli in trajnostnega razmišljanja oblikovali cilje likovne naloge: 1. Cilji iz u čnega na črta: • Razvijajo ob čutek za umetnost in zavedanje njenega pomena za človeka. • Razvijajo sposobnost opazovanja, prostorske predsta- vljivosti in vizualizacije, likovno mišljenje, likovni spo- min in domišljijo. • Uporabijo osnovna likovnoteoretska znanja in se uspo- sobijo za izvedbo likovne naloge. 2. Operativni ciji/nameni u čenja: • Prepoznati namen oblikovanja plakatov. • Oblikovati kriterije uspešnosti. • Pri oblikovanju uporabiti kompozicijska na čela in barv- ni nauk. • Uporabiti že znana na čela priprave gledaliških plakatov. • Razvijati izrazne zmožnosti oblikovanja in negovati individualni likovni izraz. OBLIKOVANJE KRITERIJEV USPEŠNOSTI Učenci so sooblikovali kriterije uspešnosti na podlagi že pridobljenih znanj in veščin. Učiteljica jih usmerja z vpra- šanji: Kako bomo prišli do cija? Kako bom uspešno obli- koval gledališki plakat? Katera pridobljena znanja lahko uporabim? Kdaj bom uspešen? Uspešen bom, ko bom: • poznal elemente plakata; • razumel in smiselno izpostavil, čemu je gledališki plakat namenjen; • oblikotvorne elemente razporedil v zanimivo kompozi- cijo; • smiselno uporabil nauk o barvi; • našel izvirne likovnoizrazne rešitve. IZVEDBA LIKOVNE NALOGE Potem ko so u čenci ponovili pridobljeno znanje o namenu plakata ter o na čelih in tehnikah oblikovanja, so samos- tojno s pomo čjo ra čunalniških orodij oblikovali osnutke za plakat. V tem delu u čnega procesa u čenci krepijo predvsem kompetenco ustvarjalnosti, prevzemanja pobude in na čr- tovanja ter upravljanja. Med ustvarjanjem so se u čenci glede izvedbe likovne na- loge lahko posvetovali z u čiteljico prek spletne u čilnice. Povratna informacija je izjemno pomemben dejavnik u čin- kovitega u čenja (Rupnik Vec, 2017). U čiteljica je povratno informacijo podala z opisom, kaj je dobro pri dosežku, kako dobro so izkazane veš čine obvladovanja oblikotvornih izrazil in poznavanja ter vsebine elementov gledališkega plakata, kaj še ne ustreza dogovorjenim kriterijem (pri ča- kovanim dosežkom/rezultatom) in kaj natan čno je treba še izboljšati (glede na kriterije) ter kako. UC ˇ ITELJEV GLAS VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE 66 Učiteljica je s pomo čjo močnih in odprtih vprašanj u čence usmerila in s tem nudila podporo v iskanju ustreznih reši- tev. S tako postavljenimi izzivi interdisciplinarnega pristo- pa in formativnega spremljanja u čenja u čiteljica podpira razvoj kompetenc in veš čin. Učenci so osnutke gledališkega plakata oddali v spletno učilnico. Skupaj z učiteljico smo jih po videokonferenci Zoom pregledali, komentirali, podali predloge za izbolj- šavo in vrednotili po kriterijih uspešnosti. Vsak u čenec je predstavil in ovrednotil svoj izdelek. Prav tako pa je prejel povratno informacijo s strani preostalih u čencev glede uspešnosti. Učenci so po korekturah in nadaljnjem lastnem raziskova- nju pripravili kon čno skico, po kateri so oblikovali gledali- ški plakat. Za oblikovanje so uporabili ra čunalniška orodja za oblikovanje in obdelavo fotografij ter besedila. Ob tem so upoštevali gradnike gledališkega plakata in likovnoizrazne elemente, ki so jih razporedili v smiselno kompozicijo ob upoštevanju barvnega nauka. DOKAZI O RAZVIJANJU KOMPETENC Učenci so prek pogovora, zapisa kriterijev uspešnosti in oblikovanja ciljev, ki so jih predstavili prek skupnega sre ča- nja na videokonferenci Zoom, predložili dokaze o razvoju navedenih kompetenc. Razvoj kompetenc dokazujejo tudi izdelani osnutki oziroma skice za gledališki plakat, indi- vidualen u čiteljev komentar, oddan prek spletne u čilnice, popravljene in na novo izdelane skice po korekturah u čite- lja in kritičnem samovrednotenju, vrednotenju preostalih učencev ter dokument s poslanim kon čnim izdelkom. SKLEP Pri ustvarjanju so u čenci izhajali iz predhodnih izkušenj in na novo pridobljenih znanjih in usvojenih kompetenc. Ob upoštevanju obveznih oblikotvornih elementov plakata so oblikovali smiselne kompozicije, v katerih so uporabili znanje o nauku o barvah. Tako so poudarili namen in spo- ročilnost plakata. Ker so u čenci glavni oblikovalci celotne predstave in dejavnosti, povezanih z ustvarjanjem le-te, jo dojemajo kot lastno. Pri ustvarjanju so se zato prepuš čali izvirnosti idej ter spontanosti, a vendar so po korekturah dosledno upoštevali likovnoteoretske zna čilnosti izzraža- nja in vse skupaj združili v kon čni izdelek. U čenci so izkazali motiviranost za delo, samostojnost in oblikovanje lastnega likovnega izraza. Z likovno nalogo so pridobili spoznanja o pomenu plakata tudi v smislu umetniške reprodukcije in pomena umetnosti za širše okolje. S pomo čjo IKT so izvedli uspešno likovno nalogo z izvirnimi idejami in kreativnimi načini oblikovanja z ra čunalniškimi programi. Operativni načrt projekta Pogum Osnovne šole III Murska Sobota vsebuje cilja: usposabjanje za samostojno, odgo- vorno in kreativno opravljanje nalog ter cilj: razvijanje občutka za umetnost in zavedanje njenega pomena za človeka. S celotnim u čnim procesom in nastalimi kon čnimi izdelki smo ta cilja tudi dosegli. Primer 1 Korektura u čiteljice: V plakat si ustrezno umestila vse elemente, ki jih plakat vsebuje. Razmisli, kako bi te ele- mente razporedila v bolj razgibano kompozicijo, in poiš či še kakšen na čin za oblikovanje besedila. Primer 2 Korektura u čiteljice: Z oblikovanjem fotografije na pla- katu in drugih elementov plakata si zelo dobro nakazal vzdušje podstrešja. Razmisli, kako bi lahko še bolj po- udaril vsebino glasbeno-gledališke predstave. Besedilo je kompozicijsko vstavljeno zelo zanimivo in pestro. Po- skusi se poigrati še z različno velikostjo in obliko zapisa. Detalj v sredini kompozicije je zelo izstopajo č, zanimiv in izviren. UC ˇ ITELJEV GLAS | 2021 | št. 6 | VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE 67 Primeri končnih izdelkov: VIRI IN LITERATURA Holcar Brunauer, A., Bizjak, C., Borstner M., Cotič Pajntar, J., Eržen, V., Kerin, M., Komljanc N., Kregar, S., Margan U., Novak L., Rutar Ilc, Z., Zajc, S., Zore, N. (2016). Formativno spremljanje v podporo učenju. Zavod RS za šolstvo. Krel, M. (2014). Analiza plakatov – Slovenski gledališki plakat. Https://dk.um.si/IzpisGradiva. php?id=45530 (5. 12. 2020). Polšak, A. (ur.) (2019). EntreComp: Okvir podjetno- stne kompetence. Zavod Republike Slovenije za šolstvo. https:// www.zrss.si/pdf/entrecomp.pdf Rupnik Vec, T. (ur.) (2017). Veščine kritičnega miš- ljenja. Primeri nalog za spodbujanje kritičnega mišljenja pri različnih predmetih v osnovni šoli Mednarodni projekt Assessment of Transversal skills – ATS2020. Zavod RS za šolstvo. Šuštaršič. N. (idr.) (2004). Likovna teorija: učbenik za umetniške gimnazije likovna smer. Debora Tacol, T. (2003). Likovno izražanje. Didaktična izho- dišča za problemski pouk likovne vzgoje v devetle- tni osnovni šoli. Debora. Tomšič Amon, B. (2019). Dodatek k učbeniku Likov- na Vzgoja 6 za likovno umetnost v šestem razredu osnovne šole. Mladinska knjiga. Tomšič Amon, B. (2020). Likovna umetnost 8: učbenik za likovno umetnost v osmem razredu osnovne šole. Mladinska knjiga. Tomšič Amon, B. (2020). Likovna umetnost 9: učbenik za likovno umetnost v devetem razredu osnovne šole. Mladinska knjiga. Učni načrt: Likovna vzgoja. Https://www.gov.si/teme/ programi-in-ucni-nacrti-v-osnovni-soli/ (5. 12. 2020).