Izhaja
10., 20. in zadnjega dne vsakega meseca.
Naročnina
stane I gld. na leto.
Posamne številke
po 5 kr.
Krščanski delavci, združite sel
Naročnino in dopise
pošiljajte uredništvu
>Glusnik<
Cesta v Mestni Log 4.
-❖S—
Oglasila
delavcev, ki nimajo dela, ali delodajavcev, ki iSčejo delavcev, se vspre-jemajo zastonj I
Štev. 18.
V Ljubljani, 30. junija 1898.
Letnik IV.
U boj, po zmago, v boj!
(Primorskim sobratom posvečuje Dr. Janez Krek.)
Lepa zemlja, zemlja si v Primorju,
Biser jasni v našem si obzorju.
Žarko solnce ti zlati obali,
In v jadranskih valih se zrcali.
Mesta sojna v tebi se blestijo,
Sela, trgi se krog njih vrstijo.
Našega so truda in imena,
A ime in mi — smo brez pomena. Oj, naš Bože, oj!
V	tihih kočah narod naš domuje,
V	njih samo slovenstvo še gostuje.
Majke naše še gojč Slovence;
Dom Slovenstvu naših koč so stene, — Naših koč in božjih hramov belih,
Kjer Krvi se rešnje dviga kelih,
Z njim pa vera in pa nada zlata In ljubezen angeljsks, krilata.
Oj, naš Bože, oj!
Same seje mati v dušo mlado:
Staro vero in krščansko nado,
In ljubezen do Boga v višini,
Do glasčv in pa domčv v očini.
V	svetih hramih seme se zalija,
Se krepi, neguje in razvija,
Se razrašča, živo se oplaja,
Za nebesa sad sladak poraja.
Oj, naš Bože, oj!
Kot se vsiplje roj čebel iz panja,
Vrč iz koč Sloveni; — glad jih zganja,
Glad brezsrčni, lica bleda, suha —
V	svet podč se za drobivcem kruha. Podla in zlata pohotna četa
Kuje jim verige, biče spleta;
Žejna je krvi, drhti po mesu In po žuljih v spehanem telesu.
Oj, naš Bože, oj!
Tlači jih vročina dušemorna,
Ne gorkota solnčna, dobrotvorna,
No vročina, ki le pali, britka,
Brez hladu, brez sence, brez počitka.
Tisoč rok se dan za dnem vsužuje,
Tujec zlatogladni jih kupuje,
Tisoč src ti dan za dnem uzdiha ;
Tisoč duš ti dan za dnem usiha.
Oj, naš Bože, oj!
Vihra vražja često jim zatuli,
Seme mladih let iz src jim puli,
Maternim spominom boj naznanja,
In s sovraštvom delo nje preganja.
Oj, gorje vam, materne kalicel Poberč vas kanje ropne ptice,
Srca rodno prst vihar preplavi,
Vso odnese; — goli kr S ostavi!
Oj, naš Bože, oj!
Ko sinovi naši mrč v otožju,
Senca se jedina v križa znožju Jim ponuja branit jih vročine,
In obnavljat materne spomine.
A od nje jih trga tolpa divja,
Obetajo slasti lahkoživja.
Srda polna in žehteč osvete Laže prazne, mamne jim obete!
Oj, naš Bože, oj 1
Oj, naš Bože, oj smiluj se z nami.
Zarjo boljših dnij iz tme nam vzdrami 1 Znoj otri se, solza naj se zbriše,
Angelj naš naj lepše deje piše.
Lepše deje Bogu v alavo večno, Domu milemu v bodočnost srečno,
Lepše deje žuijavim trpinom, Lepše deje vsem slovenskim sinoml Oj, naš Bože, ojl
*
* *
Mi pa bratovski se objemimo,
Vsak za vse vzajemno pomolimo! Dajmo srečo si v nevzlomno zvezo,
Pa potrimo vragov kleto jezo.
Le vzdignimo se in se zvrstimo,
Kar želimo, skupno se ozvimo,
Kar je naše, skupno si rešimo,
Kar sovražno, skupno potrzimo!
V	boj, po zmago, v boj !
Za slovenskih mater čast nam sveto,
Za njih vero in ljubezen vneto,
Za domovje drago, za pravico Dvignimo junaško si desnico!
Naša čast in naših dei imena Naša sila — vse je brez pomena!
Da odslej ne bo več, — pokažimo!
V boj, po zmago, v boj se opašimo!
V	boj, po zmago, v boj!
O spravi.
Ali koristi narodna sprava tudi delavcem? To vprašanje se sili delavcu, ki zasleduje in razmoiriva razne pojave našega narodnega življenja. Kakor vse druge narode, zazibal je lažiliberalizem tudi naš slovenski narod v brezbrižno spanje za socijalne narodove razmere. Naši veljaki pulili so se le na političnem polju za mrvice pravic, katere ima dandanes slovenščina v javnosti. Za gospodarsko-socijalno polje se ni brigal nihče. Ta misel v slovenskih veljakih ni prodrla. In vendar je gospodarski obstoj našega ljudstva za na-
LISTEK.
Skrben pastir.
CeSki spisal V. K.
Pred več leti je prišel na neko župnijo blizu Pariza nov župnik. Bil je mož velike postave, pokončne hoje, svetlih, ognjenih očij in črnih las. Nekdaj je bil v vojski Don Karla na Španskem, in ko je bil večkrat nevarno ranjen, moral je zapustiti vojaško Blužbo in svojo domovino. A boja ni opustil za vedno, marveč se je podal na drugo bojno polje, kjer se bije boj za lepšo, večno domovino — za nebesa. S celo dušo in z vsemi močmi svojega bolnega ranjenega telesa se je posvetil svojemu novemu, duhov-skemu stanu.
S prva je hodil vedno žalosten in se milo oziral v ono stran, kjer leži od Boga obla-godarjena, a od ljudij opustošena in obubožana Španska, njegova druga domovina, ali pa je presedel cele ure s povešeno glavo,
kakor da bi poslušal, ali ne začuje morda gromeuja lopov svojega kralja Don Karla. Pogosto si je zakril bledo svoje obličje z belima rokama, prša so se mu širila in iz ust se mu je izvil globok vzdih. Tako si oddi-huje ognjenik. —
Ko pa je v nedeljo stopil na prižnico, tedaj je izginila bol in žalost z njegovega obličja, zravnal se je kot vojak, povzdignil glavo in gledal krog sebe *z ognjem duha in resnice. Oči so mu žarele, lasje so se mu vili kot črni oblaki krog belega čela, in zbrano ljudstvo je stalo omamljeno kakor brez življenja: oči vseh so bile obrnene v gorečega duhovnika. Verniki, ki so šli iz cerkve, niso presojali župnikovih besedij, marveč so verovali njegovimi dobrim naukom.
V kratkem času je postal otrokom oče, odraščenim vzor, nesrečnim tolažnik, revežem dobrotnik, slabim opora, bolnikom angelj in vsem pri j atelj.
Ogenj se hitro žiri na vse strani in vname vse, kar ni kamen ali trda zemlja. Tako je
tudi župnik goreč sam ljubezni do Boga in do bližnjega, vnel celo svojo župnijo s tem sv. ognjem in ta vspeh ga je tako razveselil in umiril njegovo srce, da je pozabil na lepo svojo špansko domovino, na njena v nebo kipeča pogorja, na njene čiste reke, na oljčne in oleandrove gaje, na pomerančne gozde, na njeno vedno prijazno solnce in veličastno morje, na njeno lepo ljudstvo; da, pozabil je celo na boj za pravico pod zastavo Karlovo in našel je v svoji župniji drugo domovino in novo hvaležnejše bojišče.
2ivel je mirno in srečno med svojimi dobrimi ovcami, le jedna stvar mu je težila srce.
Blizu župnišča je stal med sadnim drevjem lep dvorec. Tu je stanoval star lahko-živec, ki je dolgo časa iskal v različnih stanovih svoje sreče. Na zadnje je bil vojak. Ko se je naveličal vojaške suknje, naselil se je v tem kraju, da bi v miru preživel stara leta.
Ta lahkoživec — klicali so ga navadno za kapitana — je provzročil župniku mnogo bntkih ur. Bil je sicer miren, dobrosrčen
rodni obstoj večjega pomena kot politično delovanje. Po narodni samostojnosti, vteme-Ijeni v dobrih gospodarski razmerah, obstoja dele politična veljava in samostojnost Slovencev. To uvideli so med nami nekateri možje in so hoteli razmišljati o narodni gospodarski organizaciji. Počele so se snovati posojilnice po Raiffeissnovem načrtu, katere vodi ljudstvo samo, in ima vsled tega tudi le malo upravnih stroSkov, kar je v prid občni koristi. Tudi kmetijske zadruge so začele rasti med naSim ljudstvom in kažejo vže tudi lep sad. Delavci so si snovali in si Se snujejo kon-sumna društva, katera jim omogočujejo kupovati svoje potrebščine ceneje kot pri brezsrčnih kramarjih. Konsumna društva, kakor je znano, niso po volji narodni napredni stranki, t. j. dr. Tavčarju, in radi tega je pri spravnih dogovorih ta stranka zahtevala, da se konsumna društva le po dogovoru obeh strank vstanavljajo. Ta določba narodne »sprave« vdarila je krSčansko - socijalno misleče delavce, ki so se zavzeli za konsumna društva, naravnost po ustih. Pri tej točki se je jasno pokazalo, da je ljudem »na površju« ljubši jeden oderuh, kakor pa stotine delavcev, katere odira. Pa kako bi jim tudi ne bil ljubši? Saj ima volilno pravico v deželni zbor, je samostojen in prost, torej takemu se pač ne sme skriviti las. Kaj boš pa ti, uboga para delavec, ako hočeS, da sploh živiš — molči in drži, da te molze vsak, kdor te more in komur se izijubi. Delavcu je dovolj, ako je po milosti druzih nezabeljen močnik in vpije »živijo« slovenskim voditeljem. Ce bi bili deželni poslanci obeh strank izjavili vsak zase, da ne bodo vstanavljali konsumnih društev — slobodno jim 1 To so smeli in sicer brez Škode, ker dozdaj Se nismo čuli, da bi bil kak deželni poslanec imel kaj posla pri vstanavljanju takih društev. Naravnost smeSno pa je, če ti možje, ki vkljub vsi spravi tičč v Heinovih mrežah in s tem še vedno vzdržujejo Sveglovo samodrStvo na Kranjskem, hočejo gospodovati ljudstvu in mu nareka-vati, kaj sme v svojo gospodarsko korist. Dokler se ti možje ne bodo oprostili vladnih in nemško * liberalnih spon, dokler ne bodo sami svoji gospodarji, jih ne moremo vpo-Stevati. Ce to gospodom ni všeč, nič ne dene; nam ni za posamne osebe, marveč nam je zato, da se izvrSuje naš program v korist delavskih stanov, če bodo hoteli, jim porečemo Se kaj druzega. Mi krščansko-socijalni
mož, a imel je to napako, da ni hodil v cerkev in Se manj k spovedi. Da, prej nekdaj je celo očitno zabavljal proti sv. veri in zasmehoval sv. obrede. Odkar pa je prišel novi župnik, ogibal se je takih stvarij iz spoštovanja do častivrednega duhovnika, katerega je čislal iz celega srca. Drugače se pa ni brigal za vero in službo božjo, dasi je župnik pogosto napeljal na to govor. Srce njegovo je bilo trdo kot kamen in zaprto milosti božji. Le njega ni mogel ogreti in razvneti goreči duhovnik.
To je bolelo dobrega dušnega pastirja. Drugače je bil župnik, kakor omenjeno, srečen in zadovoljen in je kot dober vrtnar skrbno gojil vsako posamezno cvetko v svojem duhovnem vrtu.
Toda to ni trajalo dolgo. Volja njegova je bila dobra, a telo slabotno in bolehno. Stare rane, ki jih je dobil v vojski, bo se mu ponovile. Ko je prišla druga pomlad in je vse oživelo, zelenelo in se razcvitalo, obnemogel je župnik popolnoma ter se pripravljal na smrt.	(Konec slćdi.)
delavci smo narodni iz prepričanja in nas naSe vladajoče stranke tudi s sklepi namerjenimi proti nam ne bodo raznarodile. Mi, ki smo v resnici in v interesu celega naroda želeli sprave, da bi mogli vzajemno delovati na socijalnem polju, vidimo danes, da smo prevarjeni, in da nam ne kaže druzega kakor samovlastno na svojo pest orga-nizovati delavce na socijalno-gospodarskem in političnem polju. Narodna sprava, katere smo se veselili, nam ni v korist, kakor tudi ne celemu narodu, — ker je to le sprava za narodno spanje, ne pa za narodno delo. Iz tega moremo sklepati, da delavcem narodna »sprava« ne bode koristila, kakor smo preje pričakovali. No, vsaka šola ima svoje skuSnje. Bog daj, da bi nas bila ta izkušnja naučila vsaj to, da si moramo prijateljev Sele pridobiti in sicer z odločnim delovanjem na gospodarskem polju.
Politika po svetu.
Slovensko vseučilišče. Letos ob času razsajanja nemških vseučiliščnikov sprožila se je iznova misel vstanoviti v Ljubljani slovensko vseučilišče. V ta namen je storil tudi naš sicer »polžev« deželni zbor par korakov in sklenil resolucijo in obljubil tudi gotov prispevek za vseučilišče. Človek bi mislil, da kadar se sproži tako imenitna in narodu potrebna ideja, da bode ves »zavedni« narod kot jeden mož stopil za to. Toda žal, niti razumniki naši se za to ne brigajo dosti, kaj šele preprosti narod. V Ljubljani se je vstanovil neki odbor radi vseučilišča, toda ta odbor ima, kakor se čuje, samo nalogo sestaviti nekako spomenico na vlado, v kateri naj bi se razložili razlogi za vseučilišče. Kdor opazuje javno življenje, mora pač vedeti, kako malo se vlada briga za razloge in nasvete, ki niso podprti z najodloč-nejšo ljudsko voljo. Kolika korist bi bila slovenskemu narodu in sploh Jugoslovanom, ko bi imeli vseučilišče. Koliko moraličnega zla se pripeti mladim dijakom v tujih velikih mestih. Koliko denarja roditeljev potuje na tuje. Koliko podpor se po društvih pošilja v tuja mesta, pa vse to bi se lahko zabranilo. Denar bi ostal doma, poštenje mladine bi ne bilo v toliki nevarnosti, — narod bi pa dobil naraščaja, vzgojenega v svojem duhu. Zato bi moral narod pokazati, da hoče imeti lastno najvišje naobraževališče. Niti jedne občine na Slovenskem bi ne smelo biti, ki bi se ne izrekla za Blovensko vseučilišče v Ljubljani. Do sedaj se je oglasilo v tem oziru samo par občin, katerim bodi čast. Vse druge občine naj ne zamudč v najkrajšem času storiti svoje narodne dolžnosti in naj se oglasijo za vseučilišče. Naša »narodna« politična društva spč in tudi za to idejo se ne ganejo, vsaj v kolikor zahteva čast naroda. Kaj nam koristi javkanje gledč narodnih pravic, ako držimo križema roke v tako važnem vprašanju. Na delo toraj! Dolžnost vsakega Slovenca je, da agituje za to misel, jo razširja v narodu in tako deluje za utrditev slovenstva. Resolucije od občin in shodov vsprejema tudi rado-voljno uredništvo »Glasnika« v Ljubljani.
Socijalni demokratje se levč, to se pravi, da mečejo svoja »trdna« načela v koS med staro šaro in polagoma capljajo za našimi mislimi. To so pokazali nekateri voditelji nemških socijalnih demokratov na rudarskem shodu v Nemčiji. Tudi na strankarskem shodu v Linču so se godile »čudne« reči, iz katerih moremo sklepati, da je program socijalne demokracije precej preluknjan. To je tudi naravno. Vsak trezno in pošteno misleči človek
mora spoznati, da se socijalna demokracija lovi samo za neizpeljive sanje, katere se morajo razpršiti, kakor hitro pridejo delavci k pošteni zavesti. Revščina čimdalje huje trka na duri, pomoči ni od nikoder, kaj hoče storiti socijalna demokracija, ako hoče še živeti? Druzega ne kot ukloniti se neizprosni usodi in pometati nekaj »sedaj« nepotrebnega blaga iz čolna. Socijalna demokracija, ki ves čas svojega obstoja ni imela druzega namena kot uničevati krščanstvo, skušala je dosegati svoj namen s tem, da se je pobahala s prijateljstvom do ljudstva, katero je slepila celo vrsto let. Toda vsake »veselice« mora biti enkrat konec, tako tudi sleparjenja socijalne demokracije. V njenih vrstah vstajajo možje, ki ne odobravajo boja proti veri in narodu. Naravnost smeSna je trditev socijalnih demokratov, da se mora odpraviti najprvo vera, potem »bode Se-le bolje«. Kedo bode verjel socijalnemu demokratu, da oni, ki ima še kaj vere, ni zmožen braniti koristi svojega stanu ? To je zlobnost ali pa neumnost izvirajoča iz nepoznanja krščanskih načel. Zadnji čas so nekateri socijalni demokraciji v Avstriji dali ime »c. kr. socijalna demokracija«. To pa zato, ker so se jeli približevati socijalni demokratje vladi. Vsaka stvar ima svoj vzrok, ima ga gotovo tudi ta pojav. Mogoče, da misli socijalna demokracija s tem kaj doseči za delavce, kar pa ni verojetno. Ker, ko bi bila socijalna demokracija odkrita prijateljica delavcev, bi ne bila delala v zbornici obstrukcije in na ulici demonstracij in s tem pomagala onemogočiti plodonosnega delovanja zbornice. Vzrok bode toraj drugje. — Vlada hoče napraviti mir v državi in v ta namen je mogoče pridobila vsaj nekaj socijalno-demokratičnih voditeljev, ki so navajeni zobati iz jaslij, v katere sami ničesar ne pokladajo. Levenje se je pričelo, Bog vedi, ali bodo socijalno-demokratično misleči delavci opazili to ali ne. Mogoče je, da bodo čez nekaj časa z nami vred trdili, da je jednakost vseh ljudij — utopija in da si mora na svetu svojo eksistenco vsakdo s poštenim, v krščanskem razmerju vtemeljenim delom pridobiti. Bog daj, da bi se to kmalu zgodilo v korist trpečih ljudij.
Naša organizacija.
Slovensko katoliško delavsko društvo v Ljubljani je v 13. do 25. tednu izdalo 103 gld. 60 kr. v podporo svojim obolelim članom.
Ljudski shod v Dobrunji v nedeljo dne 19. t. m. je sklicalo slov. aatol. delavsko društvo. K prvi točki, gospodarsko vprašanje, je govoril Gostinčar. Kazal je, kako nujno je potrebna pri nas splošna gospodarska organizacija. Posojilnice, kmetijske zadruge, delavska, konsumna in stavbinska društva, obrtne zadruge so ona sredstva, s katerimi se moremo otresti raznih izkoriSčevaL cev in pomagati gospodarsko sami sebi. G. Jean poroča o vseučilišču v Ljubljani in pojasnuje, koliko koristi bi imeli Slovenci od tega, ter stavi primerno resolucijo. Dalje omenja govornik tudi novega dohodninskega davka. Priporoča zborovalcem paziti na to, da se jim davek odmeri pravično. Ako bi se isto ne zgodilo, naj se nemudoma z dokazi pritožijo. K zadnji točki: »Slučajnosti« je govoril g. Karlijč in kazal z vzgledi na nedoslednost socijalne demokracije. Gostinčar je pojasnoval zborovalcem pomen darvinizma na vzgled človeka, ko je omenjal, da socijalni demokratje ne morejo delovati za korist ljudstva, ker po darvinizmu trdijo, da je človek iz živali, oziroma žival sama. Gospod komisar je ugovarjal, češ da to ni na dnevnem redu. K a r 1 i č je hotel še enkrat pokazati socijalno demokracijo v prav lepi luči, toda gosp. vladni komisar je takoj zaključit shod, ob glasnem ugovoru. Zakaj je bil
shod zaključen? Po zatrdilu gosp. komisarja zato, ker se baje govorniki pri zadnji točki: »Slučajnosti«, niso držali dnevnegareda. Doslej je bila vedno pri ljudskih shodih navada, da se je na zadnje postavljala tudi točka: »slučajnosti« oziroma »raznoterosti*, katera se je smatrala vedno kot samostojna točka brez vsake zveze z drugimi. Vsakdo je pri tej točki pri ljudskem shodu smel govoriti, o čemer je hotel in to je tudi pravilno. Sem-tertje ima kedo kaj omenjati, poizvedeti ali povprašati, kar ni v nobeni dotiki z drugimi točkami. Ta pravica se nam hoče sedaj kratiti po nekaterih oblastvih. Gosp. komisar je tudi zatrjeval, da v pravilih slov. kat. delavskega društva ni marsikaj, o čemer se je na shodu govorilo, čudno to, saj vendar ni bil društveni shod, ki spada pod društveni zakon. Na tem shodu je bilo društvo samo sklicatelj, a druzega nič. Zakaj se je volilo potem na shodu predsedstvo iz med zborovalcev? Zakaj ni shoda vodilo društveno predsedstvo? Zato ker je bil ljudski a ne društveni shod. Sovražniki države in reda se trudijo na vse strani, da prekucnejo prestol in Avstrijo, in ko se hoče na ljudskem shodu, na katerem se je od vseh g o v or -nikov povdarjala zvestoba državi in cesarju, pokazati tiste, ki razjedajo vsako avtoriteto, ki hočejo s »črevesom zadnjega farja zadaviti zadnjega kralja«, ni tisto na dnevnem redu in se zaključi shod in to vkljub »Slučajnostim« — kot samostojni točki dnevnega reda. Dobro bi bilo, da naši poslanci v tem oziru store pri osrednji vladi kake korake. Shod je bil prav dobro obiskan, ter so poslušalci zelo pazno sledili govorom, dokaz, kako potrebni so shodi med našim dobrim veri, domu in cesarju vdanim ljudstvom.
Katoliško slovensko delavsko društvo se je po mnogih zaprekah osnovalo na Goriškem dne 12. t. m. Predsednik mu je naš neumorni sobrat Knavs. Dosedaj seje vpisalo 150 članov. Pri vstanovnem shodu je nastopil tržaške krščansko socijal-ne zveze zastopnikNučič, ki je temeljito razkril goljufi.e in laži tržaških socijal-nih demokratov. Bog živi to najmlajše dete naše organizacije! V zibko mu polagamo svoja srčna voščila, svoje gorke želje : naj mu božji blagoslov obilno spremlja težko delo, ki ga čaka I
Dvojni poraz socij&lnih demokratov na Goriškem. Dnč 19. t. m. je sklical socijalno-demokraški tržaški voditelj U č e-kar ljudski shod v Gorici. Vdeležili so se ga tudi naši krščanski socijalci. Pri shodu jeza neznatnimi čenčarijami nekega Domokosa,
v	Trstu znanega pod imenom »freie Liebe« in za neslanostmi znanega Uče kar j a nastopil naš Knavs, ki je v krepkih potezah razvil krščanska socijalna načela. Surovost razjarjenih socijev je po njegovem govoru razbila shod. Pri tem shodu, katerega se je vdeležilo do 1000 ljudij — med njimi vsi go-riški judje in iiberalei — se je vršilo zanimivo glasovanje, ali naj se opoludne, ko je ravno zazvonilo, moli ali ne. Seveda so judje in liberalci s sociji potegnili. Sklenilo se je, da se ne moli. — Drugi shod je bil tisti dan Po d gor 6, kjer je socijalna demokracija spravila papirniške delavce v stavko. Naših je bila ogromna večina. Ker niso hoteli socijalni demokratje dovoliti, da bi večina volila svojega predsednika, je bil shod razpuščen. Krepek veter je potegnil po Primorskem. Gorjč mijazmom! Iz srca čestitamo vzornemu navdušenju mladega gibanja. Zmaga gotovo ne izostane! Zanimivo je, da so socijalni demokratie naravnost s pestmi napadali duhovnike. Še bolj zanimivo pa je, da rudeči revolucijonarji kličejo policijo in škofa na pomoč proti duhovnikom. Tako neumno se še ni obnašal noben socijalistiški list, kaker zadnji tržaški Lavoratore (.Delavec1) Zdi se, kake«' bi zobal iz vladnih jaslij, ker se drzne v boju s krščanskimi socijalci tako buržoazijsko lizati s svojimi judovskimi slinami petč oblastvu. Tako-le piše: »Ali vč
vi	s. ces. kr. namestništvo v Trstu za nevarno delovanje goriške duhovščine, združene v politično stranko? Ali je namestništvu v Trstu znan terorizem s katerim deluje duhovščina goriške okolice? Ali je znano slav. c. kr. po-
licijskemu ravnateljstvu rogovile-nje sina nadzornika agentov-Nučiča, onega nadzornika, ki je vzel v roko bombo s tlečim netilom, jo vgasil in se tako proslavil? More li pregledati slavno policijsko rav-na telj s tv o n a j os od ni še posledice, katere more imet i izz i v aj o če nastopanje imenovane osebe? Vč li msg. knez in nadškof da je duhovnik poklican delovati v prostorih bogoslužju odločenih, ne pa po javnih krčmah za politične stranke ? Ali ne misli, da njegovi d d h o v n i k i morajo skrbeti za dušni blagor?« Na, to iaaamo, česar nam je treba. Socijalni demokratje se brigajo za ,najusodniše posledice izzivajočega postopanja, in celo — strmite vsi, kar vas diše po svetu — brigajo se za dušni blagor!! Oj, prismode prismojene ! smilite se nam. Pa kaj pravimo prismode; recimo rajše : Ali vč s 1 a v n a c. kr. socijalna demokracija, dajo na ti poti, katero je sedaj nastopila, noben pes ne povoha? Ali je znano slavni ces. kr. socijalni demokraciji, da javne krčme niso samo za brezverske zabavljače in za plačane agente na svetu ? Ali misli Učekar kmalu postati avstrijski policijski nadkomisar ? Ali je morda že ? Ali je kje kak slovenski mož, ki se noče vzdramiti v boj proti brezverskim, od judov podkupljenim hinavcem?
Delavski prijatelj- Ta krščansko socijalni list za delavce na Primorskem smo z veseljem pozdravljali ob njegovem rojstvu; a še topleje ga pozdravljamo v njegovem vrlem delovanju. Ogenj svete vneme za blagor delavskih stanov se po njem prižiga na lepi primorski zemlji in že plapola tako visoko, da se tresejo judovski demokratje, da jih ne posmodi do cela. List izhaja vsak drugi in četrti četrtek v mesecu v Gorici, nunske ulice št. 10 in stane 60 kr. na leto. Priporočamo ga vsem prijateljem naše organizacije. A h krati pa zopet izražamo željo, naj bi tudi štajarski sobratje začeli izdajati za svoje ozemlje in v krepilo svoje organizacije kršč. socijalen delavski list.
Socijalne zadeve.
Posredovalnica za delo na Dunaju. Dunajski krščanski socijalci so kratki čas, kar imajo večino, vstvarili že mnogo zelo koristnih ustanov za ljudstvo. Dnč 7. t. m. so sklenili ustanoviti mestno posredovavnico za delo. Za sedaj bo ta posredovavnica samo za delavce; za posle se mora še marsikaj pojasniti. Vsak delavec bo pri mestnem uradu dobil zastonj pojasnila, ki se tičejo dela. Delodajalci bodo pa morali majhno svoto plačevati za posredovanje. Mestni poročevalec je zelo pametno zatrjeval, da se bodo mestni stroški pri ti vstanovi pokrili s tem, ker bo veliko manj izdajkov za uboge. Naj bi se že vender zganila tudi naša mesta in naj bi možje, ki so vzlasti v Ljubljani časih zelo sladke se kazali proti delavcem, pokazali, da jih niso same prazne besede v tem oziru.
Živinski trg na Dunaju. Dunajsko mesto potrebuje vsak dan ogromno mesa. Vsak vto-rek je trg za govejo živino, v četrtek pa za teleta, drobnico in prešiče. Za vzgled navajamo, da se je n. pr. dne 6. jun. prodalo mesarjem na živinskem trgu 4544 govedij. Dnč 2. jun. se je pa prodalo 4018 telet, 2684 prašičev, 570 ovac in 495 jagnjet. Te kupčije pa nimajo v rokah posestniki, marveč par judovskih prekupcev. Ti so se tako polastili vsega živinskega trga, da nobeden ne more blizu, če bi kak mesar vzel od kakega druzega, nego od navadnih prekupcev, drugič od teh ne dobi ničesar. Zato smo pa tudi z ozirom na naše gospodarske organizacije zelo hvaležni dunajskim krščanskim socijalcem, ki hočejo razdreti to judovsko trdnjavo. Dunajska občina bo sama vspreje-mala tudi v manjšem številu živino in si bo
zaračunala samo dejanjske stroške pri posredovanju prodaje. Tako bo mogoče, da bodo kmečki posestniki, če bodo v zadrugah združeni, neodvisno od judovskih prekupcev zalagali dunajski trg in čim bolj se bo širila njihova organizacija, tem bolj bodo mogli vplivati na ceno svoje živine, katera je sedaj popolnoma v špekulacijskih rokah. Dunajska občina vstanovi na živinskem trgu tudi svojo lastno banko. Ta zavod, ki je pri velikih kupčijah neobhodno potreben, je sedaj v oblasti judovskih denarnih mogotcev in s tem so od njih odvisni vsi tisti, ki ga potrebujejo. Zato z veseljem pozdravljamo ta lepi napredek v kršč. soc. smislu in želimo, da se čim naj preje izvrši.
Sodnijska statistika na Nemškem. L. 1896 je bilo na Nemškem obsojenih 456 939 oseb radi prestopka državnih zakonov. Med temi obsojenci jih je bilo 44 212, ki še niso dopolnili 18. leta. Od teh je bilo obsojenih 21.848 radi tatvine, 8186 radi telesnega poškodovanja, 2912 radi poškodovanja tujega imetja, 1704 radi prevare ali goljufije, 1186 radi razžaljenja časti, 1109 radi laži, 1088 radi nenravnega življenja, 861 radi rušenja družinskega miru, 588 radi ponarejanja sve-dočb, 521 radi prestopkov lovskih in ribarskih določb, 334 radi požiga, 117 radi uboja in
21 radi detomorov itd.
Želez-
ničar.
Krščansko socijalno železničarsko društvo v Ljubljani predložilo je pri prvem občnem zboru sledeče poročilo : Društvu je pristopilo od pričetka (1. okt. 1897) 229 rednih in 26 podpornih članov. Društveno vodstvo je rešilo 67 pismenih vlog, ter je imelo vsak mesec jedno sejo in vsak teden konferenco. V zimskem času poučevali so se člani v elementarnem pouku. Vpisnine se je vplačalo 45 gl. 80 kr. Do konca maja t. 1. vplačalo se je udnine 264 gl. 30 kr. Od 26 podpornih članov je dobilo društvo 91 gl. 50 kr. Dalje so razni blagosrčni dobrotniki podarili društvu 193 gl. čisti dohodek vstanovne veselice 31 gl. 80 kr. Izdalo se je: za inventar 136 gl 55 kr., za različne potrebščine kakor: tiskovine, pisarniška priprava, drva, premog, petrolej, poštnina itd. 51 gl. 33 kr. Za časopise 16 gl. 85 kr. Za stanovanje 108 gld. 80 kr. Za različne podpore 45 gl. in za razne druge stroške 71 gl. 20 kr. Društvo ima koncem leta premoženja 196 gl. 67 kr. Predsednik pregledovalnega odbora je poročal, da je našel vse knjige kakor tudi blagajno v redu. Namesto prostovoljno iztopivših funkcionarjev so bili izvoljeni sledeči : Gosp. Jos. Oražem kot drugi namestnik predsednika, G. Avg. Loos kot predsednik pregledovalnega sveta, G. Fr. Kotnik kot predsednik razsodišča in g. Jeraj kot odbornik. Zaradi posebnih zaslug za društvo so bili z navdušenjem jednoglasno izvoljeni častnimi člani gg.: Nj. prevzvišenost knez nadškof dr. J. Missia. gg. And. Kalan, Ivan Gnjezda, dr. J. Debevc, dr. Ivan Janežič, Josip Šiška, posta-jenafielnik Gutman, dr. V. Schweitzer, dr. Brejc, Karol Pollak in Ivan Štefe. Na to je bil živahen razgovor glede bolnišnih in pogrebnih podpor. Gosp. Tuma izreče v ime članov odbora osobito gg. Wenigu, Finžgarju, Kraliču in Oražmu za veliki nesebični trud in delovanje najtoplejo zahvalo sjprošnjo, da bi gospodje še nadalje žrtvovali svoje moči, kar jim povrni Bog. G. predsednik Wenig se zahvaljuje obilno došlim navzočim za vde-
ležbo in jib opominja, ostati zvestim društvu, ter se ne pustiti zapeljati vabilom in zabavljanju nasprotnikov. Priporoča jim, naj skušajo dobiti društvu vedno več članov in prijateljev, kakor tudi vedno in povsodi odločno vstopati za društvo in se povsod kazati kot dobre kristjane, potem bode vspeh gotov. S tem si ne bomo pridobili spoštovanja samo pri ljudstvu, marveč tudi pri predstojnikih
—	kjer smemo upati tudi na naklonjenost,
—	ker ako smo dobri kristjanje potem smo tudi zvesti in dobri železničarji. Nato zaključi s živijo klici presvitlemu cesarju Fran Josipu I. in svetemu Očetu Leonu XIII. občni zbor.
Naši nasprotniki.
Rudeči bratci — naši nasprotniki. Iz Kozjega. Nedavno smo sedeli v neki pošteni gostilni v Kozjem. Kar se oglasita dva ru-deča bratca, odpadnika slovenske krvi, napadla sta naše vrle kmete, posebno pa duhovne. Škoda, da nosita krščansko ime, ker bolj verujeta graščinskemu oskrbniku, kakor Bogu; hotela sta opravičiti s svojim kosmatim jezikom slavnega »ferbolterja«. Hudo sta obrekovala našega kaplaaa in poštene slovenske fante in može. Ali naši vrli krščanski možje so jima prav dobro odgovarjali. Tako je nastal hud prepir v omenjeni gostilni. Neki vrli kmet ju posvari. Kar vstaneta ru-deča bratca in' izblekneta te-le bogokletne besede: Kaj je nama Kristus, kaj je nama Bog, saj nama nič ne dasta; a brez »ferbolterja« ne moreva živeti, On nama je Bog. Glejte, dragi čitatelji vpravem pomenu odpadnika. Omeniti še moram, da eden teb bratcev je socijaldemokratični agent, tudi neki V. je hud nasprotnik nam Slovencem in veri. Na sv. Rešnega Telesa dan se je vršila procesija, a ta g. V. je od slovensko-krščanskih gasilcev zahteval, naj denejo na čake hrastovo listje, kakor nemškutarsko znamenje. Ali naši fantje in možje niso hoteli teh znamenj nositi, kajti dobro vedo, da jih je slovenska mati rodila.
Krščanski socijalist.
Drobtine.
Ljubljanski kršč. socijalni delavci so poslali v Prago ob priliki Palackijeve slavnosti nastopno brzojavko : Spominu velikega Čeha Palackija, gromovita slava I Slovani, združi-žimo se na temelju krščanskih načel, za dom in narod svoj 1 Naprej, zastava Slave ! V njihovem imenu in slov. delavskih stanov sploh je pozdravil vdeležnike pri slavnosti, pri kateri so bili zastopani vsi slovanski narodi, poslanec pete kurije za Kranjsko. Burno so pozdravljati mnogobrojni gostje v staroslavni praški mestni dvorani ta pozdrav in gromko pritrjevali, ko je povdarjal, da mora domače in lepo zveneti tudi slovenskega delavca in kmeta ime, katera sta bila steber naše prošloBti, a ostaneta tudi steber naše bodočnosti.
Bratstvo med soc. demokrati. Dne 23 t. m. sta stala pred sodiščem naša dva tovariša Karlič in Urbar radi prestopka § 461 kaz. zakona. Izrodek soc. dem. nij mogel primernejše izkazati svojega bratstva kakor na ta način. Ko je tovariš Karlič odstopil od Boc. demokracije ter se jel približevati krščanskim socijalistom, je to rudeče bratce tako razgrelo, da so pričeli na vse načine tuhtati, kaj bi se izmislili, da bi po bratovsko mogli škodovati njemu in njegovemu tovarišu Urbarju. In glejte, kaj se rudeča buča vsega ne izmisli 1 ? Pogruntali so jo namreč, da sta Karlič in Urbar »izneverila« pek. stsokovne-
mu društvu 46 gl. Ta soc. dem. laž bila je prav po bratovsko in bliskoma raznesena po rudečem taborju, ter vse, kar se čuti rude-čega, je ploskalo sod. Wolfu in Škrbicu zavoljo te laži. Človek bi že mislil, da dobo-deta ta dva sodruga od Zeleznikar-Zadnika priznalno diplomo. Vse je pričelo kričati: na državno pravdništvo ž njimi. In to so tudi storili. Ati rudeči praoče orangutang jako slabo čisla svoje sinove. Zakaj vedno imajo tako smolo, da povsod propadejo, in tako tudi tukaj. Sod. Wolf in Skrbic sta vse žile napela, da bi visoko sodišče prepričala o poneverjenju, ali ni se dalo. Tovariša Karlič in Urbar sta bila popolnoma oproščena. Kako se ;e socijalna demokracija vnemala za to stvar, kaže 'že to, da je rudeči bog, oznanjevalec srečnih dnij, sodrug Zadnik, nestrpno z bobnom v roki čakal pred okaom razsodbe, ter vedno okno odpiral, da ga je moral iti gospod sodnik zapret. Namenjen je bil namreč, da koj po bliskovo raznese veselo, tako željno pričakovano vest po mestu, namreč da so krščanske socijaliste obsodili radi goljufije. Ali kako se je prestrašil ko izve, da je s svojo bando propadel. Njegova ponosna glava mu,je tako silno in obupno padla na njegova koščena prša, da so jo sodrugi le iztežka zopet poravnali. Cela banda poskrila se je, da celi dan ni bilo nobenega več na beli dan. To zopet jasno dokazuje bratstvo, in jednak08t v presrečni soc. demokratiški državi. Zato pa kličemo še enkrat: Živela sloga in edinost v krščansko socijalni organizaciji !
Socijalno demokraške ,norčije*. Nedavno je bil v Velsu obsojen na mesec dnij zapora štiridesetletni socijalni demokrat I. S. zavoljo zasramovanja katoliške vere. Ta sodrug seje bil namreč nekoliko vinjen vlegel v postelj in je poslal iz norčije malega dečka po .gospoda*, naj bi ga prišli obhajat. Ko je duhovnik z obhajilom že zapustil cerkev, mu prihiti povedat omenjeni deček, da je domnevani bolnik samo pijan in da torej ni treba hoditi k njemu. Tako se norčujejo sodrugi iz naj svetejši h stvar ij.
Malenšek 2 gld., Valentin Eržen 2 gld., Mihael Bulovec 2 gld., Fran Pavlič 3 gld., Ivan Rozman 2 gld., Luka Smolnikar 1 gld., Rok Merčun 2 gld., Andrej Plečnik 1 gld., dr. Ivan Janežič 1 gld., dr. Josip Debevec 3 gld., Ivan Peterca 1 gld., Fran Peterca 1 gld., Ivan Kregar 1 gld., Josip Pichler 1 gld., Alfonz Levičnik 2 gld., Rudolf Tenente 1 gld., prof. Anton Zupančič 2 gld., Josip Šiška 2 gld. dr. Fran Lampe 1 gld., dr. Ignacij Žitnik 2 gld., Tomaž Bricel 1 gid., Karol Lipovšek 1 gld., dr. Andrej Karlin 1 gld., Fran Breskvar 1 gld., Ivan Gnezda 1 gld., Josip Rebek 1 gld., Fran Povše 3 gld , Avgust Žabkar 1 gid., Fran Ran 1 gld., Ivan Rozman 1 gld, Ivan Železnikar 1 gid., dr. Aleš Ušeničnik 1 gld., Fran Merala 2 gld., Simon Treo 1 gld., Fran Birk 1 gld., Josip Cotič 1 gld-
Prečastiti duhovščini In slavnemu občinstvu se priporočam v izdelovanje
ter zagotavljam najsolidnišo postrežbo in znižane cene. Vsled mnogoletne izkušnje in z izpitom, ki sem ga napravil na Dunaju v prikro-jevalni šoli, mi bo mogoče postreči in ustreči vsaki želji cenjenih gg. naročnikov.
Franc Pavšner,
krojač v Ljubljani, Vodnikov trg št. 4.
(50 vintijaf)
gramov.
* •
v polnih
KsMttvE tovarne za sladflbSuiD
Ounq)-Monakovo
Svoboda. Rudeči bratci kriče vedno o svobodi. Ze večkrat smo dokazali, da je ta beseda pri njih samo pesek v oči in da ni bolj surovih trinogov, nego so socijalni demo-kratje, kjer koli se čutijo dovolj močne. To spričuje tudi ta-le dogodek: Na Dunaju je je bil v strojni tvornici do pred kratkim v delu predsednik dolenje avstr, krščansko-so-cijalnega delavskega društva Leopold Lass-mann. Judovski socijalci imajo v omenjeni tvornici večino. Nepopisno je, kar je moral Lassmann od njih prestajati. Pred nekaj dnevi so ga pa pri nekem pogrebu naravnost s silo napadli in od zadej na glavo pretepali. Zato je pošteni in marljivi delavec, ker že ni mogel več strpeti, odpovedal delo. In sedaj je vsled socijalno demokraške surovosti i ženo in s tremi otroci brez zaslužka. Taka bo svoboda v prihodnji socijališki državi.
Katoliški delavci v protestantskem Be-
rolinu imajo že svoj dom. Dali so mu irač »Leonove gostišče (Leohospiz)« v spomin na sv. očeta. Misel, ki smo jo v svojem listu sprožili, naj bi kršč. soc. delavci namestu socijalno-demokraškega 1. maja praznovali 15. maj, ko je bila izdana sloveča okrožnica o delavskem vprašanju, se je o priliki, ko se je gostišče otvorilo (dne 1. maja) sprožila in navdušeno vsprejela. Gostišče je sredi najži-vahnejšega berlinskega okraja. Kar zmorejo sredi zagrizenih protestantov, ne zmoremo še v katoliški Ljubljani.
Franc Grunda
pek v Udmatu št. 108
priporoča kruh od najvišje do najnižje vrste in tudi vsakovrstne slaščice
po najnižji ceni.
Darovi:
Za zastavo slov. kršč. soc. delavske zveze:
V gostilni gosp. Val. Cirmana v St. Vidu nabranih 6 gld. 60 kr.
Slov. katol. delavskemu društvu :
Gospodje : Gregor Podrekar 2 gld., Alfred Ledenig 3 gld., Anton Kržič 2 gld., Martin
Izdajatelj in odgovorni urednik: Ivan Jakopič. — Tiska »Katoliška Tiskarna.«