^Morski dnevnik 18 2ačel izhajati v Trstu maja 1945, njegov j^dhodmk PARTIZANSKI “NEVNIK pa 26. novembre 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. ^Ptembra 1944 se je ti-skal v tiskarni tDoberdob» jf.Govcu Pri Gorenji Trebu-'• od 18. septembra ,944 do 1. maja 1945 v 'Scarni «Slovenija» pod °jskim pri Idriji, do 8. rrjaja 1945 pa v osvoboje-bern Trstu, kjer je izšla za-bPja številka. Bil je edini 'JÌani partizanski DNEV-K v zasužnjeni Evropi. O- -1 ; :■••• O o n ;.:n i-l .T} i c5 rn ;Xl .cC : C- o 6 ;;:n ;t> -j r • rn c: j> o f—! C— :■ •—; n J ;> Cena 600 lir - Leto XLI. št. 43 (12.075) Trst, torek, 26. februarja 1985 Niti včeraj ni bilo nobenega posega v zaščiti evropskih deviz Nezadržen vzpon ameriškega dolarja Lira šibka tudi do evropskih deviz Dolarju kljubuje le še japonski jen Američani ne nalagajo več v tujino , klM — Dolar je začel tudi ta te-a,tl z rekordom: tokrat ne samo v fJ^lutni vrednosti temveč tudi v med petkovo vrednostjo in kni .ostj° zaključku včerajšnjih tacij y Italiji je dolar včeraj kotili 2.1515 lire, se pravi celih 46 .več kot ob zaključku poslov prej-2J1 teden. Ameriška deviza se je po ov^učku po neuradnih podatkih še j kotila, saj so jo včeraj popol- je Plačevali tudi po 2165 lir. Sicer včerajšnji dan bil za italijansko pjr Izredno negativen: zgubila je «herjavi z vsemi evropskimi devi- marke, ki je včeraj velja-ter ~ *ir do funta šterlinga, za ka- r®24 lip___________________= ___ je bilo treba včeraj odšteti Ur. Zanimivo je tudi razmerje dn dolarjem in funtom šterlingom: [)]j.Pred nekaj let je funt veljal pri-Žo . 4 dolarje, danes je razmerje s?korai 1:1- 1^,'^r Pa si takega naraščanja do-lag p vrednosti nihče ne zna raz-te-^ 80 mnenja, da je ameriška sto 1Za Precenjena za kakih 30 od 1 vendar je prav tako neizpodbitno dejstvo, da je ameriško gospodarstvo kar se da trdno in privlačuje kapitale iz vsega sveta. Vrednost ameriških »zelencev« je tako visoka, tudi zato, ker jih nihče noče prodajati. Jasno je tudi, in Reagan je to večkrat ponovil, da ameriška vlada ni posegla, da bi omejila popraševanje po dolarju. Z druge strani pa tudi osrednje banke drugih držav nočejo več prodajati dolarskih zalog, da bi mejile vrednost ameriškega denarja, ki bi jih to vse predrago stalo. Zadnje dni govorijo tudi o možnosti zvišanja obresti v ZDA. Lira je doživela včeraj pravi polom: prvič v zgodovini je vrednost japonskega jena, ki je edini, ki kljubuje dolarju, presegla 8 lir. Med raznimi vzroki, katerim gre pripisati naraščanje vrednosti dolarja, omenjajo izvedenci tudi dejstvo, da Američani čedalje manj nalagajo v tujino: tako da je pretok kapitala v glavnem usmerjen v ZDA, kamor se stekla kapital iz Evrope, Japonske, arabskih držav in držav v razvoju. Draginja spet na pohodu RIM — Ta mesec so cene potroš-nega bjaga in storitev v vsej Italiji nenavadno — ne pa nepričakovano — poskočile, in to poprečno najmanj za en odstotek. To izhaja iz podatkov, ki so jih posredovali statistični uradi posameznih občinskih uprav in s katerimi se javnost seznam običajno kakšen dan pred objavo splošne ocene o gibanju življenjskih stroškov v državi, za katero redno skrbi osrednji zavod Istat. Številke, ki se nanašajo na Milan, Turin, Bologno, Genovo in Trst kot trenutno »najdražja« mesta, služijo lahko tudi za izračun o tem, za koliko se bo prihodnjič, se pravi v maju, zvišala draginjska doklada: kaže, da za več kot dve točki (sicer pa je treba računati tudi na gibanje cen v marcu in aprilu). V Milanu so se ta mesec čeme in tarife povišale za 1,3 od sto naspro- ti letošnjemu januarju in za 10,1 od sto v primeri z lanskim februarjem, v Turinu za 1 od sto oziroma za 9,2 od sto, v Trstu za 1 od sto oz. 9,2 od sto, v Genovi za 1,1 oz. 8,8 od sto in v Bologni za 1,6 oz. 8,7 od sto, kar pomeni, da je bil skok največji v imilijskem središču. Razen Genove, kjer so porastu draginje botrovali predvsem tako-imenovani »razni« stroški« (hotel, restavracija, bar, avto ipd.), in to v razmerju 46 od sto, so se v drugih štirih mestih življenjski izdatki povečali prvenstveno zaradi podražitve električnega toka in kuriva (za 3,5 od sto v Turinu, 3,1 od sto v Trstu, 3,6 od sto v Milanu in 3 od sto v Bologni), sicer pa živeža v Genovi kar za 32 od sto, v Milanu za 1,6 od sto, Bologni za 1,9 od sto in Trstu za 1,1 od sto ter v Turinu za 1 od sto. Stanovanjski stroški se nikjer niso bistveno spremenili. V ZRN kritično gledajo na rast dolarja BOŽIDAR PAHOR BONN — Svarilne in dokaj ostre besede zveznega finančnega ministra Gerharda Stoltenbeirga o nezadržni rasti vrednosti dolarja ob otvoritvi pomladnega velesejma v Frankfurtu so prvi nedvoumni uradni odgovor Bonna na najnovejšo izjavo predsednika Reagana o dolarju in ameriškem gospodarstvu. Minister Stoltenberg je dejal, da visok tečaj dolarja omogoča zahodno-nemškemu gospodarstvu nesluteno velik izvoz v ZDA. Kratkoročno to zelo pomaga zahodnonemškemu gospodarstvu, toda dolgoročno skriva tak razvoj velike nevarnosti ne samo za ZDA in Zvezno republiko, ampak za vse svetovno gospodarstvo. Reaganova izjava, da ne misli z nikakršnimi ukrepi zmanjševati vrednosti dolarja, in njegov poziv zahodnim in drugim gospodarstvom, naj si pomagajo sami in naj posnemajo ameriški vzor, je učinkoval v ZRN kot mrzla prha. Stoltenbergova reakcija je dokaz za to. Toda finančni minister je moral že prej vedeti, kakšno je uradno stališče Washingtona. Finančni in gospodarski predstavniki a-meriške vlade že nekaj časa sprašujejo zahodnonemške gospodarstvenike in industrijce, ki si v ameriški prestolnici podajajo kljuke, ali mislijo s svo- NADALJEVANJE NA 2. STRANI Na dnevnem redu pereči problemi Gorice in Trsta PODTAJNIK AMATO SPREJEL DELEGACIJO IZ NAŠE DEŽELE — Vlada bo v najkrajšem času, kvečjemu v Vseh enega meseca, izdelala zakonski osnutek, ki bo rja °Val ukrepe za gospodarski razvoj tržaške in go-sp^f. Pokrajine. To je obveza, ki jo je včeraj popoldne Podtajnik pri predsedstvu vlade Amato med sre-skevV.ki ?a je imel z delegacijo iz Furlanije - Julij-^ajine in ki jo je vodil predsednik odbora Biasutti. sjonski osnutek bo omogočil izkoriščenje finančnih tfžalp’ ki jih predvideva finančni zakon 1985 v korist kot 2oe^a ^ Soriškega gospodarstva in ki znašajo več lajpra* hhlijard. Amato je tudi zagotovil, da se bo par-Postopek za odobritev zakonskega odloka o ^dolništvu zaključil v nekaj tednih. Svoj?elegacija iz Furlanije - Julijske krajine je izrazila tp 1, Oozadovoijstvo, ker vlada ni določila točnega roka Va g °oritev zakonskega osnutka o pomorstvu, ki zade-e zlasti gospodarstvo obeh pokrajin. Aijw^dsednik deželnega odbora Biasutti je sestanek z fiè^ ocenil pozitivno, saj je omogočil analizo speci-tzpost Problemov tržaškega in goriškega gospodarstva ter Vla(j a.vd konstruktiven odnos med državo in deželo. Prfyj..Je delala v luči rezultatov obiska predsednika IRI fevpg .v Trstu ter zasedanj mešanih skupin IRI — kra-sde. Biasutti je še menil, da se dialog med drža- vo in deželo nadaljuje in da ima dokaj zanimive prespek-tive, čeprav postajajo nekatere težave splošnega značaja. Treba pa je priznati, je dejal še predsednik deželnega odbora F-JK, da je vlada pokazala zanimanje za probleme obmejnega območja, ki so toliko bolj delikatni. Govor je potekal predvsem o odnosih med sindikati, krajevnimi ustanovami in državno ustanovo IRI. Predstavniki deželnega odbora so s tem v zvezi ugotovili, da je dežela sprejela gospodarsko logiko IRI, ki noče biti podporna ustanova. Kar zadeva specifične cilje, ki jih je treba doseči so predstavniki dežele mnenja, da je treba okrepiti področje informatike, na področju znanstvene raziskave pa je treba poskrbeti za okrepitev centra za tehnološko in znanstveno raziskavo ter geofizikalnega inštituta. V zvezi z včerajšnjim sestankom je tržaški poslanec KPI Cuffaro dejal, da pogovor ni prinesel nič novega, da pa je prispeval k analizi odprtih vprašanj, kot so zahtevah predstavniki sindikalnih organizacij. Po njegovem mnenju je pozitivno, da je podtajnik Amato brez sleherne formalnosti sprejel zahtevo, da pospeši iter zakonskih osnutkov, ki zadevajo našo deželo in da je zahteval od IRI preverjanje o pogajanjih s sindikati glede Tovarne velikih motorjev o Terniju ter o naročilih za ladjedelnice. Gromiko v Italiji Rim — Sovjetski zunanji minister Andrej Gromiko je včeraj prispel na tridnevni uradni obisk v Italijo (prvi v neki državi, ki je na svojem ozemlju sprejela nove ameriške jedrske rakete) in to le dva tedna pred začetkom ženevskih razorožitvenih pogajanj. Nič čudnega torej, da vlada izredno zanimanje za ta Gromikov obisk, saj bodo prvenstveno govorili o odnosih Vzhod -Zahod, Italija pa se zavzema tudi za omejitev trgovinskega primanjkljaja s SZ in za uvajanje evropske denarne enote kot denarnega plačila namesto dolarja. Gromika je na letališču sprejel zunanji minister Andreotti, danes ga bo sprejel Craxi, jutri pa papež Janez Pavel II. in predsednik Pertini (Telefoto AP) anbor in Videm pobratena °dv. ,^nik skupščine mesta Maribor mag. Slavko Soršak in župan Vidma Hjn Candolini sta v soboto v Vidmu podpisala svečano listino o pobra- Mestoma. Podpis je sledil skupni seji obeh občinskih svetov ter Med videmsko in mariborsko univerzo ter trgovinskimi zbornicami dveh pobratenih mest. Z nedeljskim veleslalomom v Ravasclettu Velik uspeh 19. ZŠI SPDT Tudi letošnje tradicionalne Zimske športne igre, ki jih je Slovensko planinsko društvo iz Trsta tokrat priredilo v Ravasclettu, so se povsem uspešno iztekle: sončno vreme, da lepšega si ne bi mogh želeti, izredno dobra, trda, a ne ledena proga, številna in kvalitetna konkurenca, solidna organizacija, prijetno vzdušje med nastopajočimi, torej vsi pogoji, ki takemu masovnemu tekmovanju zagotavljajo zanesljiv uspeh. Za nedeljski veleslalom se je prijavilo skupno 184 tekmovalcev, sicer nekaj manj kot lani, vendar je padec značilen za vse sorodne prireditve, čeprav ni več tako strm kot prejšnja leta. Po splošnem mnenju pa so odpadli le tako imenovani »turisti«, tisti, ki jim je smučanje res pri srcu, so še vedno na startu. Pri tem stroški igrajo bistveno vlogo, saj za več člansko družino postajajo že težko breme. Ne gre pa prezreti niti muhavega vremena zadnjih let. Vsekakor, kdor je lahko videl otroke, s kakšnim zanimanjem, skritimi željami so si ogledovali razstavljene pokale in plakete, ki so čakali na zmagovalce, bi se verjetno prepričal, da so vse žrtve poplačane. Tekmovanje samo se je pričelo natančno ob določeni uri, kar je ponoven dokaz dobre organizacije. Na startu okrog 1050 m dolge proge z višinsko razliko 240 m se je predstavilo 156 smučarjev (za otroke je bila proga za polovico krajša). Veleslalom je potekal brez zastojev, na srečo tudi hujših padcev ni bilo. Skupno je preizkušnjo dokončalo 140 tekmovalcev, rezultati pa kažejo, da je bila izredno izenačena, saj se je na primer na absolutni lestvici v razmahu slabih dveh sekund uvrstilo sedem tekmovalcev. Veleslalom se je končal okrog 13. ure, tako da so udeleženci imeli skorajda ves popoldne pred sabo in so se po mili volji nasmučali, za organi- NADALJEVANJE NA 11. STRANI Visoka zmaga jadranovcev » * * Poraz Mebla v Trentu NA 9. STRANI Proiranski islamski fundamentalisti dvignili glavo V Bejrutu obračunavanje med šiiti v južnem Libanonu izraelski teror BEJRUT — Medtem ko so včeraj izbruhnili srditi spopadi med dvema libanonskima šiitrskima organizacija nadaljujejo izraelske okupacijske sile v južnem Libanonu svojo politiko »železne roke« z množičnimi aretacijami, uboji in rušenjem. Odprtim vprašanjem med obema libanonskima konfesionalnima blokoma, krščanskim in muslimanskim, se je torej včeraj pridružil še spopad med šiiti gibanja Amai, ki jih vodi pravosodni minister Beri ter šiiti pro-iranske »božje stranke«. Iz južnih predmestij Bejruta se je včeraj spopad postopoma širil na skoraj ves zahodni, muslimanski del Bejruta, vse do »zelene črte«. Spopad med obema organizacijama je bil že nekaj dni predvidljiv. Islamski fundamentalisti »božje stranke« so pred dnevi.izvedli pravi pohod na Saido (Sidon), kjer so v tem nešiitskem in versko strpnem mestu zahtevali islamsko revolucijo po iranskem zgledu in sveto vojno proti libanonskemu režimu in izraelskim okupacijskim silam. Njihov vodja šejk Mohamed Fadlalah se je pred dnevi vrnil iz Irana, kjer ga je sprejel ajatulah Homeini. Prisgtaše Amela pa je bolj kot vihranje iranskih zastav nad libanonsko Saido zbodel včerajšnji komunike »božje stranke«, v katerem so, ne da bi ga poimensko omenili, obtožili Berija izdaje, ker je pristal na pogajanja z Izraelom. Kot tak ne more za »hizubulahe« voditi boja . proti Izraelu. Beri je namreč tudi minister za južni Libanon, njegov Amai pa najaktivnejši proti izraelskim okupacijskim silam. Spopad je bil torej neizbežen, z vsemi tragičnimi posledicami za zahodni Bejrut. Medtem ko so v Bejrutu divjali spopadi in so šele sinoči vzpostavili krhko premirje, pa ni na južnem Libanonu nič bolje. Izraelska soldateska je aretirala več kot 200 oseb, ki so jih že odpeljali v koncentracijsko taborišče El Ansar ali pa v Izrael. Petnajst libanonskih vasi je obkolila izraelska vojska, ki sistematično ruši Mše domnevnih »teroristov«. Postopoma je torej mogoče izluščiti izraelski načrt. S pogromi vzdlolž libanonsko-izraelske meje, naj bi prisilili muslimane, da zbežijo proti severu iz severa pa naj bi na jug pribežali od muslimanov in Sircev pregnani kristjani, tako bi nastal Izraelu naklonjeni krščanski tamponski pas. Trenutno ni jasno, ali bo to Izraelcem tudi uspelo, vsekakor pa je libanonski premier Karame zahteval izredno sklicanje varnostnega sveta OZN, da bi zaustavil izraelski teror v južnem Libanonu. Reagan hoče zrušiti nikaragovsko vlado WASHINGTON - Visoki funkcionarji ameriške administracije so potrdili, da je tajna protiobveščevalna služba CIA že pred tremi leti sestavila podroben načrt za strmoglavljenje nikaragovske vlade. Po pisanju številnih ameriških dnevnikov je Reaganova administracija vedno vodila »dvotirno« politiko do Nikaragve. Po eni strani je javno podpirala nikaragovske kontrarevo-lucionarje pod pretvezo, da bo preprečila dotok orožja in ljudi v Salvador, po drugi strani pa je s tajnimi načrti in akcijami skušala zrušiti sandinistično vlado. Dosedanjim pobudam pa je treba dodati nedavni Reaganov poziv o zrušenju nikaragovske vlade, češ da je sedanja družbena ureditev v tej srednjeameriški državi nesprejemljiva za ZDA. Nič čudnega torej, da je član kongresa Stephen Sloarz ocenil to Reaganovo izjavo kot »vojno napoved proti Nikaragvi«-Neki drugi član kongresa pa je Reaganove »borce za svobodo Nikaragve« ožigosal za navadne teroriste, ki skušajo s pomočjo »nasilja, umorov in terorja spremeniti vladno politiko«. New York Times pa je zapisal, da je del članov sveta za nacionalno varnost že zahtevalo, naj ZDA prekinejo diplomatske odnose z Ma-naguo in naj končno odkrito P°^' prejo kontrarevolucionarje. V ZDA se je torej že pričel pritisk na Kongres, ki bi moral odobriti 14 milijonov dolarjev dodatne pomoči nikaragovskim kontrarevolucionarjeffl- S svojim vmešavanjem v notranje zadeve Nikaragve pa so ZDA že zgubile precej ugleda v skoraj vseh latinskoameriških državah- • V ZRN kritično gledajo na rast dolarja NADALJEVANJE S 1. STRANI jimi stabilizacijskimi ukrepi omrtvičiti zahodno-nemško gospodarstvo. Po uspehih, ki jih je Bonn dosegel, bi lahko zdaj »pritisnil na plin«. Nizka triodstotna inflacijska stopnja omogoča po mnenju ameriških predstavnikov zvezni republiki več manevriranega prostora, da bi lahko zakurila pod kotlom gospodarskega napredka in rasti. V Bonnu razumejo te povsem jasne namige kot napoved, da bo predsednik Reagan s svojimi sodelavci na zahodnem svetovnem gospodarskem vrhu od 2. do 4. maja v Bonnu zastopal prav takšno stališče, kot ga je pravkar zavzel na tiskovni konferenci: Posnemajte naš zgled pa boste povečali proizvodnjo in okrepili svoje valute, s čimer se bo dolar za vse pocenil. Gledano z ameriške strani je dolar tako močan, ker so v ZDA realne obrestne mere tako visoke. Reaganu pri tem pomaga gospodarsko in politično zaupanje ne samo Američanov, ampak tudi tujcev, ki siromašijo devizne rezerve v svojih državah, ko investirajo v ZDA. Dolgoročno je tečaj dolarja odvisen od tega, ali bodo Japonska in zahodnoevropske razvite države odobravale enako visoke obrestne mere tujemu kapitalu, kot jih odobravajo v ZDA. Da je to revolucija na kredit, je že pred nekaj dnevi zapisal Helmut Schmidt. Prvič se je v za-hodnonemških komentarjih o Reaganovi dolarski politiki pojavil izraz »dolarski imperializem«, a tudi strah, kam bo to pripeljalo. To, kar se zdaj v ZDA dogaja, menijo nekateri, ni nikakršno zmagoslavje ameriške vlade. To tudi ni plod »reagono-mike«, kot novinarji in gospodarstveniki že štiri leta imenujejo Reaganove ekonomske ideje in njegovo gospodarsko politiko: z davčnimi olajšavami omogočiti podjetjem, da bodo pognala v tek gospodarski razvoj. Vzporedno s tem poteka orjaško oboroževanje, združeno z bolečim varčevanjem na socialnih področjih. Po mnenju številnih zahodncmemških strokovnjakov je sedanji vzpon dolarja posledica orjaškega državnega zadolževanja po receptu britanskega ekonomista Keynesa. Toda denar ne prihaja samo iz lastnih virov. Kot je zapisal Helmut Schmidt v svojem komentarju, uporablja ameriška vlada ne samo 70 odstotkov denarja z depozitov američa-nov, ampak tudi v velikem obsegu denar varčevalcev in špekulantov iz Evrope in Japonske. Vmes pa ja tudi denar iz držav y razvoju, ki se steka »na varno«, v ZDA. Konec tega leta bo najbogatejša država na svetu bolj zadolžena v tujini kot Brazilija. To je tisti denar, Id je krvavo potreben zlasti državam v razvoju, da bi z njim spodbudile rast svojih gospodarstev, kar bi jim olajšalo odplačevanje dolgov. S tem, da država izsesa 70 odstotkov prihrankov z depozitov ameriških državljanov — v skladu z ekonomskimi merili bi jih lahko 30 do največ 40 odstotkov — ostane samo 30 odstotkov denarja za potrebe po kapitalu, ki jih imajo podjetja, za trgovino, zidavo stanovanj in tako dalje. In ker guverner emisijske - rezervne banke Volcker ne da tiskati več denarja, bi ostal Reagan kljub orjaškemu primanjkljaju v zunanji plačilni bilanci brez denarja, če ne bi imel na voljo vedno novih denarnih naložb iz tujine, ki jih uporablja za svojo oboroževalno tekmo. Očitno bo prihodnji gospodarski vrh sedmih zahodnih najrazvitejših držav mala v Bonnu eden izmed najburnejših v zgodovini teh srečanj, ker je vnaprej jasno, da Reagan ne misli opustiti svoje dolarska politike, preostalih šest držav pa tudi ne more dovoliti, da bi se položaj še nadalje slabšal. Toda kaj lahko storijo? BOŽIDAR PAHOR Dr. Štoka pri Mirošiču TRST — Generalni konzul Drago Mirošič je sprejel deželne^ svetovalca in predsednika deželne komisije za zunanje zadeve in DsT1 ske sporazume dr. Draga Štoko. Govorila sta o bližnjem obisku k® misije, ki jo vodi dr. Štoka, in ki 170 v kratkem obiskala Slovenijo tej na to reško področje in tako podčrta1 medsebojne politične stike med SoJa listično republiko Slovenijo in dež® Furlanijo - Julijsko krajino. Govor je bil, kot rečeno, predvse o sožitju med tu živečimi narodi o aktualnih vprašanjih globalne z ščite Slovencev v Italiji. U BAGDAD — Iraški predsednik Sa dam Husein je včeraj sprejel jugo5J, vanskega ministra za zunanje zade Raifa Dizdareviča, ki je na 3-dn6^ nem uradnem obisku v Iraku in 541 ^ njim zadržal v daljšem prijateljske pogovoru. Razpravljala sta o vpfa šanjih s področja delovanja neuvrsc nega gibanja in o dvostranskih stik11 med državama. CASSA RURALE ED ARTIGIANA Dl ORIGINA HRANILNICA IN POSOJILNICA NA OPČINAH USTANOVLJENA LETA 1908 PRISOTNA V SLUŽBI CELOTNE SKUPNOSTI VEČ KOT 75 LET Po sobotnem slavnostnem podpisu listine Videm in Maribor uradno pobratena VIDEM — Maribor in Videm sta od sobote uradno Pobratena. V soboto sta v dvorani občinskega sveta v "idmu tamkajšnji župan odv. Angelo Candolini in predsednik mariborske mestne skupščine mag. Slavko Soršak Podpisala slavnostno listino o pobratenju. Gre za sklep-fb akt pred nekaj več kot dvema letoma začetim postopkom. še pred proslavo tisočletnice Vidma, ki je bila Pred dvema letoma, so se namreč videmski občinski Upravitelji dali v stik z mariborskimi, po zaslugi takratnega jugoslovanskega generalnega konzula v Trstu Stefana Cigoja, kot je poudaril v soboto na videmski svečanost odvetnik Candolini. Na proslavi tisočletnice so prisotni tudi Mariborčani skupno z že pobratenimi delegati Beljaka ter drugih z Vidmom prijateljskih mest. Sledili so razni obiski in sestanki. Lani so bili Videm-cani v Mariboru. V soboto se je uradni del faze pobra-knja zaključil. Istočasno so v Videm prišli tudi zastopniki mariborske univerze ter tamkajšnje gospodarske zbornice, da bi navezali stike s kolegi v Vidmu. V mestni galeriji sodobne umetnosti je slovenski akademski slikar Janez vidic odprl razstavo svojih del. Svečanost se je pričela že zgodaj dopoldne. V dvorani videmskega občinskega sveta so se sestali člani občinskega sveta Vidma ter mestne skupščine Maribora. Pozdravih dveh županov Candohnija in Soršaka, ki uvodoma na kratko povedala, kako je prišlo do postenja in obrazložila ureditev in pristojnosti krajev-P*b uprav v dveh državah, so se k besedi oglasili porogale! z obeh strani. Bračič in Tiburzio sta govorila o ?ulski ureditvi in pristojnostih občin, Bračič in Toso “binellato o kulturi dejavnosti, Mazej in Mattioli o zdrav-stveni oskrbi in socialnem varstvu, Kramberger in Ariis Pp o ekologiji. Iz poročil je bilo razvidno koliko pristoj-P°sti imajo občine, vendar je prišlo do izraza tudi kako hizlične so možnosti posegov občinskih uprav v dveh Različnih političnih sistemih. Zastopniki mest so sklenili, ^ bodo še poglobili znanje o posameznih področjih. Istočasno sta bili dve pomembni srečanji na uni-'Trzi in trgovinski zbornici. Na univerzi je mariborsko Negacijo, ki jo je vodil prorektor dr. Adolf Šuster, sPrejel bivši rektor prof. Gusmani. Zelo konkretno so se pogovorili o konkretnem sodelovanju med univerzama, saj so ugotovili, da se obe ukvarjata z istimi problemi. Videmčani so gostom podarili nekaj izvodov almanaha v katerem so zbrani spisi o slovenski kulturi, ki je v Vidmu izšel pred nekaj meseci. Že tekom letošnjega leta bo prišlo do ponovnega sestanka, na katerem pa bodo že delovno odločali o sodelovanju. Na trgovinski zbornici pa so pogovori potekali o sodelovanju na gospodarskem področju, ki je sicer v več primerih že utečeno. Videmsko zbornico so zastopali član upravnega odbora Lonardi in Coveri, Battilana za turistično ustanovo in L. Conti, ki je podpredsednik furlanske sekcije italijansko-jugoslovanske trgovinske zbornice. Mariborsko Gospodarsko delegacijo je vodil Janko Kolarič. Ob zaključku pogovora v občinskem svetu je bil podpisana listina o pobratenju. Na ta del slavnosti so prišli tudi najvišji predstavniki videmskega političnega ter u-pravnega življenja, tako prefekt La Rosa, kot vojaški in drugi funkcionarji. Prisoten je bil tudi generalni konzul SFRJ v Trstu Drago Mirošič, ki se mu je odvetnii; Candohni zahvalil, za vso pomoč v pripravi pobratenja. Na slavnostnem kosilu sta si župana izmenjala zdravici. Pozdravili so še nekateri drugi. Omenimo med nj-mi le občinskega svetovalca in tudi predsednika ANPI Vincentija, ki se je spomnil tovariških vezi med Furlani in Slovenci v boju proti nacifašistom, ko so se številni Furlani borili ramo ob rami s slovenskimi tovariši tudi na jugoslovanskih tleh. V moderni galeriji v Palamostre so odprli razstavo akademskega slikarja Janeza Vidica, ki živi v Mariboru. Predstavil ga je kritik Sergej Vrišer. Razstavo bodo sicer videmski javnosti predstavili v začetku prihodnjega tedna. Dodajmo k temu še, da vlada v Vidmu precej zanimanja za kulturno dogajanje v Jugoslaviji. Prejšnji večer je na univerzi o sodobni italijanski kulturi v Jugoslaviji govoril prof. Eros Sequi. Predstavil ga je pred sednik goriške pokrajine prof. Silvio Cumpeta. V prihodnjem tednu je napovedan še en večer, kjer bo govor o slovenski kulturi. MARKO WALTRITSCH Po nedeljskem referendumu V Lokvi samoprispevek še 5 let KOPER — Prebivalci krajevne skupnosti Lokev pri Divači so se v nedeljo na referendumu odločili za podaljšanje krajevnega samoprispevka. Od 650 volilnih upravičencev jih je na volišča prišlo 619 in kar 525 jih je glasovalo za podaljšanje krajevnega samoprispevka. V krajevni skupnosti naj bi tako v naslednjih petih letih (samoprispevek pa imajo vpeljan že 15 let Izbrali okrog 6,5 milijona dinarjev, ki jih nameravajo porabiti za reševanje vrsto krajevnih problemov. Tako bodo svoj delež prispevali za asfaltiranje odseka ceste od Lokve proti Lipici in Sežani, za dokončno ureditev otroškega vrtca, kjer naj bi vpeljali celodnevno varstvo, ki ga zdaj še nimajo, v Lokvi nameravajo urediti še avtobusno postajo, dokončati obnovo kulturnega doma in okolice tega doma, urediti pa še 6 km gozdnih poti (doslej so jih uredili že 8 km) ter si tako omogočiti lažji dostop do rodovitnih površin na Krasu. Vsi krajani bodo svoj prispevek v denarju oplemenitili še s prostovoljnimi delom. ' DUŠAN GRČA Unioncamere o avtocesti Ljubljana - Trst TRST — Dokončna izgradnja avtoceste Ljubljana - Trst na odseku Razdrto -Fernetiči mora biti realizirana istočasno z odsekom 'Razdrto - Gorica : tako željo je soglasno izrazila skupščina deželnega združenja trgovinskih zbornic (Unioncamere) na predlog predsednika Tombesija na petkovem zasedanju. Predsednik se je namreč skliceval tudi na nedavne pogovore s predsednikom izvršnega sveta SRS Šinigojem med njegovim obiskom v deželi in potrdil važnost, ki jih vzporedna dograditev obeh del velikih mednarodnih zvez ima za harmonični razvoj suhozemnega prometa ( pa tudi pristaniškega) preko teritorija Furlanije - Julijske krajine. S tem so se strinjali tudi predsedniki trgovinskih zbornic iz Gorice Lupieri, Vidma Bravo in Pordenona Musolla. Začela se bodo pogajanja med sindikati in Zanussijem PORDENON — Po zaključenem obdobju velikih manevrov glede družbene, finančne in vostvene ureditve te velike družbe, se bodo v tem tednu začela pogajanja med novim vodstvom obrata Zanussi - Electrolux in sindikalno zvezo. Prvo tovrstno srečanje bo v četrtek v Mestrah, še prej Koristna informacija in spodbuda za novo sodelovanje g PORTOROŽ — Zveza ekonomistov f«(venije je preteklo soboto v porto-Uori m hotelu Metropoli priredila e-j^unevni študijski seminar za člane j.^stva slovenskih ekonomistov v 'diji Ekonomist. Ob zavidljivo vi-em številu udeležencev — bilo jih več kot petdeset — med katerimi ^ bili tudi tržaški in goriški štu-1 ,, je ekonomije, je seminar v ce-hi1. izP°lnil svoj informativno izo-cl Sevalni namen in spodbudil tudi dpfOVore 0 novem’ konkretnejšem so-„ lovanju med Zvezo ekonomistov genije in društvom Ekonomist. J. dopoldanskem delu seminarja je [D1 Predaval dr. Viljem Merhar z pijanske ekonomske fakultete o in-p'bkionalnih in narodnogospodarskih obletnih jugoslovanskega gospodarim^- Bila je to strnjena teoretična v Racija o zakonitostih jugoslo tiik ,f?a ekonomskega sistema in o Sj.§ovih specifičnostih glede na kla-slcg16 °blike kapitalističnega ekonom-Vjj sistema. Posebej se je uštapa bri vprašanju družbene lastnine, mi razmerju med planskim in trž-Lj gospodarstvom, pri dohodkovnih ^jbosih in pri ustavnem konceptu Pjevanja dela in sredstev, fpj P-26 ZaJkonjšek z republiškega ko-b)in a- za družbeno planiranje je se-(ios ri'st°m govoril o dolgoročnem Sp farskem in družbenem razvoju Slovenije do leta 2000, ki ga prav te dni obravnavajo v slovenskem izvršnem svetu, nakar bo prešel v javno razpravo. Razvojni načrt je razdeljen v poglavitne razvojne enote, kakršne so na primer prebivalstvo (zaposlenost, kadri), tehnologija, mednarodni odnosi, infrastrukture, regionalni razvoj, prostor in podobno, vsaka od gospodarskih dejavnosti pa je vzajemno povezana z vsako od teh razvojnih enot. Predavatelj se je nato podrobneje ustavil pri njih in nakazal zlasti bistvene zaviralne dejavnike, ki jih bo treba odpraviti z uresničevanjem dolgoročnega razvojnega načrta. V razpravi so se udeleženci seminarja zanimali zlasti za razvoj slovenskih cestnih in vodnih prometnih povezav, za načrtovanje turističnega razvoja in razmišljali tudi o možnostih posebne integracije zamejstva v slovenski dolgoročni razvojni načrt. V popoldanskem delu je zaradi predavateljeve bolezni žal odpadlo predvideno predavanje o ugotavljanju in razporejanju dohodka ter presoji uspešnosti jugoslovanskih organizacij združenega dela. Še posebej zanimivo pa - je bilo za zamejske udeležence izvajanje Toma Vojnoviča, svetnika pri Gospodarski zbornici Slovenije, ki že vrsto let dela na področju prenosa tehnologije. Izredno pregledno in konkretno je razgrnil problematiko možnosti in per- spektiv višjih oblik gospodarskega sodelovanja slovenskih in jugoslovanskih organizacij združenega dela s poslovnimi partnerji iz tujine in zamejstva. Ustavil se je pri štirih poglavitnih višjih oblikah sodelovanja (skupna vlaganja, dolgoročna industrijska kooperacija, poslovno-tehni-čno sodelovanje in pridobitev pravic do izkoriščanja patentov, vzorcev, know-how itd.), tako z vidika dosedanjih izkušenj tega sodelovanja, kot v luči novega jugoslovanskega zakona o skupnih vlaganjih s tujimi partnerji. Bistvene novosti tega zakona je predavatelj orisal v novem razmerju med vloženimi sredstvi, pri čemer lahko tuji partner preseže dosedanjo omejitev na 49-odstotno udeležbo in vloži do 99 odstotkov kapitala; nadalje, spremenjen je proces odločanja pri skupnih vlaganjih; skupni poslovni odbor je dobil znatno razširjene pristojnosti; dobiček iz skupnih vlaganj pa je po novem mogoče prenašati tudi na področje storitev (na primer v gostinsko-tu-risticne dejavnosti ipd.), čeprav ostaja v veljavi obveza, da mora tako podjetje izvažati. Ko je našteval ugodnosti za tuja vlaganja v jugoslovansko gospodarstvo, pa je predavatelj opozoril na širok sistem jamstev, ki poleg bančne garancije vlagatelju zagotavlja tudi zakonsko jamstvo, s katerim ima pravico terjatve do jugoslovanskega gospodarstva v višini svojih vloženih sredstev. Skratka, z novim zakonom o skupnih vlaganjih je postala Jugoslavija zanimivejša za tuje partnerje, odprle pa so se tudi nove možnosti sodelovanja s slovenskim gospodarstvom v zamejstvu, k čemur je po svojih močeh želel prispevati tudi portoroški seminar. VLASTA BERNARD pa bo na sporedu zasedanje vsedržavnega koordinacijskega odbora delegatov, na katerem bodo izdelali strategijo sindikalne zveze v odnosu do obrata. Prvo srečanje med sogovorniki bo služilo za začetek ustvarjanja dogovorjenega načrta o preosno-vi, saj obstaja utemeljena nevarnost, da bi sindikalna zveza bila povabljena na pogajanja o industrijskih in zaposlitvenih vprašanjih, ko bi bile razne izbire že sprejete. Kljub temu pa niso samo ti problemi, s katerimi se v sklopu sindikalne zveze trenutno ubadajo pri Zanussi ju. V minulem tednu je bilo nekaj razčlenjenih stavk, ki so bile sklicane v podporo zahtevam o znižanju delovnega umika, za izplačevanje predujmov na dopolnilno blagajno in za izplačevanje decimalk premične lestvice, ki so medtem dozorele. Vodstvo Zanussija je doslej negativno odgovorilo na vse zastavljene zahteve. Sindikalna zveza pa vidi v takem zadržanju predvsem načrt, da bi se tovarniškemu svetu odvzel vsak manevrski prostor glede pogajanj, PLOŠČICE IN SANITARNI MATERIAL anto ROLICH Nabrežina 35/c Tel.: 040/200371 Zastopstvo za TRST in GORICO posebnih lesenih oken in vrat Prihranek do SO^o goriva Možnost državnega prispevka do 30% vrednosti naložbe na podlagi zakona št. 308 z dne 29/5/1982. TONE SVETINA Affecf nebom in peklom ----------------374.___________________ v n^0nce je srebrilo obalo. Kriki galebov, vojne ladje ^Pristanišču, morje zastav, trobojnic z rdečo zve-je Ljudje na ulicah, vojska vseh barv in mir... Rad Fi,'mel to mesto, vendar ga ni mogel primerjati z ierp 0rn' Pregnali so ga v provinco. Če bi ostal v svo-z d ne bi umiral. Ali pa bi ga že prej odneslo je Ucejem vred. Svet je spremenljiv, samo valovanje p j’ ^Sromno morje brez rešilnega čolna, še kosa lesa lkjer, da bi se oprijel... dlel iSra operacijski mizi je Losanna umrl. Lora je omeje a'. Lo so ji prišli povedat. Zavezniški major pa jo Pnpeljal domov. »Svinja izdajalska!« je vrgla v obraz očetu. »Ubil si ga!« »Naj ti obrazložim... Nisem bil jaz tisti!« »Ne opravičuj se, ker veš, zakaj te obtožujem.« »Enrico je bil sam kriv, preveč se je kazal.« »Ne govori, za vedno si me izgubil. Ker ne morem z njim, bom šla pa s kom drugim čez veliko vodo.« III. Da bi izpričali privrženost Jugoslaviji, so osvobodilne organizacije pripravile slavnostno zborovanje na Trgu Unità. To je bil dan, ko je bil Trst res slovenski. Ljudje so privreli iz vse Primorske z zastavami z rdečo zvezdo, parolami in trasparenti. »Trst je naš, tu smo Slovenci! Tito je naš, mi smo Titovi!« je odmevalo med palačami. Množica, ki je napolnila trg in vse ulice okoli njega, je veličastno izpričala svoja hotenja. Govornika so venomer prekinjali z vzkliki Titu, jugoslovanski armadi, partiji in svobodni Jugoslaviji! Tudi družina Maslovih je prišla slavit zmago. Lojze je kot partijski sekretar pripeljal ljudstvo iz Brkinov. Kristina je pripeljala ženske s Krasa in iz Vipave. V zadnjih dneh vojne so jo ujeli četniki, da bi jo zaklali, pa jim je pobegnila iz hiše Janka Premrla -Vojka. Odpeljali pa so Vojkovo sestro, ki se ni več vrnila... Marija je pripeljala mladino. Z njo so bili tudi Janezek, Verica in Jože, ki so mu v zadnji ofenzivi zmrznile noge in so ga dodelili v vodstvo mladih. Prišli so tudi oče in Frane in Osojnik s sinom pa Pavle z njimi. Le matere, ki si je dneva tako vroče želela, ni bilo... S strehe ene od bližnjih stavb so manifestacijo gledali predstavniki zavezniških štabov in nekaj Italijanov, ki so imeli železo v ognju, da bi se Trst vrnil Italiji in z njim vsaj del Julijske krajine. Angleški general si je prižgal cigaro in rekel: »Samo poglejte to valovanje ljudi, to nevarno slovansko komunistično morje! Če ga pustimo razviharjenega, ne vem, kako daleč bo pljusknilo. Kar tulijo naj, vem, kaj hočejo, čeprav jih ne razumem. Toda Trsta ne bodo imeli! Na tem kamnu se bodo spotaknili.« PUCILOPREDNAROCNINEPLAČILOPREDNAROCNINEPLAČILOPREDNAROCNINEPLAČILOPREDNAROCNINEPLACILOPREDNAROČNINEPLACILOPREDNAROCNINE Giuricin in Cecovini zmagala na sobotni skupščini LpT ne bo razbila sedanjih koalicij Zagnani toni proti globalni zaščiti Da je bila Lista za Trst v zatonu, je bilo na dlani že na zadnjih političnih volitvah, ko je Cecoviniju klavrno spodletel naskok na parlament, da pa je razkroj tega gibanja dosegel tako visoko stopnjo, je neizpodbitno dokazala sobotna skupščina, na kateri je »struja odbomištev« (ah stolčkov) premočno prevladala nad »strujo protesta«. Skoraj vsa načela, vsa gesla in tudi vsi cilji, ki so v vseh teh lotih spremljali življenje LpT so romali v pozabo, tako da je danes vse osredotočeno na boj in na prizadevanja za »dobrobit Trsta« (kdo je proti temu cilju?), ki pod lažno krinko sentimentalizma skriva samoboj za oblast. To pa z druge strani še ne pomeni, da je Lista mrtvo telo brez vloge ah vpliva v tržaški stvarnosti, kjer ima še relativno večino na občini in na pokrajini. Ob pomanjkanju stvarnih argumentov za kakršnokoli stvarno oceno tržaške zaplete ne gospodarske in socialne stvarnosti je danes edini »ideološki cement«, ki povezuje večino melo-narjev, kronična, skoraj že nevrotična bojazen pred Slovenci«, ki hočejo na vsak način prizadeti italijanstvo Trsta«. In prav naša manjšina je bila tudi tokrat (nehote) glavni protagonist skupščine LpT, saj sta vse ostalo spretno zrežirala in v ključnih trenutkih budno nadzorovala Cecovini in Giuricin, ki sta spet potrdila, da sta danes kot danes edina prava pohtika v vodstvu LpT. Prvi je bil potrjen za predsednika, drugi za tajnika in njuna pohtika nadaljnjega sodelovanja v koalicijah dejansko ni imela nasprotnikov. Tudi o Slovencih skupščina ni povedala nič novega v primerjavi z že znanimi stališči LpT o tem vprašanju; vsakokrat, ko je kdo omenil našo manjšino, pa je ne preveč številno občinstvo (srednja starost nad 60 let) vzkipelo ah se vznemirilo (odvisno kaj je kdo rekel), nekatere bolj zagnane tone pa je spremljalo tudi ploskanje. To se, je zgodilo večkrat, največ odobravanja pa je želo Ceco-vinijevo lapidarno odkritje, da smo Slovenci najbolj zaščitena manjšina ne samo v Evropi, ampak celo na svetu. Takih in podobnih cvetk in laži je bilo v Avditoriju v soboto shšati na pretek. Najbolj zanimiva in čudna pa je bila Giuricinova izjava v uvodnem poročilu, ko je odkrito kritiziral KD, ker noče priznati obstoje beneških Slovencev in hoče koncentrirati vse manjšinske pravice v Trstu in Gorici. Mi tega ne bomo nikoh dovohh, je podčrtal tajnik LpT, torej vsem trem pokrajinam naj gre nekaj manjšinskih pravic, tako da Trst ne bo spet žrtev, kot je bil žrtev osimskega sporazuma. Beneški Slovenci so lahko zadovoljni, saj imajo od sobote novega (uglednega) prijatelja! Lista načelno ni proti zaščiti Slovencev, piše v zaključnem dokumentu skupščine, postavlja pa toliko pogojev, ki dejansko izničijo vsako resno in pravično zaščito. Nov zakon bi moral biti le seštevek vseh obstoječih norm o manjšini in ne bi smel prizadeti nobenega izmed »vitalnih interesov« italijanske večine ter bi moral izključevati vsakršno dvojezičnost. Da bo zakon čimboljši odraz realnega stanja, pravijo melonarji, pa jo treba manjšino (seveda v njenem interesu) najprej prešteti, če bo vlada predlagala tak zakonski predlog, ki bi bil v nasprotju s temi načeh, bo LpT takoj odstopila iz sedanje koalicije in začela zbirati podpise proti novi »veleizdaji« (prva so bih Osimski sporazumi) na račun Trsta. Vse ostalo lahko strnemo v par stavkih. Na skupščini sta plebiscitarno zmagala Giuricin in Cecovini, ki sta praktično »povozila« Gambassinija in njegovo tokrat molčečo opozicijo. LpT bo še naprej sodelovala s KD in z o-stalimi zavezniki, medtem ko se bo opogumljeni Giuricin na dežeh še bolj krčevito boril za mesto v deželni vladi, (st) Zupan Richetti pričakuje »organski« vladni predlog V tržaškem pokrajinskem svetu je sinoči stekla proračunska razprava, drevi pa bo o proračunu in o triletnem razvojnem načrtu tekla beseda tudi na tržaški občini. Po sobotni skupščini melonarskega gibanja, ki je potrdilo sporazum z demokristjani in z drugimi laičnimi strankami, ni več v dvomu ali bosta proračuna odobrena ah pa ne in zato se bo pozornost svetovalcev med razpravo osredotočila na druge upravne in politične probleme, ki so neposredno vezani z delom obeh ustanov. Nedvomno bo tudi tokrat dosti govora o Slovencih in o razvoju dogodkov v zvezi z globalno zaščito. Predsednik pokrajine Marchio se je prejšnji teden v svojem proračunskem poročilu pilatovsko izognil vsakršni oceni tega vprašanja in govoril o sožitju in o sodelovanju, specifično o Slovencih pa ni črhnil besedice. Nekateri pravijo, da se predsednik, ki je tudi urednik listarskega glasila, ni hotel nikomur zameriti pred skupščino LpT. To bo tudi res, ko sedi v pokrajinskem svetu in nastopa kot predsednik tega izvoljenega telesa in ne kot publicist ah kot voditelj e-ne pohtične sile. O Slovencih teče beseda le v programu, ki ga je predložil svetu odbornik za kulturo Harej in v katerem je ve« zanimivih in pozew-nosti vrednih pobud in načrtov. Dosti bolj zgovoren o naši narodnostni skupnosti pa je bil z razhko od Marchia tržaški župan Richetti, ki je v svojem petkovem poročilu podčrtal, da je ena glavnih značilnosti Trsta in tržaške občine prisotnost Slovence''-»Manjšino je treba zaščititi in ovrednotiti v interesu celotne skupnosti«, Je dejal župan, »in v tem okviru uprava poudarja nujnost, da se o organskem zaščitnem zakonu čimprej izreče via; da s predlogom, ki mora upoštevati ustavna načela in ki mora biti v ravnotežju s potrebami po zaščiti in P° enakopravnosti. Tržaška občina vsekakor poziva vlado, da se o tem vprašanju predhodno posvetuje z raznimi krajevnimi družbenimi in kulturnimi komponentami in zlasti še s tržaškimi krajevnimi ustanovami«. To ie dobesedno rekel župan ob začetku proračunske debate in njegovo izvajanj® bo gotovo spodbudilo marsikatero Politično silo, da se izreče o tem stali; šču, medtem ko je znano, da v sa®1 koaliciji obstajajo zelo različna gledanja na to vprašanje. Sestanki o varianti v nabrežinski občini V devinsko-nabrežinski občini se nadaljujejo informativna srečanja o novem regulacijskem načrtu. Danes ob 18. uri bo tako srečanje v Ribiške® naselju, ob 20.30 pa bo sestanek V o snovni šoli v Medji vasi (tudi za Š*1' van). Jutri bosta sestanka v Seslja' nu (ob 18. uri. v italijanski osnovni šm h, tudi za Vižovlje) in v osnovni šob v Mavhinjah (ob 20.30, tudi za Co-rovi je) . Dve predpremieri Petrolinijeve Chicchignole za mlado publiko Mladina si bo lahko že jutri in pojutrišnjem ogledala komedijo Et-toreja Petrolinija Chicchignola, novo postavitev Slovenskega stalnega gledališča, ki bo svoj premierski krst doživela v petek, 1. marca, v Kulturnem domu v Trstu. Vodstvo Slovenskega stalnega gledališča in režiser predstave Mario Uršič sta se namreč odločila za dve predpremieri, in sicer za mladinski abonma, saj predstavlja prav naša mladina izredno hvaležno publiko. To so gledalci, ki takoj reagirajo, v pozitivnem in negativnem smislu, s smehom, aplavzi ali negodovanjem. Kot pravijo naši igralci, takoj veš pri čem si. o včerajšnjem srečanju v Rimu s predsednikom Craxijem. Manifestaciji bo predsedoval Giorgio Canciani, ki v okviru tržaške partijske federacije odgovarja za gospodarske probleme. 9 Pokrajinski tajnik PSI Seghene se je na nedavnem sodahstičnem posver tu o reformizmu v Bologni sestal s podtajnikom pri predsedstvu vlade A-matom. Kasneje se je Segherie sestal tudi z ministrom Signorilejem in La-goriom. Tudi v soboto in nedeljo več uspelih proslav ob dnevu slovenske kulture Pretekla sobota in nedelja sta ponovno potekali v znamenju proslav dneva slovenske kulture. Že v soboto zvečer so bjle na programu tri proslave, in sicer v Miljah, na Kolon-kovcu in v Podlonjerju, v nedeljo popoldne pa sta bih proslavi še v Bar-kovljah in v društveni gostilni »Ex soci« na Kolonkovcu. Začnimo s proslavo, ki jo je imelo Društvo Slovencev miljske -občine v Verdijevi dvorani v Miljah v soboto zvečer. Tu so nastopih z recitacijami, pevskimi točkami in krajšimi prizorčki otroci domačega otroškega vrtca, o-snovnošolci in srednješold. Slednji so pripravili šaljiv prizorček »Muc gospe Vriskove-1«. O pomenu proslave je spregovoril odbornik društva Sandi Sancin. Sledil je nato nastop pevskega zbora Jadran, ki je pod vodstvom pevovodje Riharda Laharnarja zapel štiri pesmi, nakar sta še člana glasbene skupine »Lopovi« Ivo in Samo zapela nekaj skladb iz svojega repertoarja. S svojimi pozdravi se je tudi tokrat oglasil miljski župan Wiher Bordon, ki pa je besedam v italijanščini pridal tudi nekaj pozdravnih besed v slovenščini. V soboto zvečer so imeli proslavo v društvenih prostorih na Kolonkovcu, ki jo je priredilo društvo Rovte - Ko-lonkovec. Tu so bih izvajalci programa otrod osnovne šole Fran Milčinski s Katinare, ki so lepo redtirah več Prešernovih pesmi ter nekaj pesmi Miroslava Košute. Dijaki nižje srednje šole s Katinare pa so zaigrah nekaj skladb na flavto. Sledil je še nastop domače recitatorke Fedre Pachch, ki je doživeto podala pesmi raznih slovenskih pesnikov. O Prešernu in o pomenu vsakoletnih proslav pa je povedala nekaj besed tajnica društva Jolanda Gustinčič. Društvi Union in Slavko Škamperle sta priredih proslavo v Ljudskem domu v Podlonjerju. Tu so program izvajali dijaki in dijakinje učiteljišča, ki so se predstavih s prizorom iz življenja Prešerna, z recitacijami in z nastopom tria, ki je zapel nekaj pesmi ob spremljavi kitar. O pesniku Prešernu je spregovoril v imenu obeh društev Marcel Petkovšek. Proslava je lepo uspela ter je privabila lepo število občinstva. V nedeljo popoldne so imela skupno proslavo v društveni gostilni »Ex sod« na Kolonkovcu tri društva, in sicer Ivan Grbec in Dom Jakoba Ukma- rja iz Skednja ter Prosvetno društvo Kolonkovec - Ženjan. Vsa tri društva so se predstavila s svojimi zbori, ki jih vodijo Marta Werk - Volk, Marija Družina in Delka šturman - Vecchie!, nastopil pa je tudi otroški zbor učencev škedenjske ter osnovne šol® od Sv. Ane, ki ga je vodil Dušan Ju; komin. Zaključno Zdravljico so zap®^ pevci vseh treh zborov, vodila pa j® je Marta Werk - Volk. Program s° povezovale še recitacije, svoje pesi® pa je prečital tudi Albert Miklavec, katerega knjigo je navzočim predstavil Dušan Jakomin. Slavnostni govornik je bil prof. Josip Pečenko, n®® tem ko sta dve dekleti - članid društev s Kolonkovca in Ivan Grbec ® Skednja v narodnih nošah na vrat® sprejemah in pozdravljali številne U" deležence. Proslava je bila v nedeljo popoldu® tudi v Barkovljah, kjer je bil govoru® prof. Josip Tavčar, domača dramsku skupina pa je za to priložnost prip®" vila odlomek iz Prešernovega živil® nja, v katerem je Prešerna zaigral 1' van Buzečan, delo pa je režiral Gla^ ko Turk. Na prireditvi je nastopil^ ženski pevski zbor Tabor, ki ga vo® prof. Svetko Grgič. Svečanost ob 40. obletnici Dar Hranilnice in posojilnice na Opčinah Kakšno delo pa je Chicchignola? Gre za eno izmed najbolj znanih in uspelih komedij' italijanskega gledališkega avtorja in igralca Ettoreja Petrolinija. Vesela, briljantna komedija, ki kot vse komedije skriva v sebi marsikatero bridko resnico o življenju. Režiser Uršič se je pri postavitvi odločil za nekakšno nadaljevanje in poglobitev pristopa, ki ga je že tako uspešno uveljavil v Chiarovi Delitvi. To pot sta prizorišče in dogajanje bližji kabarej-skemu stilu. Na okroglem, z žarnicami obrobljenem podiju, ki pred stavlja enotno sceno za vsa tri dejanja in je delo znane slovenske scenografke Mete Hočevar, nastopajo igralci tudi z recitativi in pesmimi, ki jih na klavir spremlja Aleksander Rojc. Za živahen ritem predstave sta zaslužna tudi skladatelj Giampaolo Goral in mojster pantomime Andres Valdes. V Chicchi gnali nastopajo igralci Silvij Kobal, Miranda Caharija, Mira Sardoč, A-drijan Rustja, Bogdana Bratuž in Alojz Milič. Manifestacija KPI za razvoj Trsta Tržaška federacija KPI prireja danes ob 18. uri v Avditoriju manifestacijo na temo »Za delo in razvoj Trsta«. Govorili bodo tajnik tržaške federacije Ugo Poh, dolinski župan Edvin Švab in posl. Antonino Cuffaro, ki bo poročal o nedavnem obisku predsednika IRI Prodija v našem mestu in smrti Eugenia Curiela V spominskem parku na Gradu Sv. Justa v Trstu je bila v soboto kratka svečanost, s katero so se borčevske organizacije, napredne stranke ter predstavniki vojaških in krajevnih oblasti spomnih 40-obletnice smrti Eugenia Curiela, vodje italijanske napredne mladine, ki je padel v Milanu v boju proti nacifašizmu. Na spominski svečanosti, ki so se je, med drugim, udeležili predstavniki polu-ajinskega odbora VZPI - ANPI ter. drugih italijanskih partizanskih združenj, Združenja aktivistov osvobodilnega gibanja za Tržaško ozemlje, pokrajinskega in deželnega vodstva KPI, navzoči pa so bili še jugoslovanski konzul Aleksander Nikolič, visoki predstavniki vojaških sil v Trstu, podpredsednik deželnega sveta Claudio Tonel, komunistična senatorka Jelka Gerbčeva ter predstavniki še drugih združenj in organizacij s tržaškega področja, so prebrah motivacijo, s katero je bil Eugenio Curie! odlikovan z zlato medaljo. V motivaciji je med drugim rečeno, da je bil Curici med prvimi, ki je pozval italijansko mladino na upor proti nacifašizmu in jo združil v mladinskem gibanju, ki je opravilo pomembno vlogo v osvobodilnem boju italijanskega naroda proti nacifašizmu. Na pragu svobode, je še rečeno v motivaciji, je padel v zasedo in bil ubit, ostal pa je svetal vzgled za vse povojne mlade rodove. Ob koncu kratke svečanosti je sledilo polaganje vencev. Lep večer diapozitivov Foto Trst 80 Fotokrožek Foto Trst 80 je pripravil v petek zvečer v Gregorčičevi dvorani večer diapozitivov, ki jih je prikazal znani tržaški fotoamater Rino Tagliapietra, in sicer o nenavadnih pojavih notranjske Reke, o Škocijanski jami in o cvetju na Krasu. Skupno z večerom diapozitivov, so odprli tudi razstavo fotografij Janka Kovačiča, člana Fotokrožka, ki je prikazal okrog 50 svojih fotografij, prav tako na tematiko Krasa ter ljudi, ki na njem žive. Razstava, ki si jo je vredno ogledati, saj kaže, skozi fotografijo, ljubezen Kovačiča do Krasa, do njegovih lepot, do ljudi, ki na njem delajo in živijo, bo na ogled še nekaj dni. Rino Tagliapietra je nato prikazal, v že zmontiranih sekvencah, okrog 400 diapozitivov, ki jih je opremil z glasbo in s komentarjem, ki daje razlago posameznim posnetkom. Lep večer, na katerem sta o Janku Kovačiču in Rinu Tagliapietri spregovorila nekaj besed predstavnika Fotokrožka Saša Ota in Duilio Vecchiet. Slovesna izročitev rešilca S slovesnosti izročitve rešilca. Prvi z leve predsednik deželne sekcije RK Ga'®’ drugi pa predsednik openske Hranilnice Milič Predstavniki openske Hranilnice in posojilnice so med krajšo slovesnostjo včeraj v Trstu izročih tržaški sekciji Rdečega križa nov rešilec ter s tem nadaljevali z dobrodelnimi pob,udarni, ki jih je slovenski demami zavod začel že pred časom. Rešilec, ki ga je blagoslovil openski župnik Vih Žerjal, je nedvomno velika pridobitev, povedati pa je treba, da so bih prvotni načrti openske Hranilnice in posojilnice nekoliko drugačni, saj je upravni odbor banke že pred leti predlagal, da bi na Opčinah odprh sekcijo Rdec®^ križa, ki bi krila potrebe kraškeg prebivalstva. ^ Med priložnostno slovesnostjo ^ med drugimi spregovorila predse®? deželnega odbora italijanskega n .j, čega križa Giuho Gallo ter pred sed® upravnega odbora openske Hranil®,, in posojilnice Pavel Milič, ki je P”e. daril pomen podobnih iniciativ. 0®^ niti je treba, da so bile prisotne t delegacije raznih pohtičnih strank nekateri javni upravitelji. V petek zvečer pred tržaško občinsko palačo Protestna manifestacija Ferlugovcev proti postavitvi televizijske antene , Nadaljuje se afcca o postavitvi veli-156 televizijske antene pri Ferlugih, na zernljišču, ki ga je tržaška ob(čina for-^altio namenila javni koristi, a je Me m v brk regulacijskemu načrtu 'jseeno izdala nekemu podjetju iz Pa-a°ve gradbeno dovoljenje. Proti skle-®)u občine, ki sploh ni vprašala za Mnenje pristojnega rajonskega sveta, odločno in enotno reagirali prebi-slci Ferlugov, saj je bilo omenjeno 2®nljišče edino področje v tenn kra-ju, kjer so se otroci lahko igrali, do-■tačini pa prirejali razne družabne Reditve. ^ petek zvečer so se Ferlugovci vaški gostilni sestali s predstavniki .^ionskega sveta za Kolonjo in Škor-'lo. nato so s protestnimi transpa-,enti šli pred županstvo, kjer je bi-a ravnokar v teku občinska seja. V .'ilio dvorano niso mogli, ker so bili že delavci ACEGA, vseeno pa so Mšli do župana Richettija, ki jim je Mjubil, da bo posegel za rešitev te-|p vprašanja in dodal, da je za vso 3devo v prvi osobi odgovoren odborih za urbanistiko Pacor. Z Richetti-p111 so se tudi domenili, da jih bo acor sprejel že v soboto zjutraj, kar p se ni zgodilo in to ne po krivdi . Mugovcev, ki so zaman dolgo časa akali odbornika pred njegovim ura-otn. Pacor je sedaj končno napove-,al’ da bo Ferlugovce sprejel danes Poldne. Proti postavitvi televizijske antene (dela so se kljub protestom včeraj redno nadaljevala) so Ferlugovci posegli tudi pri Krajevni zdravstveni enoti, od katere hočejo izvedeti, ali je bila obveščena o dovoljenju občinske uprave. S to afero se. kot znano, u-kvarjajo tudi openski karabinjerji in tržaško sodišče. Afera pri Ferlugih bo v kratkem od-, jeknila tudi v samtan občinskem svetu po zaslugi svetovalcev Spetiča (KPI) in Parovela (Tržaško gibanje). Oba svetovalca sprašujeta Richettija, če je bil sploh obveščen o postavitvi televizijske antene in kaj namerava u-prava ukreniti za zaščito pravic in tudi zdravja tamkajšnjega prebivalstva. Spetič in Parovel pozivata tudi župana, naj takoj prekine gradbena dela za postavitev antene. Ferlugovci pred tržaškim županstvom NOV URNIK MEJNIH PREHODOV 2. KATEGORIJE S 1. marcem bo stopil v veljavo nov umik mejnih prehodov druge kategorije v tržaški pokrajini. O preosnovi urnikov sedmih prehodov (Šempolaj, Repentabor, Socerb, Osp, Plavje, Korošci in Čampore) so se skupno domenili vodje italijanskih in jugoslovanskih policijskih mejnih organov, da bi na ta način primerneje uredili maloobmejni promet in s tem, predvsem v poletnih mesecih, razbremenili mednarodne mejne prehode. Tako bo na primer mejni prehod pri Plavjah v juniju, juliju in avgustu po novem urniku odprt od 6. ure vse do 22. ure, medtem ko bodo nekatere druge mejne prehode kasneje odpirali kot doslej (prehod pri Šempolaju za Gorjansko je bil lanskega marca odprt od 6. ure do 19.30, letos pa bo odprt od 8. do 19. ure). Kot je na tiskovni konferenci povedal načelnik tržaške obmejne policije dr. Giovanni Volpe, je prišlo v nekaterih primerih do krčenja urnika zaradi pomanjkanja osebja obmejne policije in izredno skromnega števila prehodov v jutranjih urah. V lanskem letu je zabeležil maloobmejni promet velik porast, saj so leta 1984 zabeležili skoraj 8 milijonov prehodov s prepustnicami, to je 40 odstotkov več kot leto prej. • Zahodnokraški rajonski svet se bo sestal jutri, 27. ob 18.30 na Proseku. Na dnevnem redu ima med drugim mnenje o načrtu nove prometne zveze KPP-ACT ter obrazložitev in mnenje o letošnjem občinskem proračunu. v- ___ Zivtljenjjskii stroški v Trstu beležili 1 odst. poviška L V Trstu se je ta mesec življenje podražilo za 1 odstotek, torej enako »t meseca januarja. Največ se je podražila energija in sicer za 3,1 odst. nato J"ana za 1,1 odst. Ni bilo bistvenih podražitev pri oblačilih in stanovanjih. a 1 odst. so se povečali razni stroški. : Zanimivo je, da če primerjamo poviške z Bologno, Milanom, Turinom /J. Genovo, so mesečni poviški v Trstu precej skladni s tistimi v ostalih me-“h. Energija pa je v Milanu, Turinu in Genovi beležila celo višje poviške. Drugi podatek, ki je vsekakor zanimiv, pa je ta, da so poviški mini-alni (tudi v primerjavi z ostalimi mesti) pri oblačilih, cena stanovanj pa a^gnira« povsod. Ob krepkem povišku cene energije je seveda treba raču-a« na izredno ostro zimo, ki je prizadela tudi naše kraje. Teden v znamenju Petra Handkeja (tih' gledališču Rossetti bo drevi debitirala Handkejeva drama »Čez vasi« k • die Dòrfer), ki jo je na oder postavil deželni Teatro stabile in o £ teri smo že kritično pisali ob predstavitvi (pred kakim mesecem) v Trži-d ' Handkejevo delo je že samo po sebi zanimivo, tokrat pa ima poteza še bori 6n Pomen- sai drevišnja predstava nekako otvarja niz prireditev, ki ice; dosegle vrh v petek in soboto, ko je na sporedu simpozij o Petru Hand-'JU in sodobnem gledališču v nemško govorečih deželah. s( Simpozija se bodo udeležili ugledni znanstveniki iz Italije, ZRN in Av-te, te. ki bodo skušali poglobiti gledanje na sodobni gledališki trenutek v Pokrajinah. Mimo tega gre opozoriti tudi na manifestacijo »Austria fe-z '• lo je na razstavo sodobnega avstrijskega slikarstva. Pravzaprav gre j, dva pregleda, ki bosta na ogled v galeriji Torbandena (od četrtka) in Palači Costami (od petka). de Razpisan pa je tudi novindrsko-literarni natečaj, ki je namenjen štu-(jj; zadnjih treh letnikov tržaških višjih srednjih šol. Svoje izdelke naj predložilo tajništvu Teatra stabile do četrtka, 7. marca. Prispevki jgj^te-ejo fon daljši od treh tipkanih strani in naj se nanašajo na Handke-uPrizorjeno delo, na samega avtorja ali na kak argument, ki bo pri-v ospredje na dvodnevnem simpoziju. Preskromna sredstva za 7. pomol Medministrski odbor za gospodarsko načrtovanje CIPE je sklenil dodeliti denarno pomoč v znesku 21 milijard in 875 milijonov lir za uresničitev začetnih del razširitve tržaškega 7. pomola. Naložbo bodo omogočila sredstva iz Sklada za naložbe in zaposlitev (FIO). Razširitev 7. pomola spada med prednostne naložbe, za katere se je zavzelo ministrstvo za bilanco, vendar pa so odločujoči krogi pri tem spregledali dejanske potrebe Avtonomne pristaniške ustanove EAPT, ki je za dopolnitev 7. pomola zaprosila za 99 milijard in 600 milijonov lir. Predsednik EAPT Zanetti je izrazil začudenje in zaskrbljenost vodstva ob dejstvu, da je odbor CIPE namenil tržaški, luki le petino zaprošenih sredstev, medtem ko so druga pristanišča prejela višjo denarno pomoč za nove gradnje, pa čeprav niso bile uvrščene v seznam prednostnih naložb. Načrt o razširitvi 7. pomola (gre domala za podvojitev .njegove preto-vome zmogljivosti) predvideva izdatke v višini 130 milijard lir. Trideset milijard lir je že dodelila država, medministrski odbor CIPE pa je primaknil še 22 milijard. Ta sredstva bodo komaj zadostovala za uresničitev prvega dela gradnje, t.j. postavitve 208 m dolgega in 151 m širokega železobetonskega pomožnega pomola. Sreča v strahoviti nesreči Pehal a1 299-197. Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij KD V. Vodnik - Dolina sklicuje svoj redni občni zbor jutri, 27. t. m., ob 19.30 v 1. sklicanju in 20. uri v drugem. Občni zbor, na katerega so vabljeni vsi člani in simpatizerji, bo v društvenih prostorih. ZSKD, La Cappella Underground, VIBA FILM vabijo na slavnostno premiero filma »Ljubezen« (rež. Rajko Ranfel) v kinodvorani Ariston v četrtek, 28. t. m., ob 16.00, 17.45, 20.30, 22.15. Ob 19.30 srečanje z ustvarjalci, in protagonisti. župnijski svet iz Trebč vabi na predavanje, ki bo v četrtek, 28. t. m., ob 20. uri v župnišču. Predaval bo prof. Matjaž Puc iz Ljubljane na temo »Ali je danes še potrebno govoriti o veri«. Vljudno vabljeni. TPPZ P. Tomažič. Jutri, 27. t. m., ob 20. uri bo v prostorih Partizanskega doma v Bazovici seja glavnega odbora. KD I. Cankar sporoča, da bo seja odbora jutri, 27. t. m., ob 19. uri. KD Slovan sporoča, da bo REDNI OBČNI ZBOR danes, 26. t. m., v prostorih Gozdne zadruge, in sicer ob 20. uri v prvem sklicanju in ob 20.30 v drugem sklicanju. Dnevni red: predsedniško poročilo, tajniško poročilo, blagajniško poročilo, poročilo o delovanju pevskega zbora, razrešnica odboru, volitve novega odbora m razno. KD Rovte - Kolonkovec vabi vse, ki jih petje veseli, da se zglasijo na sedežu društva v Ul. Monte Semio 27 (bivše Campanelle) ob torkih, četrtkih in sobotah od 20. do 21. ure. V najkrajšem času bomo ustanovili mešani pevski zbor. včeraj-danes Danes, TOREK, 26. februarja ANDREJ Sonce vzide ob 6.49 in zatone ob 17.47 — Dolžina dneva 10.58 — Luna vzide ob 9.35 in zatone ob 24.00. Jutri, SREDA, 27. februarja GABRIJEL Vreme včeraj: temperatura zraka 5,5 stopinje, zračni tlak 1032,3 mb ustaljm, brezvetrje, vlaga 82-odstotna, nebo jasno, morje skoraj mimo, temperatura morja 6,7 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Ilaria La Pasquala, Gabriele Giovarmini, Celeste Maurich, Gino Natale, Bojan Kuret, Fabrizio Marchesi, Luca Dorsi, Eleonora Baio, Davide Zotti, Valentino Gonan, Francesca Ugolini, Giulio Viđali, Manuela Valda, Paolo Savadori, Giovanni Matera, Alessio Matera, Hanna Latini. UMRLI SO: 38-letna Alessandra So-vran, 79-letni Francesco Crovatmi, 86-letna Antonia Batic, 79-letna Olimpia Del Bello vd. Bamabà, ' 92-letna Irene Anderle, 61-letni Romano Romam, 86-letna Lily Santi, 83-letna Antonia Cer-gol, 79-letna Ernesta Miani, 83-letna Angelica Nasazio vd. Fonda, 65-letni Virgilio Sossich, 78-letni Mario Ulcigrai, 81-letna Giuliana Vogrič vd. Di Natale, 70-letni Santo Coloni, 85-letni Vittorio Rizzati», 61-letni Simone Vesnaver, 71-letni Mario Ukmar, 62-letni Fabio Brombara, 70-letna Evelina Stefani, 88-letni Giovanni Della Zotta,. 83-letna Carla Rajevic, 39-letna Sonia Pachor, 85-letna Giovanna Metlikovec vd. Dodic, 78-letni Bruno Facchinetti, 78-htni Corrado Lo Monaco, 84-letni Bruno Viezzoli, 78-letna Maria Trampuž, 63-letna Elena Semili, 79-letna Bruna Borri, 76-letni Aldo Verdelli, 58-letni Antonio Chinnici, 87-letna Caterina Fonda vd. Piccini, 80-letna Iolanda Krizman vd. Weber, 84-letna Renata Cre-maschi vd. Centa, 78-letni Giuseppe Za-nutel, 69-letna Ida Scabich por. Suplina, 78-letna Maria Milic vd. Bonazza. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2, Ul. Felluga 46, Ul. Mascagni 2, Sesljan, Bazovica, žavlje. (od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Ul. Giulia 1, Ul. San Giusto 1. NOĆNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Ul. Giulia 1, Ul. San Giusto 1, Sesljan, Bazovica, Žavlje. LOTERIJA BARI 61 60 9 73 5 CAGLIARI 13 42 64 25 40 FIRENCE 46 58 4 44 40 GENOVA 10 42 27 52 74 MILAN 3 15 68 13 52 NEAPELJ 41 25 40 18 73 PALERMO 66 85 31 7 Ž-A RIM 28 84 57 42 33 TURIN 1 89 62 26 16 BENETKE 3 24 51 4 2 ENALOTTO 2 1 X I1X 211 112 KVOTE 12 — 28.049.000 lir 11 — 868.000 Ur 10 — 78.000 lir razna obvestila mali oglasi Sekcija VZPI-ANPI iz Križa prireja v soboto, 2. marca, ob 19.30 v vaškem Ljudskem domu praznik včlanjevanja. Sodelujeta godba na pihala in moški zbor Vesna. Vabljeni člani in simpatizerji. V okviru utrjevanja stikov med ljubljansko in tržaško univerzo bo jutri, 27. t. m., ob 18. uri predaval na filozofski fakulteti tržaške univerze klasični filolog ■ prof. KAJETAN GANTAR o »POJMOVANJU SAMOLJUBJA PRI GRŠKIH PESNIKIH IN FILOZOFIH«. Predavanje znanega prevajalca grških in latinskih klasikov bo v 1. nadstropju poslopja na št. 3 Ulice dell'Università. Vabljeni še posebej dijaki klasičnega liceja. Predavanje bo v italijanščini. Občina Repentabor razpisuje natečaj za dve mesti delavca-šoferja smetarske službe. Rok za predstavitev prošenj zapade 15. marca 1985. Pojasnila nudi občinsko tajništvo. darovi in prispevki V počastitev spomina Aleksandra Čoka in Marije Grgič vd. Kralj darujeta Just in Cristina Lovrenčič 10.000 lir za spomemk padlim v NOB v Lonjerju. Aleksandra Skerlavaj (Opčine, Bazoviška 25/1) daruje 50.000 Ur za OPZ MPZ Vesela pomlad. Namesto cvetja na grob bratranca Stanka Košute damje Dora Indri (Križ) 15.000 lir za KD Vesna. V počastitev spomina Zore Perello -Godma ob 40-letnici smrti daruje Tatjana šmuc - Koren 50.000 lir za KD I. Cankar pri Sv. Jakobu. Namesto 'cvetja na grob nečaka Na-dalija Pacchionija daruje Ferdo Rukin z družino 25.000 lir za moški pevski zbor Vesna in 25.000 lir za spomenik padlim v NOB V Križu. Ob 21. obletnici smrti drage žene Matilde daruje mož Leopold Adam 30.000 lir za Dijaško matico. V spomin na Štefana Veljaka darujeta Slava in Franc Košuta 10.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev. V isti namen darujeta Vida in Dario 20.000 lir za MPZ Glasbene matice. V spomin na gospo Marijo Zudetič daruj ;ta Lida in Glavko Turk 15.000 lir za KD I. Grbec. Ob 30. obletnici mamine smrti daruje Glavko Turk z družino 50.000 lir za mladinski pevski zbor Glasbene matice. V spomm na prijateljici Gizelp Kralj vd. Vidau in Marijo Grgič vd. Kralj daruje Irma Kralj 10.000 lir za cerkev sv. Andreja v Trebčah in 10.000 Ur za Godbo na pihala V. Parma iz Trebč. Namesto cvetja na grob Antona Gombača daruje sestra Pepka 30.000 lir za ŠD Adria. V počastitev spomina Egidija Košute daruje Olga Valetič 10.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev. V spomin na Mičkota B=vilacquo darujejo Anica, Zora, Uči in Marina 10.000 lir za TPK Sirena. V spomin na Marijo Zudetič darujeta Aljoša in Marjuča Žerjal 50.000 lir za KD I. Grbec. Lidija Zobin daruje 20.000 Ur za ŠD Breg. V spomm na Stanislava Košuto daruje Ema Comari z družino 15.000 Ur za Godbo na pihala iz Ricmanj. Ob 8. obletnici smrti Ivanke Grgič daruje hči Marija 15.000 lir za KD Lipa. menjalnica Ameriški dolar Kanadski dolar švicarski frank . Danska krona . . Norveška krona . švedska krona . . Holandski fiorini . Francoski frank . Belgijski frank Funt šterling . . Irski šterling . . Nemška marka Avstrijski šiling . Portugalski eskudo Japonski jen . . španska pezeta Avstralski dolar . Grška drahma . . Debeli dinar . . Drobni dinar . . 1985 .... 2.135.— .... 1.515.— .... 738,— .... 172,— .... 217.— .... 220,— .... 550.— .... 202.— .... 29.- .... 2.270,— .... 1.940,— .... * 622,— .... 89,— .... 10.25 .... 7.25 .... 10,— .... 1.500.— .... 14,— .... 7.20 .... 7.- Sani BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA S. P. A. TRST - ULICA F/FILZI1Q - CS VITAMINSKE KREME »CRUSCASE« 0 nego suhe kože so v prodaji na činah - KOZMETIKA 90. PRODAM BMW 320, 6 cilindrov, letwf '78, 70.000 km, v odUčnem stanju. Tei na št. 227-284. PRODAM alfa romeo giulietta 1600, nik december '78, v odličnem stanj"' Tel. 227-284. PRODAM renault 5, letnik ’81, 5 vrat GTL. Tel. 227-284. PRODAM vespo ET 3 v odUčnem nju. Tel. 213-775. V NAJEM dajem sestavljivo ogrodje 1 aluminija (casteUetto) 4x2,50x1 n' Tel. na št. 910-148. OPRAVLJAM PLESKARSKA DELA P° ugodnih cenah. Tel. 910-148. VESPO 200 cc, 6 mesecev staro, ^ prevoženih km, prodam po u® ceni. Telefonirati ob urah obedov 11 št. 0481/31422 aU 87711. AKACIJEVE KOLE za vinograd ugo^jj prodanu Telefonirati v popoldans»1" urah na št. 0481/78129. PRODAM prikolico roller europ 36, F nik '81, v odUčnem stanju. TelefOr rati na št. 280-885 od 19. do 21. ure- PO DOBRI CENI PRODAM 13 pleIT1|; nitih brejih ovac, nekatere že z Ja.| njeti. Telefonirati po 20. uri na 5 213-526. Družabne igre za otroke in odrasle ORVISI TRST — UL. PONCHIcLLI 3 OBČINA TRST XIII. ODDELEK URBANISTIKA IN PROMET Upravni odsek Prot. št. XIII-74/172/462 OBVESTILO Zakon št. 167 z dne 18. aprila 19®^ jji Načrt tržaške občine za cenene ljudske gradnje — področje Bosco« — varianta št. 2 NAČRT JE DEPONIRAN V Gl^\ NEM TAJNIŠTVU OBČINE . možnostjo, da si ga zaintel rani ogledajo. ŽUPAN vet3 upoštevajoč sklep občinskega sv' št. 70 z dne 25. 1. 1985, s ^ je bila sprejeta varianta za 2. močni načrt področja »Don Bose v smislu in na podlagi 6. éF.j zakona št. 167 z dne 18.4. 1962- , vsebuje določila za prisvajanje benih površin za cenene-lju“ gradnje, obveščam: 1. od 22. februarja 1985 do 4. - ^ ca 1985 bo načrt v zvezi z in*' raj omenjenim področjem deP^j. ran v občinskem glavnem ^ štvu (oglasna deska); .^ 2. v omenjenem roku bo vsa*'^ imel možnost, da si ga ogleda to ob delavnikih od 8. do 14-ob praznikih od 9. do 12. urei . 3. v roku dvajsetih dni od datun objave tega obvestila v spisku konskih obvestil tržaške P°^gj5) ne (in sicer do 14. marca 1*% lahko zainteresirani predi0 svoje pismene ugovore na znem kolkovanem papirju. Trst, dne 9. februarja 1985 župan. dr. F. Riche^ Namestnik glavnega tajnika dr. R. Fabbro Pre>*- AVTONOMNA DEŽELA FURLANIJE - JULIJSKE KRAJI^ SPLOŠNO KNJIGOVODSTVO čestitke Te dni je praznovala MILKA KURET iz Ricmanj št. 6 svoj rojstni dan. Vse najboljše ji želita Marcela in Pierina. Danes praznuje rojstni dan ANICA. Vse najboljše ji žeb Nadja. Naša teta OLGA v Skednju živi in svoj visok jubilej slavi. Da bi v zdravju in zadovoljstvu živela še mnogo dni, ji iz srca Silvija, Teo, Dorotea ter brat Rudi in Dana žeU. TISKOVNO SPOROČILO Avtonomna dežela Furlanija - Julijska krajina sporoča vsem fizični1**^, pravnim osebam, ki morajo izvesti pologe na račun dohodkov deželne bila0. da so številke poštnih tekočih računov naslovnjenih na zavod Cassa di mio di Trieste — Tesoreria della Regione Autonoma Friuli - Venezia «1° Ulica Carducci 7, Trst — tako spremenjene; T/rčn 00238345 prej 11/2946 (splošen) T/rčn 12845343 prej 11/4127 (administrativne sankcije) T/rčn 00290346 prej 11/9785 (takse za deželne koncesije) Slike, ki niso le spomin Glinščica ali tudi drugače kratkim je prof. Merkù predaval o dolinskem kotu in rekel med dru-da bi Glinščici in Boljuncu morali praviti drugače. Zatorej tokrat objavljamo razglednico iz zbirke Adriana Mozetiča (potovala je ok. leta 1900) prispevek h gradivu, ki ga prof. Merkù zbira z natančnostjo in vest-®°stjo, ki mu je lastna. Ali njegove ugotovitve naletijo venomer na razumevanje in jih naša javnost sprejme, je drugo vprašanje. Razglednico yODQPAT KLINČIĆA je založil domačin Josip Kraljič, ki se je pri dolo-Cltvi didaskalije gotovo naslanjal na izgovarjavo domačinov (F. F.) Domu na oltar .T° razglednico je založila »Slove-i J®;- z Dunaja in je potovala leta v^- Izdelal jo je Maksim Gaspari svojem — pK) naši sodbi — umetni-j ?. najboljšem »razgledničnem« ob-.lU- Sodi v slovensko! secesijo ali, Se’ v slovensko moderno, kar spoz-,. mo j ufm° po elementih, kot so okvir z del .IfHi motivi (v secesiji je okvir slike), napis s tipičnimi črkami, rer|Se eudovito skladajo s celoto; iz-dp- ? Posrečen je prikaz slovenskih ìyf , tod morja prek Ljubljane in tali Va d® Ziljske doline) v sliči-v katere strmi zamišljeno pisa-haìLà ditelektualec, ki ustvarja »iz Sn °da za narod«. V spodnjem de-n m.kotu je narodni kolek, ki ga je ePd odpošiljatelj razglednice. Tu- * II te m š Idepke so po svoje zanimiv dovi n ,kar zgovorne, ker zrcalijo e’ ^^tume, politične in L*- razmfvrfi* f oiTo cj kar Ke razmere; poleg tega so è v'rnHre m odražajo grafično i; hai „i ^ bo žela priznanja tudi z\ SeJ movenskih mej. K tem nalepkai 0bj'H,r-l> ®e Povrnili in jih kdajpakd; JdVlk v naši rubriki. bovoli božične praznike in rila ;'H' V korist »Družbi sv. ( nica ; Metoda« v Ljubljani. Razgle Cesiio aZ 1907 in sodi še v s da gr Avtor je K. S., a dvomim ček IVZa Slovenca: ker so karto Zelo v Pragi, menimo, da g Turi-e,rjetno za češkega slikarja. 1 bubljanska CMD je tiskala n rodne kolke in z njihovo prodajo prišla do prepotrebnega denarja za svoje delovanje. Skoraj vse slovenske razglednice iz tistega časa imajo na hrbtni strani v zgornjem levem kotu okvirček z napisom: Prostor za narodni kolek ali Mal položi dar domu na oltar! radioteievi&ija ITALIJANSKA TELEVIZIJA Prvi kanal 11.55 Vremenske razmere 12.00 Dnevnik 1 - Kratke vesti 12.05 Pronto... Raffaella? 13.30 Dnevnik 13.55 Dnevnik. 1 - Tri minute... 14.00 Pronto... Raffaella? 14.05 Antologia di Quark 15.00 Italijanske kronike 15.30 Šola in vzgoja: Umetnost 16.00 II gran teatro del West 16.25 II giovane dottor Kildare 17.00 Dnevnik 1 - Kratke vesti 17.05 Topo Gigio in njegovi prijatelji 17.50 Clap clap - glasbena oddaja 18.20 Spaziolibero 18.40 II fiuto di Sharlock Holmes 18.50 Italia sera 19.35 Almanah in Vremenske razmere 20.00 Dnevnik 20.30 Trideset let naše zgodovine: 1959 22.15 Dnevnik 22.25 Mednarodno letališče 23.00 Linea diretta 23.45 Dnevnik 1 - Zadnje vesti 23.55 Šola in vzgoja Drugi kanal 11.55 Che fai, mangi? 13.00 Dnevnik 2 - Ob 13. uri 13.25 Dnevnik 2 13.30 Capitol - TV serija 14.30 Dnevnik 2 - Kratke vesti Ljubljana 8.55 TV v šoli: TV koledar, Panonska nižina, Slavonija v NOB ,1942... 10.35 TV v šoli: Kemija povsod, Lepote sveta: Aljaska, Mali program... 12.30 Poročila 17.35 Teletekst RTV Ljubljana 17.50 Poročila 17.55 Trio kitar - glasbena oddaja 18.10 Miti in legende 18.25 Gorenjski obzornik 18.40 Prva ljubezen - dok. film 19.10 Risanka 19.26 Zrno do zrna 19.30 Dnevnik 20.00 P. Turrini: Lov na podgane, predstava Primorskega dramskega gledališča Nova Gorica 20.55 Integrali, oddaja o kulturi 22.10 Dnevnik Zagreb 16.40 TV v šoli: Dolina Neretve, Slavonija v NOB 17.30 Poročila 18.15 Odprta knjiga 18.45 Želeli ste, poglejte 19.30 Dnevnik 20.00 Dialogi - notranjepolitična odd. 20.55 Festove premiere: Ženska na oknu - film CANALE 5 8.30 Quella casa nella prateria 9.30 Mia moglie si sposa - film 11.30 Tuttinfamiglia - kviz 12.10 Bis - kviz 12.45 II pranzo é servito - kviz 13.25 Sentieri - TV ro; l an 14.25 General Hospital - TV film 15.25 Una vita da vivere - TV roman 16.30 L’uomo di Atlantide - TV film 17.30 Truck Driver - TV film 18.30 Help - glasbena igra 19.00 I Jefferson TV film 19.30 Zig Zag - kviz 20.30 Dynasty - TV film 22.30 Mary Benjamin - TV film 23.30 Uragano - film RETEQUATTRO 8.30 Papà, caro papà - TV film 8.50 Brillante - TV novela 9.40 Flamingo Read - TV film 10.30 Alice - TV film 10.50 Mary Tyler Moore - TV film 11.20 Samba d’amore - TV novela 12.00 Febbre d’amore - TV film 12.45 Alice - TV film 13.15 Mary Tyler Moore - TV film 13.45 Tre cuori in affitto - TV film 14.15 Brillante - TV novela 15.10 I viaggi fantastici di Fiorellino 16.10 I giorni di Brian - TV film 17.05 Flamingo Road - TV film 18.00 Febbre d’amore - TV film 18.50 Samba d’amore - TV novela 19.25 M’ama non m’ama - igra 20.30 Beati i ricchi - film 22.30 Quincy - TV film 23.30 II bruto e la bella - film ITALIA 1 8.30 La donna bionica - TV film 9.30 Vogliamo vivere! - film 11.30 Sanford and Son - TV film 12.00 Agenzia Rockford - TV film 13.00 Chips - TV film 14.00 Deejay Television 14.30 La famiglia Bradford - TV film 15.30 Sanford and Son - TV film 16.00 Bim Bum Barn 17.45 La donna bionica - TV film 18.45 Charlie’s Angels - TV film 14.35 Tandem: aktualnosti in igre 14.45 Musikìt - nagradna igra 16.10 Yakari - risanka 16.25 Šola in vzgoja 16.55 II consigliere imperiale 4. nadaljevanje 17.30 Dnevnik 2 - Kratke vesti 17.35 Iz parlamenta 17.40 Vediamoci sul due 18.30 Dnevnik 2 - Športne vesti 18.40 Cuore e batticuore - TV film Meteo 2 - Vremenske napovedi 19.45 Dnevnik 2 - Poročila 20.20 Dnevnik 2 - Šport 20.30 II volo della Fenice - film 22.45 Dnevnik 2 - Večerne vesti 22.55 Filmske novosti 23.00 Dnevnik 2 - Dossier 23.55 Dnevnik 2 - Zadnje vesti Tretji kanal 15.20 Monreale: Mednarodni kolesarski teden 16.00 Šola in vzgoja; 16.30 Šola in vzgoja: Psihologija 17.00 Galleria di Dadaumpa: Alighiero Noschese 18.15 L’Orecchiocchio - glasbena odd. 19.30 Dnevnik 3 - Deželni programi 20.05 Šola in vzgoja 20.30 3 Sette - rubrika Dnevnika . 3 21.30 Simfonični koncert 22.55 II mondo di Katherine Mansfield Koper 14.05 Za uho in oko - glasbena odd. 14.50 Blišč in beda kurtizan - TV film 17.00 Modrost telesa - dokumentarec 17.30 Baileyeve dogodivščine 18.00 Danes o odbojki 19.00 Odprta meja - Videoteleks Danes bodo v oddaji ODPRTA MEJA med drugimi tudi naslednji prispevki: RIM — Sestanek o tržaškem in go-riškem ekonomskem položaju TRST — Razprava o proračunu v pokrajinskem svetu PORDENON — Pogajanja med u-pravo in sindikalnimi predstavniki Zanussija TRST — Openska hranilnica darovala rešilni avto Rdečemu križu OPČINE — Razstava naivca Clarija TRST — Razstava Foto Trst 80 TRST — Razgovor z Nadjo Kriščak o premieri slovenskega filma »Ljubezen« 19.30 TV D - Stičišče 19.50 Otrok in psihoanaliza 20.25 življenje na Zemlji - dok. 21.25 Pota uspeha - Intervjuji 22.10 Skag - TV film 23.00 Zdravnik in pacient 23.45 YU made music - glasbena odd. 19.50 L’incantevole Creamy - risanke 20.30 A-Team - TV film 21.30 Simon & Simon - TV film 22.30 Hardcastle and McCormick TV film 23.30 Šport: basket 1.00 Mod Squad i ragazzi di Greer TV film TELEPADOVA 13.00 Lupin III - risanke 13.30 Isidoro - risanke 14.00 Marcia nuziale - TV film 14.30 Mama Linda - TV filvi 15.00 Lacrime di gioia - TV film 15.30 Ultralion - TV film 16.00 Risanke 19.00 Candy Candy - risanke 19.20 Illusione d’amore - TV film 19.50 Marcia nuziale - TV film 20.20 Diego al cento per cento TV film 21.20 Pendulum - film 23.00 Šport: catch 24.00 Film TRIVENETA 11.30 Filmski spored 11.45 TV film 13.00 Garrison’s Commando - TV film 14.00 T.H.E. Cat - TV film 14.30 Le spie - TV film 15.30 Squadra speciale anticrimine 16.00 Filmski spored 16.30 Star Trek - risanke 17.00 Get Smart - TV film 17.30 II faraone - razstava draguljev 20.30 La ragazza che sapeva troppo film 22.00 II faraone'- razstava draguljev TELEFRIULI 16.50 Good Phink - risanke 17.15 Don Chuck - risanke 18.05 Top Cat - risanke 18.30 Divji živalski svet 19.00 Večerne vesti 19.30 Veronica, il volto dell’amore TV film 20.30 Dialog o Furlaniji 21.30 Divji živalski svet 22.20 Nogomet: Arezzo - Triestina RADIO RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20- 9.00 Dobro jutro po naše: Narodnozabavna glasba, vmes: Koledar; 7.40 Pravljica; 8.10 Almanah: Med Brdi in Jadranom; 8.40 Slovenske popevke; 9.00-13.00 Dopoldanski program: Glasbeni mozaik; 10.10 Oddaja za otroški vrtec; 10.20 S koncertnega in opernega repertoarja: W. A. Mozart: Così fan tutte; 11.35 Beležka; 11.45 Glasbeni potpuri; 12.00 Sestanek ob 12.00: Filmskemu ustvarjanju naproti; 12.30 Glasbeni potpuri; 13.20 Glasba po željah; 14.10-17.00 Radijsko popoldne: Povejmo v živo; 15.00 Mladi mladim; 16.00 Veter raznaša besede; 16.30 Postni govor; 16.45 Glasbeni listi; 17.10- 19.00 Zadnji sklop: Mi in glasba: pianist Francis Joel Thiollier; 18.00 Iz madnarodnega natečaja Prix Italia: Aleksandar Obrenovič: »Ptica«; 18.30 Glasbena priloga. RADIO KOPER (Slovenski program) 6.30, 7.00, 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Otvoritev - glasba za dobro jutro; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme, prometni servis; 6.45 Cestne informacije; 7.30 Jutranji servis; 8.00 Zaključek; 13.00 Otvoritev - Danes na valu radia Koper; 13.40 Iz jugoslovanske zakladnice narodne glasbe; 14.40 Zanimivost; Pesem tedna; 15.00 Croa-tia - za varnejši jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Mladim poslušalcem; 17.35 Glasbeni umetniki: Giuseppe Tartini; 18.00 Sotočje. RADIO KOPER (Italijanski program) 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Radijski dnevnik; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 6.00 Glasbeno jutro: Koledarček; 7.00 Dober dan; 7.50 Time music; 9.15 Edig Galletti; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Popevka tedna; 10.10 Šola, otroštvo, vzgoja; 10.35 Vstop prost; 11.00 Glasba in besede; 11.30 Na prvi strani; 12.00 Glasba po željah; 13.00 La tavola delle provocazioni; Popoldanski spored: Popevka tedna; 15.00 Italijansko gledališče; 15.40 Neuvrščeni; 18.45 G. Tartini: Koncert; 20.00 Zaključek. RADIO 1 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 19.00, 21.00 Poročila; 6.45 Včeraj v parlamentu; 9.00 Radio anch’io; 10.30 Popevke; 11.10 II caso Musolino - 7. nađalj.; 11.30 Musica per una storia - radijska priredba; 12.03 Via Asiago Tenda - glasbe-no-govorni spored; 13.20 Poštna kočija; 13.28 Master - glasba dan za dnem; 13.56 Turistične informacije; 15.03 Radio 7 za vsakogar: Oblò; 16.00 II Pagi-none, zvočna rubrika; 17.30 Radio 1 -jazz; 18.10 Spaziolibero: programi pristopanja; 18.30 Astrifiammante - glasbene skrivnosti; 19.15 Verska rubrika; 19.20 Na naših trgih; 19.25 Audiobox Specus; 20.00 Radijski oder; 20.40 Glasbeni protagonisti; 21.30 Pesniki pri mikrofonu; 22.00 Tvoj glas za lahko noč; 22.49 Danes v parlamentu; 23.05 Telefonski poziv. RADIO 2 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 11.30, 12.30, 13.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila; 6.00 Dnevi; 8.00 Otroštvo: kako, zakaj...; 8.05 Napoved programov; 8.45 Matilde - radijska priredba; 9.10 Discogame; 10.00 Športna oddaja; 10.30 Radio 2 - 3131; 12.10 in 14.00 Deželni programi; 12.45 Saj je samo i-gra; 15.00 I Promessi Sposi; 15:42 Omnibus; 18.32 Glasbena oddaja; 19.50 Verska oddaja; 19.58 Glasbena oddaja; 21.00'Radio 2 - jazz; 21.30 Radio 2 - 3131, nočni spored; 22.20 Parlamentarna panorama. LJUBLJANA 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11,00, 12.00, 14.00, 19.00, 21.00 Poročila; 6.45 Prometne informacije; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.50 Iz naših sporedov; 8.05 Radijska šola za srednjo stopnjo; 8.35 Iz glasbenih šol; 9.05 Glasbena matineja; 10.05 Rezervirano za...; 11.05 Ali poznate...; 11.35 Naše pesmi in plesi; 12.10 Danes smo izbrali; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Po domače; 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov; 13.30 Od melodije do melodije; 13.45 Mehurčki; 14.05 Odrasli tako, kako pa mi; 14.35 Iz mladih grl; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Vrtiljak želja in EP; 17.00 Studio ob 17.00 - glasba; 18.00 Sotočja; 18.45 Glasbena medigra; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Minute z ansamblom Zeleni val; 20.35 Radijsko tekmovanje mladih glasbenikov; 21.05 Radijska igra; 22.25 Iz naših sporedov; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Mozaik lahke glasbe; 00.05-4.30 Nočni program. JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA ZASEBNE POSTAJE S petkovega posveta o društvih v sovodenjski občini Potrebno bi bilo več sodelovanja Da je bil razgovor, ki ga je v petek pripravila občinska uprava v So-vodnjah o kultumo-prosvetni dejavnosti ter nasplošno o delovanju društev potreben in koristen, govori že podatek o udeležbi. Razgovora se je udeležilo nad štirideset predstavnikov društev iz občine, nekaj pa je bilo tudi zunanjih opazovalcev, ne gre pa spregledati niti prisotnosti učiteljev. Nad dve uri trajajoč razgovor se je pričel s krajšim uvodnim poročilom občinskega odbornika Klemšeta — občina je bila namreč, pobudnik in -organizator okrogle mize, ki naj bd ne bila prva in zadnja — ki je dejal, da smo o dogajanjih v društvih, o težavah pa tudi o tem, kako bi bilo mogoče marsikaj izboljšati in izpopolniti do zdaj razmišljali bolj potihoma, sploh pa premalo ukrenili. Opozoril je nadalje na vrsto vprašanj iz sicer zelo široke problematike, ki bi jih kazalo najprej in poglobljeno obravnavati (sodelovanje in usklajevanje med društvi, povezovanje in vključevanje mladih v društveno dejavnost, vloga občine na tem področju) ter na nujnost bolj življenjskega pristopa do potreb današnje skupnosti. Ni se namreč mogoče izogniti vtisu, da so drm štva izgubila stik s stvarnostjo v kateri delujejo in da njihova dejavnost zajema le ožji krog ljudi, ki na žalost postaja vse manjši. »Skrb za urejanje samo gmotnih vprašanj s strani občinskih uprav, ni zadostna. Potrebno je tesnejše sodelovanje in to predvsem na idejni, kadrovski in programski baži. Tem vpra- šanjem je treba nameniti največjo pozornost, mimo vseh lokalističnih gledanj,« je v svojem uvodnem posegu dejal Zdenko Vogrič, predstavnik ZSKD, ki je udeležencem prebral pozdravno pismo tajnika Rudija Pavšiča. Damjan Pavlin, predsednik ZSKP pa je v svojem izhodiščnem posegu naglasil, da ima dejavnost kulturnih društev v naši skupnosti, ne glede na idejno opredehtev, nezamenljivo vlogo. Ko govorimo o kulturi in kulturno-prosvetni dejavnosti pa bi morali največ pozornosti nameniti prav tej dejavnosti, ki pogosto-ma ni dovolj pravilno vrednotena. Glede vloge občin je predstavnik ZSKP dejal, da se slednje ne morejo zadovoljiti z razdeljevanjem finančnih prispevkov, vendar ni mogoče misliti, da bi občine lahko nadomestile dejavnost društev. Udeležence okrogle mize je pozdravil tudi predstavnik Zveze slovenskih športnih društev Zvonko Frandolič, ki je označil pobudo sovodenjske občinske uprave za zelo vzpodbudno. V razpravi je nato sodelovalo štirinajst diskutantov. Nekateri so v svojih posegih skušali razčleniti vprašanja širšega, ali splošnega pomena, drugi so bili v svojem izvajanju zelo specifični. Tako sta Vilma Butkovič in Branko Kuzmin skušala analizirati vzroke za nezadostno vključevanje mladine v društveno dejavnost. Med glavnimi razlogi, trdita predstavnika KD So-vodnje, sta pomanjkanje ustreznega kadra in splošnih pogojev in nezadostna stimulacija mladine. Zlatka Pelicon (KD Sovodnje) je menila, da bi bilo koristno že večje in rednejše sodelovanje med društvi, saj takih stikov doslej ni bilo. Davorin Pelicon (ŠD Sovodnje) pa je opozoril pred nevarnostjo, da bi o vprašanjih, namesto da bi jih reševali, začeli le govoriti. Zelo zanimiv je predlog, ki ga je iznesel občinski odbornik Jožko Prinčič, izhajajoč iz ugotovitve, da je veliko težav prav zaradi nezadostne informiranosti. Občina naj bi zato preko občinske knjižnice pričela izdajati svoj bilten. Čeprav le bežno, je razprava zajela tudi vprašanje koordinacije dela med društvi. Vsako društvo naj bi prevzelo eno ali dve panogi, tiste, za katere so zagotovljeni kolikor toliko primerni pogoji. O razdrobljenosti (za nekatere je to pestrost) delovanja priča podatek, da je v občini pet kulturnih društev, dve športni društvi, šest zborov. Če k temu dodamo še tabornike in skavte ter Kraške krte, dobimo dovolj pestro sliko, ki pa je tudi razlog za premislek, kako lahko vse to uspeva v občini, ki šteje vsega okrog 1800 prebivalcev. Večja koordinacija je zato potrebna, vsaj na občinski ravni, pa čeprav je med predstavniki društev še močno prisoten odbor do kaj takega. Tako je bilo slišati na petkovi razpravi, ki je bila vsekakor pozitivna in vzpodbudna. Posebnih odločitev tokrat ni bilo, pač pa je obveljal predlog, naj bi občina tudi v bodoče nadaljevala s tovrstnimi pobudami, vendar naj bi tematiko pogovorov omejili na nekatera specifična vprašanja. V spomin Malki Furlan vd. Mikluš Danes se bo za zmeraj vrnila v svojo Pevmo Mal' ka Furlan vd. Mf' kluš, prava partizanska mama, terenka, sodelavka narodnoosvobodilnega gibanja, tako kakor so bih vsi iz njene družine. Težko je najti pravo besedo za priznanje za ogromne žrtve, ki jih je pokojnica, skupaj z družinskimi člani, vsak dan, skozi dolga leta vojne, vlagala za zmago narodnoosvobodilnega gibanja, kot terenka, kot članica AFŽ v domačem kraju in kasneje v pokrajinskem: odboru te organizacije, kot mama partizanov Hermana in Milkota, Dragotina, ki je šel skozi nemška taboriška in hčerkfi A' ne, ki je skupaj z očetom Karlotoin delala kot aktivistka. Aktivnost in žrtvovanje pokojnice pa se ni prenehalo s koncem vojne, saj je bila Mal' ka še dolgo zatem med pobudniki in najbolj aktivnimi člani društvenega delovanja v Pevmi ter članica naprednih organizacij. Zadnja leta, k» so se začele kazati težave, ki jih prinaša starost, je živela pri hčerki Ani v Gorici, vendar je še zmeraj živo sledila dogajanju v domačem kraju, kamor se danes vrača. Malka se je rodila leta 1896 v Pevmi v družini, ki so ji po domače pravili pri Lahovih. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Centrale, Trg Republike, tel. 72-341- Zaskrbljujoč porast rakastih obolenj Proslava 10-letnice delovanja Slovenske skupnosti na Goriškem Azbest je močno kancerogena snov. To so ugotovili že pred leti, kakor tudi, da se posledice pokažejo zelo pozno, po 20, 30 in še več letih, ko je pacient prišel v stik s to snovjo. Azbest povzroča raka na pljučih. V državnem povprečju je sicer ta vrsta raka bolj redka, v krajevnem merilu pa dosega prav v zadnjem času zaskrbljujoč obseg. Tako so samo na Tržiškem v zadnjih mesecih ugotovili sedem novih primerov te bolezni, skoraj v vseh primerih je šlo za delavce, ki so bili zaposleni v tržiški ladjedelnici. V tem podjetju so namreč pred in še precej po vojni na veliko uporabljali prav azbest in to brez u-streznih preventivnih ukrepov. Posledice pa šele zdaj prihajajo na dan. Potrebni so primerni ukrepi za pravočasno odkrivanje in zdravljenje te bolezni, ugotavlja doktor Claudio Bianchi, ki se v tržiški bolnišnici že nekaj let posebej ukvarja z raziskavami na tem področju. Ponovno Skok v kino V petek se začne v goriškem Kulturnem domu letošnji spomladanski del filmske sezone, ki jo organizira Kino-atelje v sodelovanju s Cappello Underground in upravami kinodvorane Verdi ter Kulturnega doma. Program je razdeljen v tri sekcije: »film d’essai« prikazuje tekoče novosti, »bližnja srečanja s filmom« pa poglobljen vpogled Že dobre pol ure pred pričetkom tekme je skupina vajmlajših in najbrž tudi najbolj navdušenih navijačev štandreškega OK Val zasedla najbolj strateška mesta na stopnišču telovadnice v Štandrežu, kjer je bila v soboto zvečer napovedana odbojkarska prvenstvena tekma z Olympio Terpin. S svojimi bobni so ti najmlajši štan-dreški navijači pričeli ropotati kaj kmalu in niso odnehali dokler ni domača ekipa odnesla zaslužene popolne zmage nad nasprotnikom. Tudi to je znak navijanja in navduševanja za šport, ki vedno bolj zanima ne samo našo mladino, marveč tudi o-drasle. Tako tiste, ki so se nekoč s športom ukvarjali, kot tudi take, ki so športu vedno sledili le kot navijači. Medtem ko drugod navdušujeta ljudi nogomet ali košarka je sedaj med Slovenci na Goriškem prevladalo zanimanje za odbojko. Tudi zato, ker se s tem športom ukvarja veliko ljudi, ker imamo precej ekip in ker prihaja, kot je bil sobotni primer, do derbijev, ki vžgejo zanimanje in srca naših ljudi. Drugače tudi ni moglo biti, saj smo v zaključni jazi prvenstva in sta se v soboto srečali dve slovenski ekipi, Val iz Štandreža ter Oympia Terpin iz Gorice. V to skupino pride tu- v film skozi sodobne in klasične filme, »premiere slovenskega filma« pa so že tradicionalno srečanje s filmsko kulturo sosednje Slovenije. V petek je na sporedu prva projekcija, film' 'Rajka Ranfia »Ljubezen«, ki ga je posnel po scenariju Marjana Rožanca. Na srečanju z goriško publiko bosta prisotna scenarist in pisatelj Rožanc ter Rajko Ranfl, letošnji dobitnik nagrade iz Prešernovega sklada za film. Bogat in razvejan spored se nadaljuje potem v nedeljo in ponedeljek z »bližnjim srečanjem« s klasiki nemega filma: to je edinstvena priložnost za Gorico, da si lahko ogledamo posnetke iz prejšnjega stoletja bratov Lumiere in Meliesa, in pa slovite filme Dr ey er ja, Eisenstdlna in Bunuelfi. Vsega skupaj obsega letošnja sezona 27 filmov od katerih je 17 v Kulturnem domu, za katere organizatorji ponujajo zelo ugodne abonmaje, ki se jih lahko dobi na sedežu Kinoateljeja v Ul. Croce 3. Podrobneje pa bomo o sporedu poročali v naslednjih dneh z informacijo o celotnem programu. izleti Društvo slovenskih upokojencev za Gorico priredi 8. marca avtobusni izlet v Sežano, z ogledom tovarne pletenin, pred kratkim odkrite kraške jame in hotela v Lipici, kjer bo tudi kosilo. Vpisujejo na sedežu društva v Ulici della Croce 3, od ponedeljka dalje, vsak dan od 10. do 12. ure. di tržaški Bor, kar bo še - povečalo zanimanje, ki bo seveda trajalo še v povratni jazi prvenstva. Ni naš namen pisati o tekmi. O tem poročamo na drugem mestu. Hoteli smo le poudariti kakšno je bilo vzdušje v dvorani, v katero je prišlo nekaj sto, predvsem mladih ljudi. Za kako uro so pustili diskoteke, pa čeprav so kaj kmalu šli na plesišča, saj je tekma trajala sorazmerno malo časa, kajti Štandrežci so močno prevladali, razen v nekaterih trenutkih, in gladko odpravili poražence. Kričanja, navdušenja, žvižganja, ropotanja, vihtenja belo-rdeče zastave Juventine (s tem v zvezi je bila čisto neumestna opazka nekoga, ki ni utegnil zmagati, in ki je ponovil ne prav primerno frazo objavljeno v zadnji številki Katoliškega glasa; kaj ko bi fantiček najprej pometal v lastni hiši?), navijanja za ene ali druge, je bilo na pretek. Spektakel je bil na igrišču. Ni ga manjkalo niti tam kjer je bila publika. Tekma je bila prava prireditev. Ne želimo samo koncertov ali proslav, merveč, kdaj pa kdaj, tudi pošteno merjenje sil. Pa čeprav bi bilo prav, da bi zmagovalci in poraženci po tekmi tudi prijateljsko sedli za isto mizo. (mw) V deželnem avditoriju v Gorici je bilo v nedeljo popoldne zborovanje, ob 10 letnici ustanovitve in delovanja Slovenske skupnosti na Goriškem. Zborovanja so se udeležili, poleg številnih članov in somišljenikov stranke tudi številni ugledni gostje, predstavniki političnih strank, organizacij, ustanov. Zborovanje se je pričelo z nastopom mešanega pevskega zbora Lojze Bratuž iz Gorice ter s pozdravnim nagovorom predsednika pokrajinskega sveta SSk za Goriško Gradimira Gradnika. Po nastopu moškega pevskega zbora Slovenskega prosvetnega društva iz Borovelj je udeležence zborovanja pozdravil deželni tajnik SSk Andrej Bratuž, ki je naglasil pomembnost samostojnega političnega nastopanja stranke ter opozoril na vodilna načela stranke, ki je »za svobodo in demokracijo, za sodelovanje z manjšinjskimi skupnostmi in ki je evropsko naravnana«. Slavnostni govornik na nedeljskem zborovanju je bil pokrajinski tajnik SSk Marjan Terpin, ki je orisal politične razmere, ki so pred desetimi leti narekovale preosnovo v dotedanjem političnem dogajanju na Goriškem, kjer je, od leta 1947 delovala Slovenska demokratska zveza. Na zborovanju 15. februarja 1975 je bila sklenjena ustanovitev SSk za Goriško, ustanovni, oziroma prvi pokra- Prejšnji teden je obhodnica prometne policije v Pierisu prijela 39-letnega jugoslovanskega državljana Milivoja Prebega iz Podravske Slatine. Pri njem so našli vlomilsko orodje pa tudi precej zlatnine, sumljivega izvora, v vrednosti nad 10 milijonov lir. Zbirka obsega dva para uhanov, 7 prstanov, zlato žensko uro in 3 zlate verižice. Zakoniti lastniki se za podrobnejša pojasnila in morebitno vrnitev predmetov lahko obrnejo na preturo v Tržiču, ali na poveljstvo prometne policije v Gorici. Prebega so aretirali in je na razpolago sodnim oblastem. Pošteni najditelj Še so pošteni najditelji. O tem priča dogodek, ki se je pripetil v nedeljo dopoldne, ko je Giuseppe Sgubin iz Gorice, v bližini bencinske črpalke v ulici Aquilea izgubil listnico, v kateri je bilo okrog pol milijona lir in tudi dokumenti. Listnico je našel Ale Kahrvić iz Zagreba, po poklicu taksist, ter jo odnesel na poveljstvo orožnikov v ulici Sauro. Odklonil je celo na- jinski kongres stranke pa je bil že 1. marca istega leta. V jeseni istega leta je bila ustanovljena deželna SSk. Terpin je v govoru poudaril, da so bile začetne težave in zlasti nezaupanje s strani drugih strank uspešno premagane in da stranka danes enakopravno nastopa, razširjeno je bilo sodelovanje v raznih upravah, vzpostavljeni odnosi z matično domovino, ki se uspešno razvijajo. Terpin je posebej poudaril, da so največja prizadevanja v zadnjem času usmerjena k izglasovanju zaščitnega zakona za Slovence, za kar si SSk prizadeva skupaj z drugimi komponentami naše narodnostne skupnosti. Zaščitni zakon, ki ga SSk pojmuje kot ukrep, ki naj zaščiti rabo našega jezika in našo kulturno identiteto brez uvajanja posebnih privilegijev za Slovence. Terpin je dejal, da smo na splošno glede tega naleteli na razumevanje vseh strank, razen republikancev in socialdemokratov, zavrnil pa je tudi gonjo, ki jo v zadnjem času izvajajo različni mestni odbori za zaščito italijan-stva. Zaključni del svojega govora je pokrajinski tajnik posvetil mladini, ki mora z največjo odgovornostjo prevzeti nase breme tudi na politično upravnem področju. Udeležence zborovanja so zatem pozdravili goriški župan, podpredsednik pokrajine, deželni podtajnik KD Barbina, predstavnik goriških socialdemo- grado, ki mu jo je zakoniti lastnik ponudil. čestitke V nedeljo, 24. t.m., je praznoval 18. rojstni dan Marjan Zavadlav. Vse najboljše mu želijo mama, tata, noneti, brat Nevjo in sestra Katja. razna obvestila KINOATELJE sporoča, da so v prodaji za letošnjo filmsko sezono zelo ugodni abonmaji. Za ogled 17 filmov v Kulturnem domu stane redni abonma 20.000 lir, znižani za študente in upokojence pa 15.000 lir. V ceni je vključena članska izkaznica. Ulica Croce 3, v jutranjih in popoldanskih urah, ter od 20. do 22. ure. V mali dvorani Katoliškega doma bodo jutri, v sredo, 27. februarja, ob 20. uri predstavili knjigo odv. Avgusta Sfiligoja »Boj Slovencev pod fašizmom za narodne pravice«, ki je izšla pred kratkim. Predstavila jo bo prof. Marija češčut. Prireja SKPD Mirko Filej. kratov Gruntar (skušal je opravičit1 izjave vsedržavnega tajnika Longa v Ločniku), predstavnik Koroške enotne liste KEL Karel Smolle, senator Battello, Mirko Primožič predsednik TO SKGZ in Marija Ferletič, predsednica SSO. Spored so izpolnili še nastopi zborov Srečko Kosovel iz Ajdovščine, moškega zbora Novega sv. Antona iz Trsta in moškega zbora Mirko Filej. Zborovanja se je udeležil tudi gor1" ški prefekt dr. Perangeh, delegacija novogoriške občinske skupščine s predsednikom Bašinom na čelu, gen®' ralni konzul SFRJ v Trstu Mirošic. Štefan Cigoj in številni drugi predstavniki. _ , Ob nedeljskem zborovanju je SS* izdala tudi poseben bilten. kino Gorica VERDI 18.00 — 22.00 »Ghostbusters ' acchiappafantasmi«. VITTORIA 17.30-22.00 »Giochi di notte a Las Vegas«. Prepovedan mladini pod 18. letom. ,. CORSO 18.00-22.00 »Lui è peggio d1 m0' Tržič EXCELSIOR Zaprto. COMUNALE Zaprto. Nova Gorica in okolica SOČA 18.00—20.00 »Preživeti«. SVOBODA 20.00 »Model«. DESKLE 19.30 »Super gužva nore m1' sije«. DEŽURNA LEKARNA V GORIC* Manzini, Korzo Italija 89, tel. 84-4a- POGREBI Danes v Gorici: ob 9.30 Adele P1^. zul iz bolnišnice S. Giusto, ob 11- ^ Malka Furlan iz splošne bolnišnic^ ob 12.30 Novellino Cantarut iz splošn biolnišnice. Zapustila nas je naša draž3 Malka Furlan vd. Miklič Pokopali jo bomo danes, 26. t.m-, 11. uri. Pogrebni sprevod bo krenil mrliške veže splošne bolnišnice v b ^ rici v cerkev in na pokopališče Pevmi. Svojci Pevma, Gorica, Ljubljana, 26.2.1^ Člani Združenja aktivistov OF ’3 AFŽ za Goriško se klanjajo spoOI| nu pokojne Malke Furlan Miki*13’ svojcem pa izražajo globoko sožalj6- Zbirka najbrž ukradenih dragocenih predmetov Nekaj več kot samo derby Košarka: v nedeljo v Trstu v 21. kolu prvenstva C-l lige proti Italmonfalcone ju Jadranu programirani točki TRENUTNO STANJE V KOŠARKARSKI C-1 LIGI Jadran — Italmonfalcone 118:94 (56:46) JADRAN: K. Starc 18 (4:4), I. Starc 19 (2:5), Ban 33 (7:8), Čuk 15 (3:6), Rauber 10 (0:2), Daneu 11 (1:3), Gulič 7 (3:8), Vremec 5 (1:1), Sosič, Kojanec. ITALMONFALCONE TRŽIČ: Banello 10 (0:1), Campestrini 12 (4:7), Stoppa-ri 9 (5:6), Soranzo 5 (3:4), Beretta 19, Bertotti 11 (3:4), Gelussi (0:1), Garofoli 2 (2:4), Nonino 2, Oeser 24 (4:5). SODNIKA: Lastella (Bari) in Patimo (Molletta). PM: Jadran 21:37; Ital-monfalcone 21:32. ON: Jadran 32; Italmonfalcone 33. PON: I. Starc (36), Čuk (36), Bertotti (37), Ban (37), Campestrini (39), Daneu (39), K. Starc (40). 3 TOČKE: Ban 2, I. Starc 1; Beretta 5, Oeser 1. GLEDALCEV: 1.306. Jadran je v nedeljo pred lepim tevilom gledalcev osvojil programirani točki proti trdoživi, sicer'pa teh-icno in taktično skromni tržiški pe-®rki Italmonfalconeja. Žal tudi z no-UDa osvojenima točkama naše zdru-j®110. moštvo ni popravilo svojega po-ozaja na lestvici, saj mu je bilo to °lo dokaj neugodno. Vicenza in Udi-e Nord sta slavila kar v gosteh, Ste- Jadran v številkah METI. 2 TOČKI: Ban 10:14; Čuk ";10; Rauber 5:8; K. Starc 7:12; I. ^arc 7:9; Gulič 2:2; Daneu 5:10; Vre-2:3. 3 TOČKE: Ban 2:3; I. Starc . is Sosič 0:1. SKOKI: Ban 3 v-obram-„ > 4 v napadu; Čuk 4, 2; Rauber 7, > L Starc 2,1; Daneu 4,2; Kojanec žnV.r,IZGUBLJENE' PRIDOBLJENE 3 t ' Bai1 ■*> •*> I’ 2; Rauber 0, 0' K- Starc 2,2; L Starc 1,2; Gulič Daneu 1,1; Kojanec 1,1. ASI-ENCE: Ban 3; K. Starc 3; I. Starc ’ G«lič E BLOKADE: Čuk 2. (Pripravil M. Oblak) fanel seveda ni zamudil prednosti domačega terena in tako je stanje na vrhu lestvice naspremenjeno. Sicer pa vrnimo se k nedeljski tekmi, v kateri so naši košarkarji nasuli gostom kar 118 točk, zmagali s 24 točkami razlike, kar utegne biti tudi pomembno, ko bi se na koncu prvega dela naše moštvo znašlo z enakim številom točk kot Vicenza. Medsebojni obračun med tema ekipama se jie namreč končal izenačeno, tako da bi lahko po prvem delu tudi odločala skupna razlika v koših. Nedeljsko srečanje se je kaj kmalu spremenilo v »pravi met na koš«. Naši košarkarji so bili izjemno točni v tem elementu, pa tudi gostje niso zaostajali in tako se je prvi polčas končal z dokaj visokim izidom 56:46. Jasno je bilo, da jadranovci ne bi mogli povsem streti odpora gostov, če ne bi zbraneje igrali tudi v obrambi. Lekcija trenerja Žagarja med odmorom je očitno zalegla, saj so naši drugi polčas začeli odločneje tudi v obrambi. Kaj kmalu so si priigrali visoko prednost (69:48 v 24. min.), ki so jo v preostalih minutah čuvah in še večali, žagar je tako dal vsem svojim košarkarjem, da so stopili na IZIDI 21. KOLA Jadran - Italmonfalcone 118:84 Stefanel TV - Ceam Bologna 99:66 B. Ravenna - Castelfranco 74:65 Ca veja FO - Fulgor FO 83:81 Virtus PD - Pali. Vicenza 64:67 B. Oderzo - Sorvolana Leasest 73:66 San Dona - Udine Nord 79:81 Tre Stelle MO - Fidenza 77:75 PRIHODNJE KOLO Castelfranco - Caveja; Virtus PD -JADRAN (sobota, 3. 3., ob 21. uri v Padovi); Ceam BO - B. Ravenna; I-talmonfalcone - Stefanel TV; Fulgor FO - Tre Stelle MO; Vicenza - Oderzo; Fidenza - Udine Nord; Servolana -San Dona. igrišče in visoka zmaga je bila tu. Nedeljsko srečanje pa je bilo tudi dokaz, kako lahko, sicer nepristranska sodnika, skvarita tekmo. Očitno fanta iz Barija in Molfette sta sklenila, da je po tako dolgi poti nujen tudi njun »nastop«. Dosodila sta skup- LESTVICA 1. Vicenza 21 16 5 1672:1550 32 2. Udine Nord 21 16 5 1779:1695 32 3. Stefanel TV 21 15 6 1926:1699 30 4. JADRAN 21 15 6 1896:1760 30 5. Fidenza 21 12 9 1684:1615 24 6. Oderzo 21 11 10 1809:1790 22 7. Virtus PD 21 11 10 1739:1740 22 8. Tre Stelle 21 10 11 1767:1754 20 9. San Dona 21 10 11 1790:1785 20 10. Castel.co 21 10 11 1585:1640 20 11. Fulgor FO 21 9 12 1729:1773 18 12. B. Ravenna 21 8 13 1599:1709 16 13. Italmonfal. 21 7 14 1701:1752 14 14. Caveja 21 7 14 1757:1850 14 15. Ceam BO 21 7 14 1644:1784 14 16. Servolana 21 4 17 1702:;! 877 8 no 65 osebnih napak, 69 prostih metov, prekinjala igro zaradi sekund, »korakov« itd. Občinstvo je bilo najprej ogorčeno, nato pa se je kar zabavalo. Sodnika pa sta izgledala kar zadovoljna, prepričana, da sta opravila svojo nalogo... (B. Lakovič) JADRANOVI STRELCI: Ban 552 (132:157); Čuk 316 (24:52); Rauber 291 (48:75); K. Starc 196 (32:57); I. Starc 166 (25:56); Daneu 132 (26:44); Gulič 100 (29:58); Žerjal 96 (29:34); Vremec 24 (7:8); Sosič 23 (7:9). Odbojka: v 3. kolu finalne skupine druge ženske italijanske lige Meblo - poraz v Trentu, toda z dvignjeno glavo Torrefranca — Meblo 3:1 (15:6, 4:15, 15:11, 15:12) TRAJANJE SETOV: 18, 14, 28 in 28 minut. TORREFRANCA GAIERHOF TRENTO: Frisinghelli, Townsend, Zorzi, C. f^aa, Sighele, Zanetti, D. Dalprà, Golin, Pizzini, Tambosi. Slav^BLO: V. Legiša, Gadžo, Maver, Klemše, Kralj, Cergol, M. in N. Grgič, g.c ^ SET: 5:2, 9:4, 14:4; 2. SET: 0:7, 1:10, 4:13. 3. SET: 2:0, 2:7, 5:7, Vi«t :®’ 11:11> 13:11- 4- SET: 3:5, 4:8, 8:8, 11:9, 13:9, 13:12. ZGREŠENI SER-Torrefranca 7, Meblo 10. GLEDALCEV: 700. Meblu na ekipa je namreč ž —‘u ni uspel podvig. Naša zdru- [jalrii v 3. kolu fi- lj^e._skupine za napredovanje v A-2 v tem prvenstvu še nepremagani 'g0 izgubila' Trentu proti domači C^ci. Če t: t,1 Prej v domačem srečanju pro- 1 tJQ- 1 naše odbojkarice So ' 0rhenonu povsem odpovedale, pa z a • častno izgubile in so lahko t6i ^SaJpno glavo zapustile pretesno šj^ico za tolikšno število zelo Oozti h gledalcev, kj je navdušeno ben rav^° zmago svojega moštva, o-g^1!1 Pa tudi naše pozdravilo z dol-kaj. 111 zasluženim aplavzom. »Tako cl0l v°stnega srečanja v Trentu že ftieru 11481110 videli,« je bil splošen ko-»yar mec4 prisotnimi. Toči.84 nam čestitajo za dobro igro. pot1 ?a. s4a ostali v Trentu,« je zelo ko ri, .ia! trener naše ekipe Fran-tnj a84č, ki se še dolgo časa po tek-četpT m°gel pomiriti. »V tretjem in v0 .setu smo dvakrat že zanesiji-ku yj.144- Tedaj bi morali nasprotni-sttin at4ati odločilni udarec. Obakrat 2amudili priložnost.« Uvod1"63' P^a dva seta sta bila le naše rviv4>raV0 srečanje. V prvem so Pred 80 naše v teh tre-delovale bojazljivo, negotovo. V drugi italijanski nogometni ligi Triestina bliže vrhu Arezzo — Triestina 1:2 (0:0 TRIESTINA: Bistazzoni, Bagnato, Costantini, Dal Prà, Biagini, Bra-ghin, De Falco, Cerone (od 62’ D’Ot-tavio). Romano, Moro, De Giorgis (od 82’ Chiarenza). STRELCI: Colantuono v 50’, Bra-ghin v 76’, De Falco v 81’. SODNIK: D’Innocenzo iz Ciampina. De Falco je poskrbel, da se Triestina vrača s težkega gostovanja v Arezzu z dvema dragocenima točkama. Tržačani so imeli pred tekmo za edini cilj točko in temu je trener Giacomini podredil tudi taktiko svojega moštva. Triestina je igrala izredno zaprto, kar ji je v prvem polčasu tudi prineslo želen rezultat. Ko pa so v drugem delu domačini povedli, so se gostje odprli, zaigrah mnogo bolj odločno v napadu in najprej z Braghinom izenačih, za drugo točko pa je {»skrbel De Falco, ki je devet minut pred koncem zapečatil usodoi domačinov. IZIDI 22. KOLA: Arezzo - Triestina 1:2; Bologna - Sambenedettese 1:0; Cagliari - Empoli 1:0; Campobasso - Varese 1:0; Catania - Cesena 2:2; Genoa - Padova 0:0; Lecce -Bari 1:0; Monza - Pisa 0:0; Parma -Taranto 2:1; Pescara - Perugia 0:0. - LESTVICA: Pisa 33, Bari 29, Lecce 28, Perugia 27, Triestina 26, Genoa, Catania 25, Bologna 23, Monza, Arezzo 22, Cesena, Pescara, Empoli 20, Campobasso, Padova 19, Varese, Cagliari 18, Sambenedettese 17, Taranto 15, Parma 14. PRIHODNJE KOLO (3.3.): Bari -Bologna; Cesena - Lecce; Empoli -Pescara; Padova - Arezzo; Perugia -Campobasso; Pisa - Parma; Sambenedettese - Monza; Taranto - Cagliari; Triestina - Genoa; Varese - Catania. 1. jugoslovanska nogometna liga Sarajevo veča prednost V italijanskem košarkarskem prvenstvu Stefanel v boju za play off? sS ' Stefanel 75:78 (35:38) 33, Fischetto 8; Coleman 4 vn°tt4 6’ Riva> D4Ilon 23. Ean-nten’ 162 4, Gori, Bobicchio, Cole- ?°. osvojili dve izredno po-hotiù,;. l^h4 Proti že obsojenemu teč qj ’ kl je Stefanelu nudil mnogo f Mrig ora, kot je bilo pričakovati, jteel ipK-i .a ves čas izenačena, Ste-n6 Prpa is4cer v vodstvu, toda 4 mi-r^tel v y?ncem srečanja je Honky ?ePrečii Yyjstvo, presenečenje pr ’’~ Mg za Coleman, ki ima največ ^Pago Tržačanov. n'®3; L?3: KOLA: Granarolo - Simac teorij tj 4 ~ Jollycolombani 108:86; «lte 90-ftnv844 92:9°; Ciaocrem - Riu-^Mian °: La4 - Yoga 83:81; Au- Bancoroma 92:96; Marr - >a je za- Scavolini 78:87; Honky - Stefanel 75:78. LESTVICA: Simac 38; Berloni, Ban-coroma 36; Ciaocrem 32; Mu Lat, Riunite 28; Granarolo, Lollycolombani, Stefanel 26; Indesit 24; Scavolini, Marr, Peroni 22; Yoga 14; Austrahan, Honky 10. PRIHODNJE KOLO (3.3.): Riuni te - Granarolo; Simac - Berloni; Ban-coroma - Peroni; Indesit - Ciaocrem; Austrahan - Mu Lat; Yoga - Marr; Jollycolombani - Honky; Scavolini -Stefanel. A-2 LIGA Succhi G. - Segafredo 96:106 (87:87; 52:42) SEGAFREDO: Buhara 6, Ardessi 25, Sfiligoi 10, Mayfield 20, King 19, Biaggi 17, Bon 9, Nobile, Lorenzi, Borsi. IZIDI 25. KOLA: Cida - Latini 82:88; Landsystem - OTC Livorno 91:88; Succi G. - Segafredo 96:106; Silverstone - Giorno 9A0:84; Master V. - Viola 86:80; Fermi - Benetton 81:92; Master Day - American Eagle 94:88; Pepper - Spondilatte 80:72. LESTVICA: Viola 34; Benetton, Silverstone 32; Segafredo, OTC 30; Latini, Giorno 28; Am. Eagle, Cida, Fermi, Pepper, Mister Day 24'; Landsystem 20; Spondilatte, Master V. 16; Succhi G. 14. PRIHODNJE KOLO: (3.3.): Sega fredo - Master V.; Benetton - Silve-stone; Spondilatte - Mister Day; Giorno - Succhi G.; Latini - Viola; Am. Eagle - Fermi; OTC - Pepper; Landsystem - Cida. Posebej za Primorski dnevnik FRANCI BOŽIČ Jugoslovanska prvoligaška igrišča so bila tudi v drugem kolu še vedno zasnežena, nekatere tekme pa so igrali v pravem snežnem metežu. Temu primerna je bila tudi igra, učinkovitost in obisk gledalcev. Devet tekem si je ogledalo rekordno malo gledalcev — le 69 tisoč, ali v povprečju 7.700 na tekmo. Na sporedu pa je bil med drugim tudi veliki derbi med Partizanom in Hajdukom. Na derbiju se je ob snegu zbralo samo deset tisoč gledalcev, tekma je bila izredno borbena, tudi golov ni manjkalo, igra pa je bila seveda bolj skromna. Zblestel je mladi 20-letni debitant Partizana Djukič, ki je v pičlih 18 minutah dosegel dva gola, potem pa se je dvakrat med strelce vpisal še reprezentant Živkovič. Hajdukovo čast je rešil Zlatko Vujovič. To je bil že 17. Vujovičev gol v tem prvenstvu (Pančev je drugi z dvanajstimi), s takim izkupičkom pa o-staja v konkurenci za najboljše tri evropske strelce. Še največje presenečenje — neprijetno — so pripravili nogometaši Crvene zvezde, ki so v gosteh z 1:2 izgubili z novincem Iskro. Strelec obeh golov za domače je bil Mirkovič, Beo grajčani pa so znižali v zadnji minuti z golom Haliloviča z 11-metrovko, pa še ta je bila morda prestrogo dosojena. Ljubljančan Elsner je bil eden boljših v razglašenem zvezdinem' moštvu. Tekmo v Bugojnu si je ogledalo veliko gledalcev — 12 tisoč, čeprav ima mesto najmanj prebivalcev med vsemi prvoligaši (le okrog 50 tisoč). Zagrebški Dinamo pod vodstvom trenerja Tomislava Ivica že osem kol ni izgubil. Tokrat je osvojil točko v Titogradu, Lulič je izenačujoči gol za Zagrebčane dosegel le 6 minut pred koncem, toda Zagrebčani so si zaslužili celo več kot točko, saj je imel Čerin še eno stoodstotno priložnost. Sarajevo ima spet tri točke prednosti, Rijeka je na Koševu izgubila z 0:1. Rečani so nesrečno dobili gol, strelec pa je bil Musemič. Sarajevčani so pred tem zastreljali' 11-metrov-ko (reprezentant Hadžibegič je zadel vratnico). Rečani so kljub porazu zapustili zelo dober vtis. Drugo točko za goste je osvojila Vojvodina, ki jo vodi nekdanji trener Vardarja (in Olimpije) Višnjevac. Pri taktiki proti svojemu nekdanjemu moštvu pa je Višnjevcu pomagala tudi sreča, saj se je žoga nekajkrat že kotalila proti mreži. Manj sreče pa je imel drugi nekdanji trener Olimpije Gugolj z vinkovškim Dinamom, saj je v Nišu dobil odločilni gol deset minut pred koncem. Dober obisk gledalcev je zabeležila tudi Priština, saj je kljub snegu domače moštvo prišlo bodrit 20 tisoč gledalcev. Željezničar bi bil v prejšnjem prvenstvu skoraj usoden za Prištino, tokrat pa so domači zlahka zmagali. IZIDI 19. KOLA Vardar - Vojvodina 0:0; Iskra - Crvena zvezda 2:1 (1:0); Velež - Sutjeska 2:0 (1:0); Sarajevo - Rijeka 1:0 (0:0); Radnički - Dinamo (V) 1:0 (0:0); Osijek - Sloboda 1:0 (0:0); Priština - Željezničar 2:0 (1:0); Budućnost - Dinamo (Z) 1:0 (0:0); Partizan - Hajduk 4:1 (2:0). LESTVICA Sarajevo 27; Hajduk 24; Željezničar, Partizan 22; Vardar 21; Dinamo (Z) 20; Rijeka, Osijek 19; Crvena zvezda, Velež, Sloboda, Budućnost 18; Iskra, Radnički 17; Sutjeska, Priština, Vojvodina 16; Dinamo (V) 14. PRIHODNJE KOLO (3. 3.) Vojvodina - Partizan; Hajduk - Budućnost; Dinamo (Z) - Priština; Željezničar - Osijek; Sloboda - Radnički; Dinamo (V) - Sarajevo; Rijeka - Velež; Sutjeska - Iskra; Crvena zvezda -Vardar. V odbojkarskih deželnih ligah ta teden v ospredju goriške šesterke Valu derbi z Olympio Terpin, Sovodenjke presenečajo ŽENSKA C-1 LIGA Skupina za obstanek Celinia — Breg 2:3 (15:5, 15:6, 2:15, 5:15, 8:15) BREG: Stepančič, D., K. in V. Kocijančič, Rauber, Furiarne, Kus, Debenjak, Slavec. Brežanke se z gostovanja v Mania-gu vračajo z dvema dragocenima točkama, Id pa so ju osvojile mnogo težje, kot bi bilo po kvaliteti obeh ekip pričakovati. Srečanje je imelo dva popolnoma različna dela. V prvem so prevladovale domačinke, ki so brez težav slavile v prvih dveh nizih. Pri tem so jim Dolinčanke dobro pomagale. Ko je že vse kazalo, da se bo srečanje končalo z gladko zmago domačink pa so »plave« le zaigrale nekoliko bolj zbrano v obrambi in z mnogo boljšo igro na mreži brez težav slavile. (R. Gruden) Sloga — Libertas Krmin 1:3 (9:15, 6:15, 15:11, 11:15) TRAJANJE SETOV: 15., 13., 18. in 23. minut. SLOGA: Adam, Hrovatin, Kokora-vec, M. in T. Križmančič, Malalan, Milič, Sosič, V. in S. Vidali. V soboto je Sloga verjetno zamudila še zadnjo priložnost, da bi se rešila pred izpadom. Vendar so tudi na tem srečanju naša dekleta zaigrala preveč medlo, da bi lahko iztržila povoljnejši izid. Tekma sama ni bila lepa, saj je tudi ekipa iz Krmina veliko grešila, česar pa Sloga ni znala izkoristiti. V prvih dveh nizih so bile slogašice povsem podrejene nasprotnicam, bolje so igrale v tretjem in v končnici četrtega seta, kar pa je bilo seveda za zmago premalo. (Inka) IZIDI 3. KOLA Torriana - Cento 3:1; Celinia -Breg 2:3; Sloga - Libertas Krmin 1:3. LESTVICA Torriana Libertas Krmin Breg Celinia Maniago Benassi Cento Sloga 0 9:3 1 8:5 1 7:5 2 6:6 2 4:7 3 1:9 PRIHODNJE KOLO (2.3.) Breg - Torriana; Cento - Sloga; Celinia - Libertas Krmin. Skupina za napredovanje IZIDI 3. KOLA Mizar Boschi BO - Kennedy Videm 3:0; Volley Conegliano - Calderara Ceam 3:2; Bagnacavallo - Virtus Taglio di Po 3:0. LESTVICA: Conegliano in Mizar Boschi 6, Calderara 4, Bagnacavallo 2, Virtus Taglio di Po in Kennedy 0. MOŠKA C-2 LIGA Skupina za napredovanje Olympia Terpin — OK Val 0:3 (13:15, 13:15, 4:15) TRAJANJE SETOV: 33, 23, 18 minut. OLIMPIA TERPIN: Battista, Neubauer, S. Cotič, M. Cotič, S. Terpin, Špacapan", Prinčič, D. Terpin; Domi, A. Terpin, I. Cotič. OK VAL: Plesničar, Allesch, Černič, Faganel, Juren, Lavrenčič, Mucci, 0-rel, Petejan, Vogrič, Zavadlal. Zopet je obveljala tradicija. Štam dreški Val je slavil proti goriški O-lympii Terpin v goriškem derbiju C-2 lige pred nabito polno štandreško telovadnico. štandreška šesterka je bila psihofizično in tehnično bolje pripravljena, saj so »plavo-rdeči« znali v pravem trenutku reagirati in spreobrniti rezultat v svojo korist v prvem in drugem setu, ki sta se končala na razliko. Že trajanje posameznih setov dokazuje, da so goriški odbojkarji postopoma popuščali. Odbojkarjem Olympie Terpin je treba priznati, da so se srčno borili, posebno v 3. setu, pri rezultatu 14:4, saj je bilo Valu potrebno nekaj menjav, da je zaključil set in tekmo v svojo korist. Še nekaj v premislek: ko je v Gorici na sporedu derbi je to pravi praznik odbojke. Zato vsako slabo obnašanje navijačev z ene ali z druge strani je samo v škodo tako lepi panogi kot je odbojka. (LERO) CUS Trst - Bor JIK banka 3:2 (15:6, 7:15, 8:15, 15:10, 15:13) BOR JIK BANKA: Grilanc, Stančič, Batič, Budin, Brana, Furlan, D. in G. Gasparo, Gombač, Pernarčič, Škabar in Zubjn. TRAJANJE SETOV: 15, 18, 27, 27 in 36" min. Odbojkarji Bora JIK banke so izgubili tudi tretji letošnji meslni derbi s CUS. Prva dva obračuna sta se končala s 3:1, tokrat pa je bilo potrebno odigrati kar pet nizov. Naši odbojkarji so bili to pot precej bliže končni zmagi, saj je bilo srečanje izenačeno (končni izid v točkah 60:59, po več kot dveh urah čiste igre) in zmaga gostov je bila precej v dvomu, saj je sodnik pri vodstvu naših s 13:12 spregledal 14. točko, ko je nasprotnikom dosodil žogo, ki je bila v čistem outu. Grilanc in tovariši so občasno igrali zelo dobro, toda pri sami igri je bilo preveč pavz in tudi napak, da b,i lahko pospravili prvi točki. IZIDI 2. KOLA Olympia Terpin - Val 0:3; CUS Trst - Bor JIK banka 3:2; Friuli Povoletto - ASFJR Čedad 3:0. LESTVICA Friuli Povoletto 2 2 0 6:0 4 Val Štandrež 2 2 0 6:1 4 ASFJR Čedad 2 1 1 3:3 2 CUS Trst 2 1 1 4:5 2 Bor JIK banka 2 0 2 2:6 0 Olympia Terpin GO 2 0 2 2:6 0 PRIHODNJE KOLO (2.3.) Bor JIK banka - Olympia Terpin; CUS Trst - ASFJR Čedad; Val - Fri- uli. Skupina za obstanek IZIDA 2. KOLA Rozzol - NPT Miramare 2:3; Volley Bali Videm - Fincantieri 2:3. LESTVICA NPT Miramare 4, Gasilci Pordenon, Fincantieri 2, Rozzol in Volley Bali Videm 0. PRIHODNJE KOLO (2.3.) Rozzol - Fincantieri; Gasilci Pordenon - Volley Bali Videm. ŽENSKA C-2 LIGA Skupina za napredovanje Friulexport - Pav Ideal Mode 1:3 (16:14, 4:15, 8:15, 10:15) TRAJANJE SETOV: 30, 18, 19 in 21 minut. FRIULEXPORT: Venier, Ušaj, Per- tot, Foraus, Žerjal, Garbini, Stoper in Mauri. Prvj favorit za napredovanje v C-1 ligo je tudi tretjič premagal našo združeno ekipo, tudi tokrat pa se je moral zelo potruditi, preden je strl odpor naših mladih igralk. V prvem setu je Friulexport igral odlično, saj je bil spejem brezhiben, napad pa neustavljiv. V nadaljevanju so bile naše igralke čedalje manj prodorne, bodisi zaradi slabšega sprejema in podaj, kot tudi zaradi pomanjkanja fizične in psihične moči, kar so izkušene nasprotnice spretno izkoristile. Vsekakor dopadljiva igra, v kateri ni Friulexport nikoli odigral podrejene vloge. IZIDI 2. KOLA Friulexport - Pav Ideal Mode 1:3; Vigonovo - Martignaeco 0:3; ARF Go-rian - Ceramiche d'Arte 3:2. LESTVICA Libertas Martignaeco 2 2 Pav Ideal Mode 2 2 Friulexport 2 1 Gorian Tržič 2 1 Ceramiche d'Arte 2 0 Virtus Vigonovo 2 0 PRIHODNJE KOLO (2.3.) Martignaeco - Friulexport; Ceramiche d’Arte - Vigonovo; Gorian - Pav Ideal Mode. 6:1 6:2 4:3 4:5 3:6 0:6 Skupina za obstanek Kantove! Electronic Shop — Pastificio Crisci 3:0 (15:6, 15:2, 15:7) KONTO VEL ELECTRONIC SHOP: Ban, Čemjava, Prašelj, Maver, Mervič, Purič, Conestabo, Legiša, Gruden. Na Kontovelu je v soboto domača ekipa osvojila zlata vredni točki. Zmago so Kontovelke nujno potrebovale, predvsem s psihološkega vidika. Po vrsti pekočih porazov so tokrat proti Libertasu zaigrale res odlično. Zgrešile niso skoraj nič in z ostrim napadom so povsem strle sicer dobro o-brambo nasprotnic. (J. B.) TRAJANJE SETOV: 22, 22, 15, 13 in 20 minut. IZIDI 2. KOLA Kontovel Electronic Shop - Pastificio Crisci 3:0; Fontanafredda - San-giorgina 1:3; Pieris - Val Resia 3:0. LESTVICA Sangiorgina 2 2 0 6:1 4 Pieris 2 1 1 4:3 2 Kontovel Electr. S. 2 1 1 3:3 2 Lloyd Fontanafredda 2 1 1 4:4 2 Pastificio Crisci 2 1 1 3:4 2 Val Resia 2 0 2 1:6 0 PRIHODNJE KOLO (2.3.) Pastificio Crisci - Fontanafredda; Kontovel Electronic Shop - Val Resia; Sangiorgina - Pieris. MOŠKA D LIGA Skupina za napredovanje Fincantieri - Naš prapor 3:1 (15:8, 19:17, 10:15, 15:9) NAŠ PRAPOR: Nanut, Černič, F. in M. Sošol, Bevčar, Komel, Klanjšček, Mikluš, Mervič, Grinover. Šesterka Našega prapora je v Tržiču zapravila priložnost, da bi osvojila nov par točk. Proti povprečnemu nasprotniku je namreč zaigrala precej medlo in neučinkovito, kar je glavni vzrok za poraz. Le v drugem delu drugega seta so Brici zaigrali odločno in nadoknadili zaostanek 10:14, v nadaljevanju pa so v odločilnih trenutkih našim fantom pošle moči in poraz je bil neizbežen. Trajanje posameznih setov: 15, 40, 24 in 20. IZIDI 2. KOLA Pastificio Crisci - Torriana 2:3; Fincantieri - Naš prapor 3:1; Inter 1904 - Volley 80 3:1. LESTVICA Inter 1904 Trst Torriana Gradišče Naš prapor Fincantieri Tržič Pastificio Crisci Volley Duke 80 2 2 0 6:2 4 2 2 0 6:2 4 2 1 1 4:4 2 2 1 1 3:3 2 2 0 2 3:6 0 2 1' 2:6 0 PRIHODNJE KOLO Naš prapor - Partificio Crisci; Fincantieri - Volley Duke 80; Torriana -Inter 1904. Skupina za obstanek Jamlje SOBEMA — Intrepida Mariano 3:0 (15:6, 15:8, 15:9) JAMLJE SOBEMA; Vilko in Robert Antonič, Bagon, Gergolet, Devetak, Ferfolja, Cotič. Intrepida sodi med slabše ekipe tega prvenstva, tako da so jo Jamaljci zlahka odpravili. Vsekakor pa je zrna ga pomembna za vzdušje v ekipi, ki zadnje čase ni prav na višku. (S. B.) San Sergio - Sloga 3:0 (15:4, 15:6, 15:7) TRAJANJE SETOV: 15’, 14’, 14’. SLOGA: Sgubin, Kralj, Gulič, čač, Hrovatin, Kerpan, Šain, Ipavec, Bandelj, Komar. Nepopolna postava Sloge je brez vsake borbe prepustila točki nasprotniku iz Trsta. Slogaši so prikazali najslabšo igro v tej sezoni in za tako bled nastop ne more biti nobenega opravičila. (I. Simonič) IZIDI 2. KOLA Grotta - Libertas Turjak 3:1; Jamlje Sobema - Intrepida Mariano 3:0; Šan Sergio - Sloga 3:0. LESTVICA San Sergio Trst Libertas Turjak Jamlje SOBEMA Sloga Gretta Trst Intrepida Mariano 2 2 0 6:0 4 2 1 1 4:3 2 2 1 1 3:3 2 2 1 1 3:4 2 2 1 1 3:4 2 2 0 2 1:6 0 PRIHODNJE KOLO (2.3.) Intrepida Mariano - Gretta; Jamlje Sobema - Sloga; Libertas Turjak -San Sergio. ŽENSKA D LIGA Skupina za napredovanje Sovodnje Cen. - Killjoy 3:2 (6:15, 15:6, 15:12, 13:15, 15:10) TRAJANJE SETOV: 18, 17, 16, 21 in 21 minut. SOVODNJE CENTRALSPED : Cijan, M. in N. Černič, Cotič, Petean, Petejan, Počkar, Giuliana in Gabriella Lopresti, Lovisutti, L. in M. Vižintin. Prva tekma v novi sovodenjski telovadnici in druga zmaga v skupini za napredovanje. Na začetku so naše i-grale dokaj slabo, zlasti pri sprejemu servisa. V 2. in 3. nizu so krepko poprijele in igra je bila lepa in napeta. V košarkarskem promocijskem prvenstvu Velik podvig Kontoveleev Libertas - Kontovel 63:64 (27:37) KONTOVEL: Ban 2, Emili, Ušaj 12, Lisjak 3, Štoka 12, Čuk 10, Devetak 18, Starc 7, Sedmak. PON: Ban in Starc. 3 TOČKE: Devetak 2. Končno je Kontovelcem uspelo zmagati. Tokrat so naši poskrbeli tudi za presenečenje, saj so v gosteh premagali dobro uvrščeno ekipo Libertasa. Znano nam je bilo, da Kontovel razpolaga z dobro ekipo, saj so se do-slei v vseh nastopih, kljub porazom, vsako tekmo enakovredno borili z IZIDI 16. KOLA Libertas - Kontovel El. Shop 63:64 CUS Trst - Bor Radenska 70:78 Polet - Scoglietto 45:99 Alabarda - Ferroviario 82:81 Intermuggia - Fruttetna 88:83 Barcolana - Santos 70:60 PRIHODNJE KOLO (2. in 3. 3.) Kontovel El. Shop - CUS Trst (2. 3., ob 17.30 na Proseku); Ferroviario -Barcolana; Santos - Fruttetna; Libertas - Polet (2. 3., ob 20. uri, šola Ca-'1"' prin); Bor Radenska - Alabarda 3.3., ob 10.30 v Dolini); Scoglietto - Intermuggia. nasprotniki. Kot ponavadi, so Kon-tovelci tudi tokrat prepričljivo vodili v 12. min. drugega polčasa s 57:44, nato pa so si vodstvo zaradi utrujenosti zapravili. Nasprotniki so tako 47 sekund pred koncem vodili kar s štirimi točkami razlike. V naslednjem napadu je najboljšemu naših Deveta- LESTVIC A Barcolana 16 15 1 1203:1082 30 Alabarda 15 12 3 1341:1176 24 Scoglietto 15 11 4 1278:1161 22 Libertas 16 11 5 1301:1196 22 Bor Radenska 16 16 5 1368:1278 22 Ferroviario 15 8 7 1249:1174 16 Fruttetna 16 8 8 1332:1238 14 Santos 16 6 10 1248:1347 12 ^ontovel E. S. 15 4 11 1211:1296 8 Intermuggia 15 3 12 1096:1200 6 Polet 15 2 12 902:1324 4 CUS Trst 16 2 13 1172:1320 4 ku uspelo zadeti koš za tri točke. Tako je zaostajal Kontovel za eno ki je dobro izkoristil dva prosta me-točko. Za zmago pa je poskrbel Ušaj, ta, ki jih je imel na razpolago. (D. Starc) Polet - Scoglietto 54:99 (22:51) POLET: Ferluga 11, Grgič 10, Tau-čer 8, Malalan 8, Kerpan 3, Tavčar 3, Semen 6, š. Semen 2, Sancin 4. Pustno praznovanje je očitno pustilo posledice tudi za poletove košarkarje, ki so v nedeljo proti Sco-gliettu igrali zelo medlo in nezbrano. Slabi igri je botrovala tudi bolezen, saj sta bila dva poletovca v teku tedna bolna, poleg tega pa sta bila odsotna Branko Hrovatin in Franko Taučer, zato se Polet ni mogel uspešneje upirati močni ekipi iz Trsta. Pri Poletovcih je precej dobro, pa čeprav z nekaj napakami in preveliko željo do ekshibicije igral play-maker Pavel Ferluga, ki se je uspešno kosal z nasprotniki, ko so ti prešli v pressing. Drugače, od Poletovcev ne bi {»hvalili nikogar, saj je bila včerajšnja tekma korak nazaj v primeru s prejšnjimi. Sergij Tavčar CUS - Bor Radenska 70:78 (29:37) BOR: Sosič 4, Volk 12 (4:6), Furlan 4 (2:2), Smotlak 6 (2:2), Pregare 7 (3:4), čok 4, Kneipp 24 (4:9), Pi-ščanc 2, Peretti 17 (1:2). Proti zadnjeuvrščenemu CUS Borovci res niso prikazali najboljše igre, kljub temu pa so vseeno prišli do no-(vjjh točk. Pb zaslugi agresivnega pressinga so košarkarji Radenske dosegli v 13. min. prvega polčasa delni izid 14:0 in si praktično že tedaj zagotovili zmago, kajti domačinom ni uspelo v nadaljevanju srečanja popolnoma nadoknaditi zaostanka. V Borovih vrstah je spet zaigral zelo solidno Bruno Kneipp. Ob njem bi tokrat omenili dober nastop Volka in Smotlaka. V prihodnjem kolu bodo Borovci pred zelo težko nalogo, saj se bodo na domačem igrišču spoprijeli proti Alabardi, ki je trenutno na drugem mestu razpredelnice in ki so jo Borovci v prvem srečanju premagali. Canda Dom - Itala Soteco 71:79 (25:27, 64:64) DOM: M. Dornik 16, Golob 16, Semolič 4, Cej 4, U. Dornik 4, Uršič 9, Kristjančič 14, Podberšič, Terčič 6. NAŠI STRELCI: Peretti (Bor R.) 317; B. Kneipp (Bor R.) 304; Pregare (Bor R.) 217; Starc (Kontovel ES) 203; Štoka (Kontovel ES) 200; Ban (Kontovel ES) 190; Čuk (Kontovel ES) 180; Sancin (Polet) 161; L. Emili (Kontovel ES) 159; Sosič (Bor R.) 145. TAKO V PROMOCIJSKEM PRVENSTVU Z malo več sreče bi naše lahko zmagale že po četrtem setu. V odločilne^ nizu so pri menjavi igrišča vodile 2 8:4, številni in bučni navijači pa 50 morali počakati še na vrsto menjav i11 tudi nasprotnikovih točk, preden s« lahko pozdravili zmago Sovodenjk. (M. Kuzmin) Canon — Bor 3:1 (15:8, 13:15, 15:10, 15:13) TRAJANJE: 2 uri BOR: Jazbec, Montanari, Favarettó-Vcdopivec, Požar, Košuta, Bandi 10 Centazzo. Od sredine prvega seta so se bv rovke začele odlično upirati favori^1' ranim domačinkam, ki odkrito meriP na napredovanje v višjo ligo. »Plave* so bile v bloku in napadu občutno boli še, zmago pa so si zapravile pri spi6' jemu servisa, saj je Canon imel n^ kaj res dobrih serverk. V 3. in 4. ^ tu so naše igralke znale nadoknadi^ zaostanek in z malo več sreče bi Ifb' ko srečanje odločile v svojo korist Skratka borovke so povsem zadovolJ1' le, na mreži pa sta se še zlasti izk8' zali Jazbečeva in Košutova. (S. Montanari) IZIDI 2. KOLA Canon Tržič - Bor 3:1; Sovodnje Centralsped - Killjoy 3:2; Corridoni ' CUS Trst 3:1. LESTVICA Sovodnje Centralsped 2 2 0 Corridoni 2 11 Canon Tržič 2 11 Killjoy 2 1 1 CUS Trst 2 0 2 Bor Trst 2 0 2 6:2 \ 6:3, 5:1 5:4 l 2:6 1.C H PRIHODNJE KOLO (2.3.) Killjoy - Canon Tržič, Sovodnje Cfi' tralsped - CUS Trst, Bor - Corride" ni. Skupina za obstanek Volley Club - Sloga ^ (11:15, 15:12, 13:15, 10:15| TRAJANJE SETOV: 31’, 20’, 23’, l8 SLOGA: Dernovšček, Filipovič štin, Križmančič, Lupine, Maver, sič, Susič, Vidali. Tudi na drugem gostovanju v sk^ pini za obstanek so mlade slogasi^ prijetno presenetile. Premagale so » žaški Volley, kljub temu, da so mor» le na igrišče zelo okrnjene. Vsekak je razveseljivo, da je tudi tokrat pa pokazala veliko mero samozaveS in je s tehničnega vidika povsem digrala Tržačanke, čeprav imajo te, svojih vrstah stare in rutinirane ig^L ke. Po tej zmagi obstajajo res dob . možnosti, da si naša ekipa zagote obstanek v ligi. (Inka) IZIDI 2. KOLA „ NPT Cortina Sport - Inter 1904 3-"j Volley club Trst - Sloga 1:3; VN Busà - San Sergio 3:2. LESTVICA 4 Cortina Sport Trst 2 2 0 6 J' ^ Sloga 2 2 0 6:3 j Volley club Trst 2 11 4.3 ^ Blitz Vivai Busà 2 1 1 3:» g San Sergio 2 0 2 4:6 q Inter 1904 Trst 2 0 2 0:6 PRIHODNJE KOLO (2.3.) . Sloga - NPT Cortina Sport, club - San Sergio; Inter 1904 - 'O Busà. PON: Stocca v 23’, M Dornik 38’ in U. Dornik v 40’; izključen y ner Itale Skocaj v 25’. . ^ Domovci so v soboto za las bili proti močni peterki Itale iz O dišča Srečanje je bilo izredno naK to in izenačeno vse do zaključka ^ gulamega časa. V prvem polčas11 , bili nekoliko boljši gostje, saj so s ^ no vodili. V drugem polčasu Pa belo-rdeči zaigrah res odlično. Najvišje vodstvo Gojkovičevih rovancev je znašalo že sedem ko se je v napadu naših nekaj 211 po nilo. To pa so gostje izkoristil zaslugi odličnega Puiattija (33 in ob koncu je bil izid izenačen, ^ ko pa bi dodah še to, da je s0\[e' dve sekundi pred zaključkom s^f-gledal očitno osebno napako nad šičem. - IZIDI 15 KOLA: Isontina - - 86:108, Dom - Itala 71:79, Ed>1’ maj®’ Vrdelska ulica 7 - ?Por^Tl\A ŠOLA TRST !* VrtCp ’ aa so vadbene ure za otroke o ' do ]7 Vsak Ponedeljek in četrtek, od aelska n' ?re “a stadionu »1. maj«, Vr-vesta 7 - tel. 51377. ?WnEVIN v hedeljo, 3. marca smu-jha .‘t z avtobusom na prekra-r *'oškaiUC.S0tl Hobrača (avstrijska ^Ucijan • vpisovanje in informacije: ^kerfe . J03^, tel. 208551 in Bruno . ’ ‘«I- 200236. '*t,veš,-(yV^KA KOMISIJA ZSŠDI p br/nida ^ redni mesečni šahov-R^etkmv, ,r v »«tek, 1. marca, s « eSorč^0 19, uri- Turnir bo v ^•PrS' dvorani v Trstu (Ul. S' *a^istaSi^!nadSt )' VablÌenÌ V 18. kolu 2. amaterske nogometne lige Vesna in Zarja, točke za oboje Fortitudo — Vesna 0:1 (0:1) STRELEC: Bruno v 45. minuti. FORTITUDO: Spadaro, F. Fonta-not, Lapaine, Spazapan, Crevatin (od 82. min. Famigliuolo), Bianco, Gra-nieri, Frangini (od 70. min. Denich), R. Fontanot, Ramani, Repa. VESNA: Savarin, Tucci, Pisani, Verbich, Penco, Pipan, Di Benedetto, Potasse, Kostnapfel (od 75. min. R. Candotti), F. Candotti, Bruno. Tekma je že na začetku napovedovala precej izenačen boj, v katerem ni bilo pravega favorita: Vesna, ki letos iz tekme v tekmo bolj preseneča, je bila sicer malenkost boljša, Miljčani pa so lahko računali na prednost domačega terena. V začetnih minutah so oboji zato razumljivo zmaga Ljubljančanov 82:96; Jugoplastika - Partizan 91:77; C. zvezda - Borac 96:78; Zadar -'Radnički 99:88; Budučnost - Šibenka 76:89; Bosna - Sloga 102:86. LESTVICA: Gibona 34; C. zvezda, Partizan in Zadar 26; Bosna 24; šibenka 22; Budučnost 18; Borac 16; Jugoplastika, Radnički in Sloga 14; IMT 6. igrali zelo oprezno. V prvem polčasu so bodisi Miljčani kot Križani imeli nekaj priložnosti, še zlasti slednji s Pisanijem. Zmagoviti gol za Vesno je padel v zadnji minuti prvega polčasa, ko je Verbich natančno izvedel prosti strel, ter žogo poslal v kazenski prostor, kjer je Bruno prehitel svojega »varuha« in jo z glavo usmeril v mrežo. V drugem polčasu so se domačim' podali v napad, da bi nadoknadili zamujeno, vendar vse nreveč neurejeno, tako da so jih Tucci in tovariši zlahka zaustavljali. Jutri se bo Vesna pomerila v zaostali prvenstveni tekmi s Stockom. Aurisina - Zarja 1:2 (0:0) STRELCA: v 57. in v 62. min Pi-scanc, v 85. min. Radivo. AURISINA: Ciacchi, Negrini, Tre-mul, Trobez, Acquavita, Braico, Cenci, Gatta, Barichievich, Pertot, Radivo. ZARJA: Racman, Grgič, Gotti, Franco, Gabrielli, Križmančič, Pi-scanc, Bon, Egon Fonda, Sulčič, Sossi. Zarja je v tekmi z neposrednim tekmecem za obstanek v ligi iztržila predragoceni in prepotrebni točki. Če so bazovski navijači zadovoljni s točkama, pa ne morejo biti z igro, ki so jo prikazali njihovi ljubljenci. Vse preveč je bilo zgrešenih podaj in strelov, tako da je bila igra zelo raztrgana. Tekma se je razživela v drugem polčasu, ko je Zarja za kakih pet minut pokazala, kako je treba igrati. V teh minutah je Piscanc dosegel tudi oba gola. Nabrežincem pa se je s »pressingom« v zadnjih minutah uspelo le zmanjšati razliko. Zarja bo že jutri v Bazovici ob 15. uri igrala zaostalo tekmo proti San Sergiu. (Big) totocalcio Ascoli - Avellino X Cremonese - Atalanta X Fiorentina - Sampdoria 2 Inter - Torino X Juventus - Verona X Napoli - Lazio 1 Roma - Milan 2 Udinese - Como 1 Arezzo - Triestina 2 Lecce - Bari 1 Pescara - Perugia X Salernitana - Palermo X Foligno - Civitanovese 1 KVOTE: 13 (231 dobitnikov) 36.734.060 lir 12 (7.295 dobitnikov) 1.163.000 lir 3. AMATERSKA LIGA Barbarians - Primorec 1:4 (0:1) STRELCA za Primorec: Mauro Kralj in Sullini (3). PRIMOREC: Serra (od 73. min. Leone), Bruni, Mauro Kralj, Modesti, Maksi Kralj, Finessi (od 46. min. Mulè), Edvin Kralj, Milkovič, Bacchia, Paolo Kralj, Sullini. Edine težave za Primorca v tekmi z zadnjim na lestvici so bjli problemi z okrnjenostjo ekipe (manjkali so trije standardni igralci) ter zelo razmočenim in poledenelim igriščem. Končni rezultat, čeprav priča o tre-benski premoči, bi morda bil še višji, vendar se je Barbarians, kljub temu da je na repu lestvice, boril z veliko vnemo in agresivnostjo. Prvi polčas se je končal z golom prednosti za goste, čeprav so imeli več priložnosti, ki so jih vse zapravili. V drugem polčasu je Barbarians v protinapadu remiziral in že je bilo slutiti remi, vendar se je tedaj tre-benski napad prebudil in trikrat zatresel nasprotnikovo mrežo, ob tem pa je še zgrešil 11-metrovko. (Kralj) Sagrado — Kras 2:2 (0:1) STRELCA za Kras: v 35. min. Peter Terčon, v 84. min. Punč. KRAS: Benvenuti, Purič, Gnezda, Klun, Villalta, Puntar, Blažina, Mario Terčon, Milič (od 85. min. šuc), Peter Terčon, Košuta. Nekaj neverjetnega se je zgodilo v nedeljski tekmi med Sagradom in Krasom, ki se je zaključila z neodločenim rezultatom: potem ko so krasove! skozi vse srečanje napadali in tudi dosegli dva zadetka, je sodnik najprej priznal domačinom zadetek iz več kot očitnega off-sidea, za nameček pa jim je v zadnji minuti še daroval neobstoječo 11-metrovko. Prvi so povedli krasovci s Petrom Terčonom, ki je silovito izvedel prosti strel s kakih 25 metrov, žoga pa se je vratarju izmuznila iz rok V 25. min. drugega polčasa, kot, smo dejali, so domačim izenačili izi off-sidea. Nato je Villalta dvakrat zadel vratnico V drugem primeru je odbite žoge prišel Košuta, vratar je njegov strel odbil le do Puriča, ki je brez težav povedel Kras v vodstvo, a ga zaradi izmišljene 11-me-trovke žal ni uspel obdržati do konca. SKUPINA I Juventino - Piedimonte 3:2 (0:1) STRELCI za Juventino: Costa, Del Negro, Lauri. JUVENTINA: Di Dionisio (Jug), Vižintin, Šturm, Medeot, Marko Krpan, Costa, Del Negro, Cingerli, Panico, Lauri, Robert Krpan (Taučar). Ju ventina je po daljšem času končno slavila svojo drugo prvenstveno zmago. Tokrat so si štandrežci zmago povsem zaslužili, še posebno v drugem polčasu, ko so povsem nadigrali Podgorce. Sicer so prav gostje prvi povedli z edino akcijo, ki so jo izvedli. Pomanjkanju vsake shettne pa je treba pripisati dejstvo, da Juventina ni izenačila že v prvih 45 minutah. V drugem polčasu pa so Štandrežci nadaljevali kot prerojeni in remizirali že v tretji minuti. Po dveh izrednih priložnostih, ki jih je Del Negro zapravil, so ponovno povedli gostje, vendar je njihovo veselje trajalo le nekaj minut, saj so dorppeini z Del Negrom najprej izenačili ter potem z Laurijem dosegli zmagoviti gol. Manzanese — Sovodnje 1:0 SOVODNJE: Gergolet, Petejan, Vižintin, Mars on, Visintin, Petejan, Grilj, Florem'n. Butkovič, Gomišček Tomažič), Fajt. Tekma ni bUa med najlažjimi, vendar so v sovodenjskem taboru upali, da z nedeljskega gostovanja odnesejo vsaj točko. To jim za las ni uspelo, čeprav so bili skozi vso tekmo enakovreden nasprotnik domačinom. Slednji so imeli le nekaj več sreče pri streljanju na vrata, kar je bilo usodno za slovensko ekipo. S prikazano igro pa so Marsonovi varovan-"•ci tudi tokrat zadovoljili, tako da je •upati na boljše rezultate v bližnji bodočnosti, tudi z nekaj več sreče, se-• veda. SKUPINA M S. Vito — Gaja 1:1 (0:0) STRELEC za Gajo: Kalc v 85. min. GAJA: Kante, Maks Grgič, Stran-ščak, Bačer, Walter Kalc, Boris Ris-mondo, Branko Grgič, Alfieri, Lenar-duzzi, Pečar, Tomè (od 80. min. Si-monut). Zeleno-rumeni so šli v goste z namenom, da iztržijo drugouvrščeni e-kipi S. Vita vsaj točko, kar jim je tudi uspelo, vendar bi si zaslužili tudi kaj več, vendar so bili netočni pri strelih na vrata. V prvem polčasu se je igra odvijala predvsem na sredini, zato je bilo tudi malo priložnosti za gol. V drugem polčasu se je koncept igre obeh ekip precej spremenil, zato smo bili priča tudi obema zadetkoma. Prvi je povedel S. Vito s prostega strela, nekaj minut zatem je Gaja remizirala s Kalcem, ki je izkoristil predložek Pečarja, ki je bil za Alfierijem najboljši mož na igrišču. V zadnjih minutah je Pečar sam preigral domačo obrambo ter podal gol-žogo Lenarduz-ziju, a jo je na žalost zastreljal. 0-menimo še, da je bila Gaja brez treh standardnih igralcev. (Kalc) S. Anna - Breg 1:1 (0:1) STRELEC za Breg: Jež v 10. min. BREG: Paniconi, Albertini, Igor Tul, Buffa, Olenik, Strnad, Miloš Tul (od 80. min. Martini), Mondo, Jež, Lovriha, Zonta (od 25. min. Peroša). Brežani so odlično začeli in že v prvih minutah s Tulom in Ježom zapravili odlični priložnosti, slednji pa je kmalu zatem le zatresel mrežo. Po golu so se domačini očitno zdramili in tako zaustavili napade »plavih«. Igra se je tako odvijala predvsem na sredini, vendar z rahlo premočjo »plavih«. V drugem polčasu so domačini še pospešili ritem in nekajkrat spravili Brežane v težave. Gol domačinov je visel v zraku, dosegli pa so ga s pomočjo Bregove obrambe, ki je bila tedaj precej površna. V nadaljevanju je imel Mondo še dve izredni priložnosti, vendar ju ni znal izkoristiti. Rezultat je po mnenju vseh pravičen, čeprav so »plavi« nekoliko razočarali s prikazano igro. Pri Brežanih se je odlično izkazal Buffa. (M. Tul) rezultati 2. AMATERSKA LIGA Skupina F IZIDI 18. KOLA S. Sergio - Zaule 1:1 Radio Sound - CGS 2:0 Begliano - Giarizzole 1:1 Fortitudo - Vesna 0:1 Libertas - Domio 1:1 Aurisina - Zarja 1:2 Stock - Isonzo 5:1 C. E. Prisco - Opicina 2:1 LESTVICA Vesna 17 9 6 2 19 11 24 Zaule 18 7 8 3 16 10 22 Stock 17 7 7 3 25 18 21 Fortitudo 17 7 7 3 16 10 21 libertas 16 7 6 3 19 16 20 Radio Sound 18 8 4 6 20 14 20 S. Sergio 17 7 5 5 25 15 19 Opicina 17 5 9 3 22 15 19 Giarizzole 17 4 10 3 14 12 18 Isonzo 17 7 4 6 17 20 18 Domio 17 3 9 5 13 14 15 Begliano 17 2 9 6 13 19 13 C. E. Prisco 17 1 11 5 10 16 13 Zarja 17 2 8 7 15 27 12 CGS 17 2 6 9 15 26 10 Aurisina 18 2 5 11 15 30 9 PRIHODNJE KOLO (3.3.) Opicina - Fortitudo, Isonzo - C. E. Prisco, CGS - Aurisina, Vesna - Begliano, Giarizzole - Libertas, Zarja - Radio Sound, Domio - San Sergio, Zanle - Stock. 3. AMATERSKA LIGA Skupina I IZIDI 15. KOLA San Lorenzo - Medea 0:0 Audax - Mariano 0:2 Azzurra - Visco 1:0 Juventina - Piedimonte 3:2 Brazzanese - Jalmicco 5:0 Manzano - Sovodnje 1:0 LESTVICA Mariano 26; San Lorenzo 23; Au-dax 22; Medea 18; Manzano 16; Jal-micco 15; Brazzanese 14; Sovodnje 12; Piedimonte 11; Azzurra 10; Juventina 7; Visco 4. PRIHODNJE KOLO (3.3.) Jalmicco - San Lorenzo, Medea -Audax, Mariano - Azzurra, Piedimonte - Visco, Sovodnje - Brazzanese, Manzano - Juventina. Skupina L IZIDI 17. KOLA S. Nazario - Staranzano 3:1 Fogliano - Fossalon 2:1 Italcantieri - Romana 2:2 Barbarians - Primorec 1:4 Sagrado - Kras 2:2 Mladost - Primorje Počitek: S. Marco 3:0 LESTVICA Mladost 26; Fogliano 23; Fossa-ion 20; San Marco, Staranzano, San Nazario 18; Primorec 15; Italcantie-ri, Kras, Sagrado 12; Primorje 11; Romana 7; Barbarians 0. PRIHODNJE KOLO (3.3.) Romana - Barbarians, Kras - San Nazario, Primorec - Mladost, Fos-salon - San Marco, Staranzano - Sagrado, Primorje - Italcantieri, počitek: Fogliano. Skupina M IZIDI 17. KOLA Union - Campanelle 1:1 San Vito - Gaja 1:1 GMT - Olimpia 2:0 Supercaffè - Rabuiese n.o. Chiarbola - San Luigi 0:0 Roianese - SantrAndrea n.o. Sant’Anna - Breg 1:1 LESTVICA Olimpia 26; San Luigi 25; San Vito 22; Supercaffè, Rabuiese 20; Gaja 18; Breg 17; Campanelle, GMT 16; Chiarbola 10; Sant’Anna 8; Sant’An-drea, Roianese in Union 6. PRIHODNJE KOLO (3.3.) Sant’Andrea - Chiarbola, San Luigi - Supercaffè, Rabuiese - GMT, O-limpia - Sant’Anna, Breg - San Vito, Gaja - Union, Campanelle - Rabuiese. • nadaljevanje s prve strani Športni mesec na Vrhu Na Vrhu tudi letos priredili »Športni mesec«, manifestacijo, na kateri je predlanskim in leto poprej sodelovala (aktivno) večina prebivalcev. Po- totip 1. — 1. Brunetto 2 2. Cita di Pavone X 2. — 1. Forziere 2 2. Quantiz Bi X 3. — 1. Chiola AS 2 2. Beemor 1 4. — 1. Antilia d’Ausa 1 2. Nicolas X 5. — 1. Salon de Mai 1 2. Don Hog 1 6. — 1. Gavamo 2 2. Ugo di Joppe X KVOTE: 12 (13 dobitnikov) 35.945.000 lir 11 (341 doitnikov) 1.330.000 lir 10 (3901 dobitnik) 113.000 lir budo za športni mesec je tudi tokrat dal športni odsek KD Danica, te dni pa so se že tudi dogovorili o poteku različnih tekmovanj, ki se bodo zvrstila od 1. do 31. marca. Ta dan bodo zmagovalcem v posameznih disciplinah, pa tudi predstavnikom tistih vr^ bovških zaselkov, bi se bodo najbolje uvrstili na skupni lestvici, izročili pokale in priznanja. O poteku posameznih športnih in drugih prireditev bomo sicer poročali sproti, danes najavljamo koledar vseh dogodkov, ki se bodo zvrstili do konca marca. V petek, 1. 3.: nočni tek; 3. 3’.: tekmovanje med dvema ognjema; 5. 3.r briškola; 9. 3.: mininogomet; 11. 3.: šah; 14. 3.: dama; 16. 3.: otroška tekmovanja; 17. 3.: balinanje in odbojka; 20. 3.: namizni tenis; 24. 3.: vlečenje vrvi in tek v vrečah; 31. 3.: moška in ženska štafeta in podelitev priznanj. Vse manifestacije se bodo odvijale v glavnem na odprtem, po cestah na Vrhu ter v športnem in kulturem središču, ki je še v gradnji. Velik uspeh zatorja pa se je začelo nehvaležno delo sestavljanja lestvic, pri čemur mu je še ponagajal kompjuter, vendar so požrtvovalni in iznajdljivi člani SP DT takoj »našli« stare, a še vedno zanesljive pisalne stroje in si pomagali z že preizkušenimi in veljavnimi sistemi. Ta požrtvovalnost je še zlasti zadovoljiva, kot je poudaril načelnik smučarskega odseka SPDT Pavel Fachin, ker dokazuje, da je v društvu še vedno veliko sposobnih in delovnih ljudi, ki so nanj tudi navezani. Nagrajevanje je potekalo v veselem, razposojenem vzdušju. Društva so prejela pokale, kot tudi posamezniki v moški in ženski konkurenci, ki so dosegli najboljši čas. Prvim trem uvrščenim v vsaki kategoriji so podelili kolajne, spominsko značko pa so prejeli vsi »baby sprint«. Žal bomo zaradi pomanjkanja prostora danes objavili le imena zmagovalcev v posameznih kategorijah in društveno lestvico, popolne lestvice pa bomo objavili v prihodnji številki. ZMAGOVALCI V POSAMEZNIH KATEGORIJAH MIŠKE: Francesca Rapotec (Breg) 52”3; MIŠKI: Marko Šuber (Mladina) 52”20; MEDVEDKE: Jagoda Škerk (Devin) 51”14; MEDVEDKI: Erik Vodopivec (Breg) 43”65; CICIBANKE: Sara Bensi (Devin) 51”41; CICIBANI: Robert Paulina (Devin) 41”30; MLADINKE: Valentina Pangos (Mladina) 44”62; MLADINCI: Aljoša Škabar (Devin) 41 ”4; ČLANICE: Elena Paulina (Devin) 44”94; ČLANI: Marko Kralj (Mladina) 40 ”26; DAME: Nadja Košuta (Mladina) 58”67; AMATERJI: Mario Rapotec (Breg) 43”88; VETERANI: Karlo Pangos (Mladina) 51”67; BABY SPRINT: Valentina Šuber (Mladina) 40”13. DRUŠTVENA LESTVICA 1. ŠD Mladina 1410 2. SK Devin 1328 3. ŠD Breg 1037 4. SPDT 825 t- Naročnina: mesečna 10.000 lir - celoletna 120.000 lir; prednaročnina do 28. 2. 85 80.000 lir. V SFRJ številka 25.00 din, naročnina za zasebnike mesečno 250.00, letno 2.500.00 din, za organizacije in podjetja mesečno 300.00, letno 3.000.00, letno nedel|-ski 800.00 din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 50101 603-45361 ADII - DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023 Oglasi - Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. '23 mm) 43.000 lir. Finančni in legalni oglasi 2.900 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 550 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I. iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. TRST Ul. Montecchi 6 PP 559 Tel. (040) 794672 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481)83382 - 85723 ČEDAD Stretto De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Bogumil Sams« \zdaia L JziT m tiskar*' ^Trst Mkdnio* f|£C 26. februarja 1985 Minister poudaril politični pomen obiska Goria za globlje PEKING — »Naši razpoložljivosti za raztegnitev sodelovanja z vami botrujejo važni politični dejavniki.« Tako je izjavil včeraj podministru za gospodarske odnose s tujino Shiju italijanski zakladni minister Goria brž ob prihodu na tridnevni obisk v Ljudsko republiko Kitajsko. Slednja hlasta po zahodni tehnologiji in Goria je sogovorniku, ki ga je sprejel na pekinškem letališču, zagotovil, da bo Italija storila vse mogoče za to, da tej daljnovzhodni državi z milijardo prebivalcev pomaga k nadaljnjemu vsestranskemu razvoju. Podminister Jia Shi je Godi odvrnil: »Prepričan sem, da bo vaš obisk dal novega zagona odnosom med Italijo in Kitajsko.« Italijanski minister ima v programu vrsto razgovorov tako z najvišjimi predstavniki pekinške via- stike s Kitajsko de kakor z zastopniki kitajskih denarnih zavodov, beseda pa teče oziroma bo tekla prvenstveno o italijanskih naložbah na Kitajskem, ali bolje o delih, ki jih bodo vpričo »odprtja LRK tujim kapitalom« opravili Italijani v tej državi. Gre med drugim za izgradnjo tovarne lahkih tovornjakov (Iveco iz skupine Fiat), jeklarne (Italimpianti iz sklopa IRI-Finsider) in nekaj hidrocen-tral. Vsega naj bi šlo za kakih 1.700 milijard lir naročil. Minister Goria, ki se mudi na Kitajskem na povabilo pekinških oblasti, se bo s tamkajšnjimi izvedenci pogovarjal tudi o učinkih gospodarskih reform, ki jih je pred nekaj meseci odobrO centralni komite kitajske partije, sicer pa bo sogovornikom ponazoril vlogo Italije v okviru Mednarodnega denarnega sklada in Svetovne banke. zaradi pokvarjene pečice MONSELICE — Spet tragična vest in spet opozorilo, kako nevarna nam lahko postane plinska pečica, če je ne znamo vztrajno vzdrževati in paziti, da se ji ne bi kaj pokvarilo. V mestecu Monselice, ki leži v padovanski pokrajini, je uhajanju strupenega ogljikovega monoksida iz takšne pečice podlegla kar cela, petčlanska družina. Žrtve so 39Tetni Luciano Masiero, enako stara žena Gina Munerato ter njuni otroci: Giusi (13 let), Ter^ (11 let) in Nadir (5 let). Zgodilo se je včeraj ponoči, ko s pač vsi spali. Namesto da bi zvec# pečica lepo ugasnili, so jo pustili ž°_ reti in počasi je iz nje zaradi okvar® pričel uhajati strupeni plin. da se je nesrečni Luciano tega 7^ del in hotel klicati na pomoč, vena® ga je plin omamil in bilo je kone0' Tragedija je napravila seveda glob0 vtis na krajane, ki so nesrečno dr11 žino dobro poznah. Iz zamrznjenih zarodkov ■ MELBOURNE — V tukajšnji bolnišnici Queen Victoria Medicai Center sta se rodili dvojčici, ki imata dvojno značilnost: prvič, da sta bili spočeti po umetni oplodč.vi (kar pravzaprav ni več novost), drugič pa, da sta se razvili iz zamrznjenih zarodkov. Iz takšnega zarodka se je pravzaprav že rodilo dete, in to aprila lani v istem zdravstvenem domu, tokrat pa gre za posebnost, v kolikor gre pač za dvojčici. Imena matere, ki je bila sicer podvržena carskemu rezu, zdravniška ekipa ni razkrila, ve se le, da ima 29 let in da je rodila brez vsakršne komplikacije. V omenjenem zdravstvenem centru je bilo rojenih doslej že kar 200 detet iz epruvete. ENTE NAZIONALE PER L'ENERGIA ELETTRICA DRŽAVNA USTANOVA ZA ELEKTRIČNO ENERGIJO Z elektriko proti lačnim JOHANNESBURG — Južnoafriški rasisti so pač južnoafriški rasisti. Da • bi preprečili lačnim In dela potrebnim beguncem z onstran meje dohod na ozemlje tako imenovane Južnoafriške republike, so johannesburški oblastniki sklenili speljati vzdolž severne meje z Zimbabvejem pravi »zid smrti«, to je žično ograjo napojeno z visoko napetostjo, a vrh tega še dodatne žične svaljke, ki so nabrušeni kot britvica. Naelektrenost ograje bo šla nič manj kot do 20.000 voltov. Zaenkrat sicer električnega toka ni, polaganje žice pa je v teku, in to ob bregovih reke Limpopo tja do predvidene dolžine 15 kilometrov. Kakor piše johannesburški tednik »Sunday Express«, bodo elektriko napeljali čez poldrugi mesec, ta ograja, ki je v delu, naj bi bila le začetek širše ograditve »ogrožene države« pred nezakonitim »osebnim prometom«, če bo namreč električni tok učinkovit proti prilivu beguncev, bodo takšno ograjo postavih še na meji z Bocvano. M. Muster: v' CIKAGO PR/AV... VID/M □A MSI TAK TEPEC KOT TVOri I ČLA/AfTJI... KOO PA Sl PRAV ZAPRAV?.. ODKOD ME POZ.NAS? •He/HE/WS/HE/ VEČKRAT SVA SC ZE SREČAL-A/TODA Z D A3 3E VRSTA lNA MEM DA Tl STOPIM NA ŽULO/ HE HE HE !. PONUDBA OBČINSTVU ZA 900 MILIJARD LIR OBVEZNIC Z OVREDNOTENIMI OBRESTMI 1985-1995 (I. emisija) Z DRŽAVNIM JAMSTVOM za 150% izplačilo nominalne vrednosti kapitala in plačilo obresti do 30% letne nominalne vrednosti Koriščenje s 1. marcem . 1985 - Posticipirano izplačevanje obresti, brez odtegljajev, 1. marca in 1. septembra - Amortizacija v 2 šestmesečnih obrokih s povračilom 1. septembra 1994 in 1. marca 1995 polovice obveznic, ki prvotno sestavljajo vsak vrednostni papir - Svežnji: po 1.000 in 5.000 obveznic nominalne vrednosti 1.000 lir. OVREDNOTENE ŠESTMESEČNE OBRESTI Donos šestmesečnih obresti obveznic je enak šestmesečni obrestni meri, zaokrožen na 0,05%, ki odgovarja letni obrestni meri, kot je razvidno iz matematičnega poprečja donosa 6-mesečnih navadnih blagajniških zapisov (BOT) in efektivnega povprečnega donosa vzorca davkov oproščenih vrednotnic »Titoh esenti da imposte«, ki ga izračunava zavod Banca d’Italia. Obresti za prvi kupon, unovčljiv 1. septembra 1985, znašajo 6,35% POVIŠANJE KAPITALA 'Pri izplačilu se bo prinosnikom priznal, poleg nominalne kvote, še celoten odstotni povišek, ki odgovarja seštevku vseh poviškov, ki so nastah ob vsakem šestmesečju, v katerem so obveznice ostale v veljavi, z aphkacijo 10% alikvote obres ni meri, določeni za isto šestmesečje po zgoraj navedenem postopku. Za šestmesečje marec - avgust 1985 znaša povišek 0,635% (kar odgovarja 10% obresti za prvi kupon). Emisijska cena Efektivni donos Spremenljiv glede na ovrednotenje. Za prvo šestmesečje, poleg poviška na račun kapitala, ki odgovarja 0,635%, znaša letni donos 1.000 lir 13,10% DAVČNE OPROSTITVE Obveznice so oproščene vseh davkov, taks in sedanjih ter bodočih davščin v korist države ali krajevnih ustanov, vključno davka na dediščino in darila. Obresti in drugi dohodki od obveznic so oproščeni davka na dohodke fizičnih in juridičnih oseb ter krajevnega davka na dohodek. DRUGE PREDNOSTI Obveznice so izenačene z občinskimi in pokrajinskimi listinami Blagajne vlog in posojil in so zato: vštete med vrednostne papirje', na katere je emisijski zavod pooblaščen dajati predujme; dovoljene kot jamstveni pologi pri javnih upravah; vključene med vrednostne papirje, v katere so kreditne, zavarovalne in podporne ter moralne ustanove pooblaščene, tudi mimo zakonskih predpisov, pravilnikov in statutov, vlagati svoja razpoložljiva sredstva; zakonito kotirane na vseh itahjanskih borzah. * * * Te obveznice daje na prodaj javnosti, po zgoraj navedeni emisijski ceni, bančni konzorcij, ki ga vodi MEDIOBANCA in pri katerem sodelujejo sledeči zavodi: BANCA COMMERCIALE ITALIANA - CREDITO ITALIANO - BANCO DI ROMA - ISTITUTO DI CREDITO DELLE CASSE DI RISPARMIO ITALIANE - ISTITUTO CENTRALE DELLE BANCHE POPOLARI ITALIANE - ISTITUTO CENTRALE DI BANCHE E BANCHIERI - ISTITUTO DI CREDITO DELLE CASSE RURALI ED ARTIGIANE - BANCA NAZIONALE DEL LAVORO - ISTITUTO BANCARIO SAN PAOLO DI TORINO - BANCO DI NAPOLI - MONTE DEI PASCHI DI SIENA - BANCO DI SICILIA - BANCO Di SARDEGNA - CASSA DI RISPARMIO DELLE PROVINCIE LOMBARDE - CASSA DI RISPARMIO DI TORINO - CASSA DI RISPARMIO DI ROMA - CASSA DI RISPARMIO DI FIRENZE - CASSA DI RISPARMIO DI GENOVA E IMPERIA - CASSA DI RISPARMIO DI VERCELLI - BANCA POPOLARE DI NOVARA - BANCA POPOLARE DI MILANO - BANCA POPOLARE DI BERGAMO - BANCA POPOLARE COMMERCIO & INDUSTRIA - BANCA NAZIONALE DELL’AGRICOLTURA - BANCO DI SANTO SPIRITO - BANCA TOSCANA - CREDITO ROMAGNOLO - NUOVO BANCO AMBROSIANO - ISTITUTO BANCARIO ITALIANO - BANCA CATTOLICA DEL VENETO - BANCA PROVINCIALE LOMBARDA -BANCA S. PAOLO-BRESCIA - BANCO S. GEMINIANO E S. PROSPERO - CREDITO VARESINO -BANCA CREDITO AGRARIO BRESCIANO - CREDITO BERGAMASCO - BANCO DI CHIAVARI E DELLA RIVIERA LIGURE - BANCA DI LEGNANO - CREDITO LOMBARDO - BANCA SELLA - BANCA MERCANTILE ITALIANA - BANCA MANUSARDI & C. - BANQUE INDOSUEZ-ITALIA - CITIBANK N.A. Naročila se bodo sprejemala od 26. do 28. februarja 1985 pri zgoraj navedenih zavodih, razen v primeru nenajavljene predčasne zapore in se bo zadostilo zMevam v mejah razpoložljivih obveznic, ki jih bo imel vsak zavod. Plačilo podpisanih obveznic se bo moralo izvršiti 1. marca 1985.