S IK3si>O'00O0ö©£>0£>0ö0ö^0>i>00O0ö>ö!VV>©öö00Oi>00000OC>&^ • Helena Filipas PODOBE VELMOŽ IVAN GROHAR V slovenski umetnostni zgodovini zavzema Ivan Grohar (1867-1911) posebno mesto. Danes najdemo njegovo ime v vsakem leksikonu; z Ja- kopičem ob boku je največji slovenski impresio- nist. Čas, v katerem je živel, pa ni bil njegov. Svojo življenjsko pot je Ivan Grohar začel v bajtarski družini, družbeno kariero pa kot dr- var, pastir in hlapec. Zanimanje za slikanje je pokazal že v najmlajših letih. Okolica ga je spod- bujala k slikanju za konjiček, vendar so ga od- vračali od resnih namenov, kajti nič ni grdo ali slabo, če raje slika in rezbari kot popiva - to je zelo pohvalno.1 Ivan pa se je trdno odločil, da bo slikar. Odšel je k Štefanu Šubicu, svojemu pr- vemu učitelju. Vendar ta poskus ni uspel. Zato je odšel k Šubičevemu učencu Matiji Bradašku v Kranj, kjer je ostal eno poletje, nakar ga je želja po temeljitejši izobrazbi vodila k slikarju S. Mila- nesiju v Zagreb. Upanja na slikarsko prihodnost so se mu podrla ob polnoletnosti, na katero ga je spomnila avstrijska vlada s pozivom za voj- sko. Čeprav so ga pri vojakih uporabljali tudi pri litografiranju, kar bi moglo koristiti njegovim umetniškim ciljem, se mu je nesmiselno vojaš- ko početje zdelo potrata časa in je zbežal - proti Italiji. Bil je v Benetkah, Trstu in ker je ostal brez M. Stele-Možina, Ivan Grohar, Ljubljana 1962. denarja, se je sam javil kot vojaški begunec. Pol- kovni poveljnik pi. Garibaldi se je zavzel zanj in odredil, naj ga porabljajo za dela, pri katerih bi mu služil njegov slikarski talent. V četrtem letu so ga dodelili delavskemu oddelku v Gradcu. Z vrsto s kredo izdelanih portretov se je javil pri ravnatelju deželne risarske šole in od njega do- bil ugodno oceno, s katero je po odsluženi vo- jaščini zaprosil pri deželnem odboru v Ljubljani za podporo, da bi se izpopolnil v slikarstvu in risarstvu. Prošnja je bila ugodno rešena in v le- tih 1892-95 je obiskoval Deželno risarsko šolo v Gradcu. Dobil je tudi štipendijo oz. podporo za dunajsko akademijo, kjer je leta 1894 opravil sprejemni izpit, a je bil zavrnjen zaradi neu- strezne šolske izobrazbe. Po končani graški šoli je (leta 1895) odšel v München, kjer je v Stari pinakoteki kopiral starejša dela in si ogledoval sodobne razstave. Tu se je seznanil z deli Boec- klina in Segantinija. Zadnji je postal važno izho- dišče za zorenje njegovega lastnega slikarskega načina. Aprila 1896 se je vrnil domov in ker so se na- ročila množila, je odprl lastno delavnico v Škofji Loki. Ob tej priliki ga v časopisih Slovenec in Slovenski narod toplo priporočajo in mu želijo obilo naročil, da bo lažje pokazal svoje zmožno- sti.2 Ker pa je bilo to delo slabo plačano, je že na ZGODOVINA ZA VSE 85 začetku umetniške kariere okusil trdoto življe- nja, ki ga ni zapustila do smrti. Da bi si položaj olajšal, je začel izdelovati slike iz domačega živ- ljenja, ki so edine, razen nabožnih in portretnih, takrat vzbujale zanimanje v okolju, kjer je bil čut za likovno umetnost le malo razvit. Doživel je razočaranje, saj jih ni mogel prodati. Slike je raz- stavljal - kot drugi - v izložbah trgovin. Tako se je z njegovimi slikami srečal Jakopič. V poznem poletju ali jeseni 1897 se je seznanil tudi z Gro- harjem. Njuno srečanje je bilo za Groharjevo us- tvarjalno rast ključnega pomena - začel je upo- rabljati svetlejšo paleto, motiv obravnava bolj sproščeno in bolj koloristično. Kot slikar nabož- nih podob je zelo uspeval. To mu je prineslo na- ročilo generalnega vikarja Flisa za dve sliki za novo cerkev v Brezjah (Radovljica). Sklenil je, da jih bo narisal v Münchnu. Tam ga je Jakopič seznanil z Ažbetom in ga vpeljal v njegovo šolo. Tisti čas se je zbližal tudi s Ferdom Veselom, Ma- tijem Jamo in Matejem Sternenom. Za novo leto 1900 pa je obe brezjanski sliki razstavil v Ljub- ljani in doživel ponoven uspeh. Vsi so sliki hva- lili in Slovensko umetniško društvo mu je pos- vetilo svoj redni tedenski jour fix; o njegovih delih je predaval Vatroslav Holz, ki je vanj zelo zaupal.3 Zdelo se je, da je njegova bodočnost za- gotovljena in da se bo razvil v pomembnega cerkvenega slikarja. Toda čez noč se je odločil za impresionistično krajinarstvo. Pomembno vlogo pri tem je imela nameravana prva sloven- ska umetniška razstava. Leta 1900 je znova odpotoval v München in tam ostal do aprila. Nato je živel v Ljubljani, poz- neje v Skofji Loki in v Sorici, vse do aprila 1902, ko je šel slikat v Devin. Vmes je bil zelo dejaven kot aranžer prve slovenske umetniške razstave septembra 1900. Ta razstava je pomenila zmago monakovske skupine nad domačo povpreč- nostjo. Grohar se je tu predstavil še kot slikar ža- nrskih in cerkvenih slik, toda njegovo mesto je bilo že vidno v impresionistični skupini. Anton Aškerc ob tej priložnosti zapiše: "Ko bi Grohar ne bil ničesar drugega imel po- kazati, ko tega "Petra" (ki bi bil tudi lahko "Ja- nez" ali "Jaka"...), bi morali reči, da umetnik ve, kaj je portret! Na tega "Petra" je Grohar lahko ponosen. No, pa on zna slikati še druge stvari. Prizor s "kmečke svatbe" (št. 290 je, četudi mor- 2 Slovenski narod, 21. avgust 1896; Slovenec, 22. avgust 1896. 3 Slovenski narod, 8. januar 1900. da ne bode vsakomur razumljiv, vsekakor lepa študija. "* Zaradi priznanja, ki ga je okrog 1900 doživel kot slikar cerkvenih podob, si je zaželel še en- krat uveljaviti se kot slikar monumentalnih kompozicij v prostoru. Priložnost mu je nudila po potresu pravkar dograjena cerkev v Trno- vem v Ljubljani. Cerkev naj bi poslikal z motivi iz legende o Sv. Janezu Krstniku. Čeprav je od- bor Društva za krščansko umetnost njegove ski- ce in načrte odobril, so mu delo zaradi zakuli- snih kritik odvzeli, že narejeno sliko pa so pre- belili. Ta afera ga je zelo prizadela. Tu se začenja zgodba o stradajočem umetniku, ki mu neza- dostna in neredna prehrana v desetih letih uniči življenjsko silo. Ker ni bilo novih naročil, je za- čel gmotno trpeti in stradati. Medtem so se zače- le priprave za drugo razstavo, ki je bila odprta v septembru 1902. Bil je med najbolj delavnimi pri pripravah za razstavo; tudi odbornik društva in član žirije. Občinstvo je že na razstavi napo- vedalo prihodnost. Slikarje so poimenovali špi- načarji, kozolčarji, rumenjakarji. Poleg tega pa se je razstava znašla pod kolesi brezobzirne po- litične borbe med vodilnima slovenskima stran- kama in doživela popoln neuspeh. V Ljubljan- skem zvonu ugotavljajo, da je premalo umetni- kov, ki jih ne podpirata niti država niti dežela in da je ta razstava odveč. Groharjeve slike se jim zdijo slamnato rumene... "...deloma brez življenja, kakor vse v tem ža- nru. Ob njegovem julijskem solncu nas skoro ze- be. Sicer ima pa izborno perspektivo in se mu je "Stari devinski grad" prav posrečil, posebno morje je dobro; enako pri "Ribiškem čolnu". Do- bro je tudi "Ob Gradaščici"... "> Za Novice so bili ti umetniki tujci.6 To je po- menilo predvsem odločno odklonitev impre- sionizma, ki so ga zastopali Monakovčani. Gro- har je živel v skrajni revščini in v upanju, da bo morda le kaj prodal. Tako si je iz blagajne druš- tva začel izposojati manjše zneske, v prepriča- nju, da bo izposojeni denar s prodajo slik poz- neje povrnil. Ko je slišal, da se pripravlja pre- gled blagajne, je zapustil Ljubljano in ko je zve- del, da je obtožen defravdacije, se je vrnil; na- 4 Anton Aškerc, Prva slovenska umetniška razstava, Ljubljanski zvon, 1900, str. 673- 5 Vojanov, II. Slovenska umetniška razstava v Ljubljani, Ljubljanski zvon, 1902, str. 787. 6 R, Tujci, Novice, 1902, str. 392. VSE ZA ZGODOVINO «« ZGODOVINA W,\ VSE mreč člani društvenega odbora .so bili precej za- pleteni v politične spopade. Slovenski narod, ki je bil prej umetnikom naklonjen, se je znašel v taki zadregi, da sprva ni zmogel napisati popol- no ime defravdanta, potem pa so slikarja I. G. prisodili klerikalcem.7 Ti pa so hitro odgovorili: "Mi smo bili sploh skrajno previdni proti vsem "umetnikom", ki so v takozvanem "Slov. umetniškem društvu" in izkušnja kaže, da smo imeli prav... ...saj je splošno znano, da seje Grohar gibal samo D liberalnih krogih, da v "klerikalne"druž- be ?ii zahajal in da je iskal samo pri "klerikal- cih " zaslužka, kakor ga išče mnogo liberalcev. Mej liberalci je bil, mej liberalci je živel, naj ga tudi sedaj ohranijo liberalci,- mi ga nismo ma- rali... '* Grohar je bil obsojen na tri mesece zapora, če- prav je za kritje primanjkljaja ponudil svoje sli- ke. Da bi društvo pokrilo primanjkljaj, je prire- dilo sredi decembra razprodajno razstavo 60 Groharjevih slik in skic. Na prodaji so jih ponu- dili po najnižjih cenah.9 Slovenec pa le poziva na razstavo, ki je vsekakor vredna vsaj ogleda. Po vrnitvi iz zapora, ko so se ga nekdanji znanci javno odrekli, se je na povabilo notarja Janka Rahneta zatekel na Brdo pri Lukovici. Če- prav je čutil, da ni nadležen, je v začetku julija sklenil, da se zahvali za gostoljublje, ker se mu je zdelo sitno predolgo nadlegovati ljudi. Kljub zaznamovanosti in nenaklonjenosti publike in ljudi nasploh, je Grohar ostal aktiven in do kon- ca svojega življenja sodeloval na mnogih razsta- vah: na Dunaju, v Beogradu, Sofiji, Londonu, Varšavi, Krakovu in v Ljubljani. Novice o njem zdaj posredujejo skorajda le "umetniški" časopi- si, kot so to bili Slovan, Dom in svet, ki pa so - po drugi strani - kot apolitični listi, spregledali de- fravdacijo. Julija 1903 je na Dunaju ob pomoči Bemekerja najel atelje in se povezal s slovenski- mi intelektualci: Vidicem, Prijateljem, Plečni- kom, Fabianijem, Demšarjem, Kristanom in Cankarjem, na katerega je naredil velik vtis. Po Jakopičevem nasvetu je Grohar Miethkeju, lastniku uglednega razstavnega salona, predla- gal razstavo "neodvisnih slovenskih umetni- Ivan Grohar (1867-1911) kov". Miethke je bil navdušen, ko je videl dela, ki mu jih je predložil, in storil vse, kar se je dalo, da zagotovi razstavi uspeh. Konec februarja je Miethke odprl razstavo kluba Sava, v katerega so se za to priložnost združili Grohar, Jakopič, Vesel, Sternen, Jama, Berneker in še nekateri. Razstava je imela velik odmev v dunajski javno- sti in pomeni enega največjih uspehov sloven- skega slikarstva. Uspeh so zaznali tudi v sloven- ski javnosti. Ante Gaber v Ljubljanskem zvonu zapiše: "Kolikor je Grohar napredoval v risanju in barvah, toliko seje izpopolnil tudi v tehniki, in zato se ni čuditi, če ga dunajski kritiki imenuje- jo na prvem mestu. "U1 Slovenski narod je objavil članek o tej razstavi šele po objavi kritik na Dunaju. Prizna, da so ve- deli za razstavo, vendar so se bali, da bo kritika umetnike raztrgala. Ko je uspešnost razstave proglašena po celem svetu, si tudi oni upajo za- klicati: "Slava"!" Slovenec, 5. november 1902. h' Slovenec, 5. november 1902. 9 Slovenski narod. 12. december 1902. 10 Ante Gaber, Slovenska umetniška razstava na Dunaju, Ljubljanski zvon, 1904, str. 243. Slovenski narod, 14. in 15. april 1904. VSI-ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 87 Toda ta največji uspeh svojega življenja je Grohar dobesedno pristradal, živel je skrajno bedno, na robu lakote in popolne izčrpanosti. Prijatelju Jakopiču je potožil: "Meni se prokleto slabo godi, danes ne vem, kaj bom jutri jedel in to traja že dolgo - dolgo. Vsak dan pričakujem odgovora iz Kranjske ra- di tiste cerkvene slike, pa nič, nobenega odgovo- ra. Srce postaja mi tako neskončno lahko, tako laliko, da se mi zdi: zdaj pa zdaj se dvigne v ob- lake ter zgine v umazanem eterju dunajske at- mosfere. In drugikrat obide me zopet jeza, da bi ugonobil vsefilistre, cel svet, le žal, da mije vze- la Dalila šop las in z njim moč, to storiti. Res, dolgo tako dalje ne more iti, mora se obrniti ali na slabše ali na boljše, daje mogoče vsaj živeti. Sajpotrpim, veliko radpotrpim, ampak ako me do skrajnosti tira, kaj hočemP"12... ... "Slabši se mi menda ne more goditi kakor se- daj. 16 t.m. me vržejo pod kap. Sedaj hodim k enemu Teatermalarju, pa zaslužim komaj za tobak. O mizerija, kakšna si. Obesil bi se, pa vrv- ce nimam. Torej edino razstava nas lahko še re- ši, tuje še iskrica upanja. Jaz razstavim na vsak način, tudi v slučaju, da vi drugi ne, moram. 'ni Aprila 1904 se je z Dunaja preselil v Sorico, na- to v Škofjo Loko, kjer je leta 1904 in v letih 1906- 1907 pogosto slikal z Jakopičem in Sternenom. Intimnejše druženje z njima je za Groharja po- menilo obrat v njegovem ustvarjanju - močneje je zaživela izvirna impresionistična izkušnja. Čutiti je močno lirično, pogosto melanholično interpretacijo konkretnega motiva (npr. Kam- nitnik, Pogled z mojega okna, Škofja Loka v sne- gu). Vrh te impresionistične faze je Štemarski vrt. u V Škofji Loki je nato s krajšimi prekinitvami bival do smrti. Življenje tu ga je sicer približalo svetu in družba Jakopiča in Sternena je ugodno vplivala na njegov umetniški razvoj, toda njego- vega življenjskega vprašanja ni mogla rešiti. Dalj časa je stanoval pri veletrgovcu Dolencu, ki mu je tudi finančno pomagal, toda Grohar ni hotel predolgo izkoriščati gostoljublja. V gostil- ni so mu večkrat dajali kosila ali večerje na kre- dit, večinoma pa je gladoval in so mu prijatelji morali priskočiti na pomoč. Leta 1910 so mu iz- 12 Groharjevo pismo Jakopiču, 2. februar 1904. '3 Groharjevo pismo Jakopiču, 1. oktober 1903- 14 M. Stele-Možina, Ivan Grohar, Ljubljana 1962. praznili borno stanovanje in preselil se je v skla- dišče želoda. Kljub zaničevanju in stradanju se je še vedno boril za ugled svoje umetnosti. Kadar je šlo za umetniške akcije, je bil vedno med najmarljivej- šimi. Jeseni leta 1904 je sodeloval na prvi po- membni jugoslovanski razstavi v Beogradu in bil odlikovan z redom sv. Save.15 Takrat se je spoprijateljil z Nadeždo Petrovič. Večkrat jo je obiskal v Beogradu, za dalj časa pa leta 1907. Seznanila ga je z Maro K(ovačevič), učiteljico v Zemunu, ki mu je postala prijateljica in mu po- nudila zakon. Sklenil je urediti svoje življenje, zato je zaprosil za mesto učitelja risanja. Vendar je bilo za le-to potrebno, da mu odpustijo prav- ne posledice kazni iz leta 1902. Prošnja, ki jo je vložil na cesarja pri deželnem sodišču v Ljublja- ni leta 1907, je bila (januarja) 1908 zavrnjena in dokončno mu je bila zaprta pot do javne službe. Grohar se je usodi pokorno vdal in se odrekel zakonu. Kot umetnik pa je neprestano rasel. Kljub tež- kim osebnim razmeram je Grohar v letih 1905-9 intenzivno razstavljal. V Secesiji na Dunaju in v Berlinu je nastopal sam, v Londonu pa s tovariši. Leta 1906 je bila tudi velika jugoslovanska umetnostna razstava v Sofiji v znamenju jugo- slovanskega kulturnega in političnega zbliževa- nja. Naslednje leto je zelo uspela prva razstava slovenskih umetnikov v Trstu. Kot delegat umetniškega kluba Sava je organiziral in urejal razstave na Poljskem, v Varšavi in Krakovu, raz- stavljal pa je tudi v Beogradu in v Zagrebu. Po- vsod, kjer se je pojavil s svojimi deli, je bil spre- jet s priznanjem, posebno, odkar je leta 1907 us- tvaril Sejalca. V Ljubljani (1909-10) so sledile tri razstave v novozgrajenem Jakopičevem paviljo- nu. Na prvi umetniški razstavi v paviljonu je Grohar spet opozoril nase. Vladimir Levstik v Ljubljanskem zvonu loči Groharja in Jamo od Sternena in Jakopiča: "...po lirsko navdahnjeni individualnosti, ki se poslužuje prav tako vrlih izražalnih sredstev, to- da podaja v gotovem delu poleg prikaznosti še subjektivno razpoloženje umetnika, nekakšno "poezijo", da govorim v jeziku banavzov, kar je seveda s čisto slikarskega stališča vseeno, ne pa greh ali zasluga. To lastnost opažaš predvsem pri Groharju, ki slika mestoma z brutalnostjo in pesni ponekod s fantovsko mehkobo... 15 Slovan 1903/4, str. 383, 387. VSE ZA ZGODOVINO 88 ZGODOVINA ZA VSE ...Grohar je zastopan s pokrajinami, zname- nitimi v niansah luči, sitimi v barvah, ubranimi v elegično razpoloženje, pa najsi bo vroče letno solnce ali zimski večer. Njegove barve same že prinašajo to razpoloženje s seboj, naprimer vi- joličastordeči stoli pred zelenimi mizami na "Štemarskem vrtu". Nekoliko globokega neba, si- vozelene trate, krvavega in zlatega jesenskega listja mu zadošča za tisti hrepeneči akord, kije tem prikupnejši, čim se naslanja na presenetlji- vo sigurnost sredstev, na zdravo moč brezobzir- ne poteze: zdi se ti, da drgečejo v slikah mišice atletove. •6 Slovanu se zdi: "...,da so slovenski umetniki kluba "Sava" v svoji tehniki med vsemi, ki sem jih videl na ome- njenih razstavah najekstremnejši... Vobče se more konstatovati, da se v modnem slikarstvu povsod zahteva zopet jasnost, eksaktnost risbe, razumljivost sujeta ter umerjenost barv... Slo- venci hodijo - kakor povsod - tudi v slikarstvu še nekaj let za drugimi narodi. 'n7 Ugotavlja, da Jama in Grohar dokazujeta naj- več inteligence in se najbolj približujeta moder- nim tokovom slikarstva. Vendar za Slovana naši slikarji skoraj brez izjeme ostajajo le krajinarji. Na teh razstavah se je Grohar predstavljal z im- presionističnimi krajinami, ki jih je v zadnjem obdobju razvil v monumentalne simbolične prizore. Ključno delo slovenskega impresioniz- ma je slika Pomlad. V njej je Grohar izrazil last- no upanje v prerojenje življenja, vzpostavil je li- rično videnje slovenske pokrajine. Poleti 1904 je med vrhovi nad Sorico nastal Macesen, slika, v kateri je šel še korak dlje v modernističnem kadriranju motiva. Čutimo, kako se je umetnik sam identificiral s samotnim macesnom v topli, poletno utripajoči atmosferi visokogorske po- krajine. Predstavljal je še slike Kamnitnik, Po- gled z mojega okna, Skofja Loka v snegu, Šte- marski vrt, Sejalec, Snopi, Krompir, Maske na svatbi, Reka Abrno, Za vasjo in mnoge druge. Snopi in Krompir predstavljata zadnje obdobje njegovega ustvarjanja (1907-1910), ko postane poteza trdnejša, sumarična, enotnejša, vse bolj se uveljavljajo vijoličaste, modre in sivozelene barve. Najpomembnejša sinteza je Sejalec, kjer sonce in migetajoče ozračje združujeta človeka in naravo v barvno optično celoto.18 Vseskozi pa je njegovo zdravje pešalo. Vdal se je v usodo. Z zaslužkom ni znal gospodariti - rad je pokrokal in pokadil kakšno cigareto. Rednih dohodkov pa sploh ni poznal. Jakopič mu je priskrbel štipendijo deželnega odbora za Italijo, kamor si je želel že od mlado- sti, toda aprila 1911 je moral v bolnišnico v Ljub- ljano, kjer je za jetiko tudi umrl. Tudi pri pogre- bu dne 21. aprila ga domovina še ni spoznala za svojega. Spomnili so se ga le prijatelji, tovariši slikarji, zastopniki kulturnih ustanov in zastop- niki škofjeloške občine,19 pogreb pa je bil pla- čan iz izkupička zapuščine. Toda komaj so grob zaprli, je začela vstajati iz njega duhovna podo- ba umetnika in z njo spoznanje, da smo zapravi- li enega največjih obetov svoje mlade likovne umetnosti. Njegovemu spominu je bila posvečena Šesta slovenska umetniška razstava v Jakopičevem paviljonu 1911. Njegovo delo je bilo predstav- ljeno z nekaj najboljšimi slikami iz zadnjih let. Jakopič je tudi 1912 v dunajski Secesiji predsta- vil tri njegove slike. Groharjev pomen je naglo rasel in 1926 mu je Narodna galerija v Ljubljani priredila spominsko razstavo. Temeljnega po- mena za podrobnejši študij njegovega opusa in za utemeljitev njegovega odločilnega pomena za moderno slovensko umetnost pa je bila veli- ka retrospektiva leta 1958 v Moderni galeriji v Ljubljani. Tovariši Groharja niso nikoli pozabili in nje- govemu spominu so se oddolžili na mnoge na- čine in skozi vrsto let. Tople besede sta v nekro- loge zapisala predvsem Jakopič in Kristan. Voje- slav Mole je napisal pesem. Objavljenih je bilo tudi nekaj krajših člankov v dnevnem časopisju in revijah. Kasneje so obudili spomine nanj še Josip Armič, Jakopič, dr. Fran Vidic, ki so zapisa- li Groharjeva pripovedovanja o mladosti, vojaš- kih letih in šolanju v Gradcu, dunajska leta. Ogromno gradiva o njegovem življenju in delu pa je zbral Anton Podbevšek v knjigi o Ivanu Groharju, ki je izšla 1937. Nanj so se spominjali 16 Vladimir Levstik, Prva umetniška razstava v paviljonu R. Jakopiča, Ljubljanski zvon, 1909, str. 496. 17 Slovan 1909, str. 288. 18 Ivan Grohar. Bodočnost mora biti lepša. Katalogi Na- rodne galerije, Ljubljana 1997; dr. France Stele, Sloven- ski impresionisti, Ljubljana 1980. 19 t Akademlčni slikar Ivan Grohar, Slovan, 1911, str. 190. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 89 tudi Izidor Cankar, Birolla, dr. Jernej Demšar in Ivan Cankar, ki nam je zapustil psihološko po- globljeno podobo Groharja. Slikar je pri njem umetnik Ferjan v Gospe Judit in spet Jutranji gost v medvojnih črticah. Vse like pa druži pote- za bednega slovenskega slikarja impresionista, ki veruje v svoje umetniško poslanstvo in čigar srce je polno lepote in ljubezni do domovine. Opis umetnikov v črticah se tako po zunanjosti kot po značaju ujema z resničnim Groharjem. Za Cankarja so ti umetniki prijatelji.20 Širše so Groharja lahko spoznavali na razsta- vah, ki so bile prirejene njemu v čast ali na kate- rih so njegova dela sodelovala. Te razstave bele- žimo skorajda neprestano od leta 1911 pa vse do danes. Da je Groharjevo ime v zadnjih letih 20. stoletja znano vsakomur, gre zahvala njego- vim prijateljem, predvsem Jakopiču. Summary The Images of the Famous People - Ivan Grohar Ivan Grohar holds a special place in the Slovene history of art. Together with Jakopič, he is the greatest Slovene Impressionist painter. During his lifetime only a few of his friends be- lieved in the success of his work. For the others he was just a painter - that is a man without pro- fession. Because he painted portraits of the Holy fam- ily and was a member of the Slovene Art Soci- ety, he gained popularity by both: the liberals and the clergy. His first important commission was for the church in Brezje (Radovljica), which brought him a great success. He continued painting portraits, but his place in a group of Impressionists was marked already in 1900, at the First Slovene Art Exhibition, even though he presented himself as a painter of "genre" and "sacral paintings". In 1902, having no money, he "borrowed" some from the Slovene Art Society. He was sent to prison and was soon forgotten by critics. Only the art and cultural circles knew of his existence. Here he made some new friends who helped him, but could not solve his life problem. His greatest success was an exhibition in Vienna in 1904. But the costs for it were too high. He was in debts and he could not afford his art studio anymore. Even though he exhib- ited in different places in Europe, he could not save himself from poverty. He died on 19 April, 1911, at the climax of his career. Only a few of his close friends attended his funeral and made sure that his spirit would live on. Jakopič began exhibiting his works already in 1911. Since then his paintings were exhibited almost every year. We learn a lot about Grohar from Podbev- šek's monograph and from the texts of Ivan Cankar, in which he describes his friend with sympathy and nostalgia. Ivan Grohar painted 260 paintings which are very unequal in quality. At first he painted por- traits, and it seemed he had some future, but in 1902 he converted to Impressionism. He started with lyrical and melancholic interpretation of landscapes. Later on, his pictures became more monumental and he included figures. His mo- tifs include mainly toiling of farmers on the fields and a motif of extreme loneliness. He painted many appreciated and nowadays priceless paintings. The most important are: The Castle of Devin, The Spring, The Larch Tree, Kamnitnik, The View from my Window, Škofja Loka in Snow, The Sower, The Sheaves, The Shepherd, The Potato. Ivan Grohar is also known as a poet of the Slovene countryside. His song has a special charm, because it was not sang out, it died away into our space so, that today we are still catch- ing its far-off echo (F. Stele). 20 E. lic, Grohar v Cankarjevem delu, JiS 1, 1955/56, str. 198-200. VSE ZA ZGODOVINO