Janu. Golec: Ljudska povest o trojnem gorju .lovenskih in brvalskib pradedov. 18 (Dalje.) Vse po trgu se je za.elo skrbno zaklepati pred posetom pošastne kravc, le Pištelakova krčma je ostala odprta. Ema je stregla prvemu okužencu Andreju, obiskovala, tolažila, pomagala in spremljala na zadnji poti tudi drugc, lo njo samo je očuvalo nebo nedotaknjeno, močno po duši in telesu. Kako dale. je že bila scgla kuga izven trga, ni znal nikdo. IzventrSkih faranov niso smeli pokopavati na pokopali.cu krog cerkve. Grajska oblast je zapovedala, naj zagrebejo vsacega tam, kjer je umrJ. Ko bo prestala kužna smrt, bodo že pozncje blagoslovljeni od duhovnika grobovi po: njivah, travnikih in gozdovih, da se ne bodo odpočivala trupla v neblagoslovljeni zemlji. Ljudje izven trga se niso zmenili toliko za kužno morijo. Radi brezbrižnosti in malomarno- sti sc je bila razpasla z bliskavico do Št. Petra, Planine in današnjega Št. Jurja ob južni železnici. Že decembra 1.1578. je rogovilila črno pegasta krava po Planini. Ohranjeno je do danes sporočilo planinskega oskrbnika Štefana Siebenaicherja, v katerem opisujc celjskemu oskrbniku Janezu plemenitemu Helfenbergu, kako stra.no da razsaja črna smrt po planinskem trgu ter po sosednih vaseb. Junija je bila zanešena nalezljivka v gorenjske kraje iz Hrvaške in že decembra je bila na višku na Planini. Iz tega zgodovinsko potrjenega dejstva je razvidno, koliko člove.kih žrtev je padlo leta 157S. pod koso črne kuge tostran in onstran Sotle in to ne le po nižavah, da, zdesetkovano je bilo prebivalstvo tudi po vrhch. Usodepolno okuženi so bili spodnji kraji 1.1578. in vendar ni prodrla ta strašna vest niti do Koroške. Avgusta omenjenega leta je prejel pilštajnski oskrbnik od pravcga lastnika ve.inoma vseh gradov v pražupniji Pilštajn od lcrškega škofa po jezdecu obvestilo: Cerkveni dostojanstvenik je že med potjo. Ogledal si bo osebno po- flest in proučil razmere najemnikov in podložnikov. Po tem sporočilu je bil oskrbnik v največji negotovosti: Ali naj opozori duhovnega kneza na nevarnosti, ki mu prete po teh krajih, ali ga naj pusti v posete? Po dolgem oklevanju za in proti se je zatekel k Emi in jej potožil dvome. Za svet vprašana se je postavila odločno na stališčc, da Je ravno sedaj prilika in potreba, da obišče škof kraje, katere ogrožata obup ter smrt! Njena je obveljala. Visokemu gospodu ni bil poslan nobeden sel, ki bi bil posvaril njega in spremstvo pred smrtjo, ako bi se upal preko praga, katerega Je prestopila črnoprogasta krava — kuga! Do Celja še ni bila prodrla kuga, radi tega ni krškemu škofu nikdo namignil, da tvega življenje, ako se poda na pot v dolino smrti ob Bistrici ln Sotli. Iz Celja je krenil visoki dostojanstvenik do Št. Jurja po cesti, od tamkaj po kolovoznih potih na konjih preko Prevorja in mimo Zagorja na Pilštajn. Začudeno je gledal škof in spremljevalel, kako so ziii ljudje le od daleč na sprevod. Niti Bden se ni približal, da bi bil izkazal dolžno čast vladiki in poprosil blagoslova. Celo v Lesični je bil sprejem bolj klavern. Škofu se je mudilo v zanj pripravljene sobane na gradu Hartenštajn. Bil je zbit ter zmučen od dolge vožnje in ježe, res potreben mirnega odpočitka. Izrazil je tudi željo, da bi prebil rad nekaj dni brez sprejemov. Itak se misli pomuditi dalje časa v njemu popolnoma tujih krajih, prilike bo dovolj za posluSanJe gosposkih in ljudskih prošenj. Vrhovni gospodar gradov ter ogromne posesti v pražupniji Pilštajn je prebil prvo noč v zanj lepp pripravljenem Hartenštajnu pohvalno. Zjutraj se je divil razgledu po Bistriški dolinici do Kozjega. Blaženi mir so prekinjali le težki udarci vodnih kladiv v Lesični. Če bi pa ne bilo nabijanja po nakovalih, bi bilo preveč tihotno. Presveto daritev je opravil v grajski kapeli. Po zajtrku je posetil župno cerkev in grad Pilštajn, odkoder je še mikavnejši pogled na njegovo od vseh strani od hribov zaščiteno kraljestvo. Popoldne se je razgovarjal z oskrbnikom in zvedel marsikaj, kar bi rabilo nujno popravka, odprave ter nove nabave. Drugo jutro ni bilo na spregled njegovega osebnega strežaja. Nekako preplašeno mu je zatrjevala služinčad, da lovi najbrž s kovači postrvi in je zanesla ribiče pot kam dalje proti Kozjem. Škof ni bil zadrezasto strog, prezrl je netočnost v alužbi. Opoldne mu ni nobeha jed prav teknila. Mizni strežaj se je opravifieval, da je pripravila kosilo oskrbnikova žena, njegov kuhar se ne počuti zdravega radi spremembe zraka. Škofovega kočijaža fn konjarje so morali zamenjati domačini. Vse je bolehalo, skoro nikogar od seboj pripeljanih služabnikov ni bilo na spregled. Cerkvenega kneza so začele oplazovati zle slutnje. Kaj, 8e je zablodil v tej grabi med tolovajske upornike? Najprej so stegnili roko po njemu zvestih spremljevalcih in kmalu bo zginil tudi sam. Bogznaj kedaj in če sploh bo prodrla vest na Koroško, da je zmanjkalo v teh zakotnlh krajih krškega škofa? Najbrž je že jetnik in mu je odločenih le še nekaj dnl življenja? Da mu priprosti narod ni naklonjen, se je prepričal na lastne oči, ko je zavil s ceste na kolovoz. Ako mu je ljudstvo sovražno, kaj Sele njegovi grajski voditeljiJ PrestraSil se je prevzvišenl teh razgrebanj. Planil je po koncu in se odpravil k duhovnemu tovarišu — k g. župniku. Ko je videl domači dušni pastir škofov strah, čul sumničenja na upor ter tolovajstvo, mu je pokazal iz župnišča na sveže grobove, ki so se vrstili krog cerkve eden poleg drugega. Ker ga pa visoki dostojanstvenik še vedno ni razumel, je izustil strašno besedo: »Kuga!« Skof je izbulil oči, sapo mu jc zaprlo, mraz ga je spreletel po celem telesu, sedel je v naslonjač. Na mah mu je postalo jasno, da je zašel v gnezdo ne človeškega, ampak kužnega tolovajstva! Kdo bl ga naj bil pozdravljal in se mu klanjal, ko pa je bilo vsacega strah, Ce ne bo njegov sprevod v znamenju še hujšega okuženja In smrti... Njegov sluga, kuhar, mizni strežaj, kočijaž in konjarji, kje drugje so, Ce ne v objemu kuge ali 2e celo smrti? Vzdihoval je bolestno, sklenll roke, molil, sc pokrižal in odšel brzih korakov v svoj stan. Poklicani oskrbnlk Je priznal, da je zalezla in oplazila kuga Skofovo spremstvo. Razložil mu je vse, kar je že prestal od te grozne morilke Pilštajn, okollca ln sploh cela Bistriška, Sotelska doHna ter hrvaSko Zagorje. NazaJ bi bllo zanj U najbrž prepozno, naprcj bi pomeniio še sigurnejšo smrt, treba je bilo ostati na mestu in čakati na smrt ali na milost prizanesljivosti iz nebes. Na škofovo vprašanje: Kaj naj ukrene, da ne pomrjejo vsi? je odgovoril oskrbnik: »Pokopljimo mrliče, izženimo iz trga le okužene, nikdo ne sme ven in ne notri, dokler sc ne zaustavi morija. Prehrane jc dovolj za nekaj mesecev. Edina rešitcv pred kugo je beg pred okuženjem.« Prcvzvišeni je posluhnil oskrbnikov nasvet. Takoj je bila sestavljena in od škofa podpisana najstrožja prepoved prekoračenja trške meje. Vsakemu tozadevnemu prcstopku je bila zažugana smrtna kazen! Škofovo prepoved jc razbobnal ter razglasil grajski berič po celem trgu. Že koj prihodnji dnevi so dokazali, da sta imela škof in oskrbnik prav. V trgu ni bilo nobencga novega slučaja okuženja, okolica naj le skrbi sama zase! Vladika se je počutil veliko bolj pomirjenega; a le noči je prebil v najrahlejšem polspanju. Če je pustil okna spalnice zaprta, ga je nekaj dušilo, ako jih je odprl, ga je preganjala in obletavala bojazen okuženja. Najlažje še je pri- čakal jutranji svit, če je vstal popolnoči, odprl okno, sedel na stol in glcdal preko skal v mučno in vedno enakomerno med skalovjem šumljajočo Bistrico. Žuborcnje valčkov v nočni tišini mu je kapljalo liki balzam tolažbo v srce in mu šepetalo: Počakaj, potrpi, tudi kuga se bo preselila odtod. Ncko popo_noč je bilo skakljanje Bistrice tako privlačno, da se je dvignil iz naslonjača, se naslonil skozi okno in prisluškoval napol glasno mu oznanjajoči tolažbi gorskega potoka. Prestavil je poglcd od vodnih valčkov na strme skale in pod gradom je zagledal nekaj, česar se je prestrašil, kakor bi bil srečal samega bognasvaruj — črno kugo! Zasadil je oči v nočno prikazen — brez dvoma — bila je istina, ikar se je odigravalo prcko skal. Med gradoma Hartenštajn in Pilšta.n nad Bistrico je bil pozidan trg. Na sredini med obema utrdbama so stale človeške postave zgoraj in krepko držale vrv. Od spodaj gor sta plezala po konopcu dva ncznanca. Ko sta bila na vrhu pečin, je izginila cela družba v trgu. (Dalje sledi.)