Boji za morslta vraia Ogrožene tri točke Sredozemlja Od začetka te vojne do danes je neprestano v ospredju zanimanje za vprašanje: Kdo bo ostal gospodar treh vrat v Sredozemsko morje? Tri glavna vrata v Sredozemske morske ožine in obenem trdnjave so: Gibraltar, Sueški prekop in Dardanele. Naj bo že kakor koli, dejstyo je, da so vse te tri najvažnejše točke Sredozemlja postale tako rekoč istočasno ogrožene, pa naj bi si jih rad polastil ta ali oni. Preden bi bila vojna v Evropi tudi zares končana, naj bi Gibraltar, Suez in Dardanele dobili nove gospodarje. Najnovejša usmerjenost vojaških kretanj kaže, da boj tudi res gre v to smer. Nemci naj bi zavzeli od kopne strani Gibraltar, ker je na kakšen uspešen nastop njihove mornarice zazdaj precej težko misliti. Italijani naj bi se z vso silo vrgli na Suez, na vzhodu pa naj bi Rusi uresni.ili svojo večstoletno željo in si priborili Dardanele. JNemci proti Gibraltarju Dogodki po zlomu Francije kažejo, da je bil morda res zasnovan načrt, da se omenjena tri pomorska vrata v Sredozemlje porazdelijo na Nemčijo, Italijo in Rusijo. Nemci so po porazu Francije zasedli vso zahodno francosko obalo do Pirenejev (gorovje med južno Francijo in Španijo), kjer po nepotrjenih poro-ilih zbirajo močno svojo vojsko, kljub temu, da jih na tej strani od juga prav gotovo nihče ne ogroža. Morda bo pa le res, da nameravajo v sporazumu s Španijo prodreti po španskih tleh do najmo.nejše pomorske trdnjave v Evropi, do Gibraltarja in ga iztrgati An^lsžem iz rok. Kako velika izguba bi bila to za Veliko Britanijo, je odveč posebej poudarjati, saj so se stekali doslej ogromni milijoni in milijarde v angleško blagajno samo od visokih taks, ki so jih morale plačevati tuje ladje, če so hotele skozi to važno morsko ^žino. Kakor r a lahko sklepamo iz najnovejših diplomatskih dogodkov, do nemlkega pohoda na Gibraltar zaenkrat ne bo mišlo, ker se španija še ni priidiučila trozvezi Nemčija-Italija-Ja- ponska. Tudi Francija se je, kolikor ni zasedena od Nemcev, radi nasilne izselitve Francozov iz Lorene, nekako izmaknila iz popolne naslonitve na gospodarsko politiko in preosnovo Evrope po načrtih NemTije ter Italije. Italiji gre za Suez Italijo tudi že dolgo boli, da mora odštevati visoke vsote, če hoče s svojimi ladjami vzdrževati redno trgovsko zvezo s svojimi vzhodnoafriškimi posestvi. Zdaj, ko je italijanska severna Afrika dobila močnega moža v osebi iz Abesinije dobro znanega maršala Grazianija, najjovedujejo neizprosne napade od italijanske strani na Suez, ker Italijanom se zdi nemogoče stanje, da ne bi Italija pri tem prekopu ne imela prav nobene besede. Če se bo temu vojskovodji posrečilo izvesti ta, drugi del načrta za zasedbo vseh sredozemskih vrat, je zaenfcrat še nemogoče prav odgovoriti, ker so takšne stvari v zvezi še z drugimi dogodki, ki se danes odigravajo v Evropi. Ko omenjamo važnost Sueškega prekopa, ne smemo pozabiti na vrata v Egipt, ki je pod angleškim pokroviteljstvom, na angleško severnoafriško trdnjavo Marsa Matruh, katero ime tolikokrat beležijo italijanska vojna poročila. Na sredi poti med egiptovsko-libijsko mejo in med Aleksandrijo leži na sredozemski obali Marsa Matruh. V tej trdnjavi sede angleftke čete in varujejo vdor proti Aleksandriji od zahoda prav tako, kot straži pristaniško mesto Abukir Aleksandrijo od vzhoda. Kdor boče imeti Aleksandrijo, mora prisiliti k padcu «no od omenjenih dveh utrjenih postojank. Boj za pot v Indijo in za Egipt, ki je ključ do te poti, se v zgodovini ni spremenil. Napoleon je hotel Angleže zadeti v Egiptu. Napadel je Abukir. Njegova mornarica je bila premagana, njegova suhozemska vojska pa je zmagovala. Franeozi so bitko dobili, niso pa mogli pobrati sadov svoje zmage. Kar je d«lal Napoleon pri Abukiru, poskuša sedaj italijanski maršal Graziani pri Marsa Matruhu. Nič ni novega pod soncem. Kdor brani Marso Matruh, ve tudi, kam mora usmeriti svojo obrambo. Če pride napad proti Aleksandriji po morju, mora računati s to trdnjavo, ki s avojimi topovi obvlada velik del morja. Če pride napad od zahoda, naleti na Marso Matruh. Ako se približuje Aleksandriji globlje v notranjosti, se bo težko izognil območju topovskega ognja iz Marse Matruha, ki sega 3 km globoko. Velja pa, kdor ima Marso Matruh, ima Aleksandrijo in kdor ima Aleksandrijo, ima Sueški prekop. Naznanila o velikopotezno zasnovani italijanski ofenzivi proti Suezu pod maršalom Grazianijem so potihnila začasno, ker je Italija preveč zaposlena z Grčijo in Anglijo v Albaniji. Dardanele Na tretjih, ne dosti manj važnih vratih, v Dardanelah pa naj bi se pojavili Rusi. Del evropske politične javnosti misli, da so zadnji ruski koraki na evropskem vzhodu, zasedba Besarabije in važnib pomorskih oporišč ob izlivu Donave, vi korak k uresničenju tega ruskega cilja. Politični preroki so napovedovali, da bo Rusija s svojo drugo nogo v doglednem času stopila v Bolgarijo, odkoder bi se že zelo približala svojemu končnemu cilju. Zelo težko pa si je zamisliti, da bi to storila v sporazumu s kako drugo evropsko državo, ker gotovo nobeni ne gre v račun, da bi se morala odpovedati svojemu vplivu in seveda tudi svojim velikim koristim, ki bi jih imela od važnih prometnih zvez skozi te kraje. Ta ugotovitev govori za to, da si je Rusija zamislila uresni.enje tega svojega načrta na lastno pest, brez sporazuma z drugimi evropskimi državami. Nepričakovano prodiranje Grkov v Albanijo z angleško pomočjo, odločna naslonitev Turčije na Anglijo s ciljem, da brani Grčijo, če bi bila napad~na, in odložitev bolgarskega pristopa k trozvezi Nemčijn-Italija-Japonska — vse to je popolnoma zasenčilo ruske upe, da bi jim padle Dardanele brez boja v roke. Krvava tekma tudi za bodoče Vsi nredznaki pa pr -ijo, da v novo preureje ii Evropi, če bo do nje prišlo, skoro gotovo ne bo vladal na Predozemlju blažen in toliko zaželeni mir, pač pa bi nastala nova, morda celo krvava tekma za to, katera od tistih držav, ki bodo odločale v novi Evropi, bo imela več besede v tem delu sveta, kjer si svoj življenjski prostor zamišlja toliko narodov. Tako bo v nekem oziru postala nova Evropa spet stara, ker bojev potem gotovo še ne bo za vselej konec, le tekmeci bodo morda drugi, kakor pa so zdaj.