Zdravnik-misijonar. Slovenska misijonarka sestra Benjamina Kardinar piše iz Pekinga (na Kitajskem, sedaj v oblasti Japoncev) v »Katoliških misijomh« sledeče: »Ne smem pozabiti omeniti o izrednem zdravniku, ki sem ga srečala v splošni bolnišnici. Je to misijonar iz našega bratskega naroda, dr. Szniniewicz, Poljak. Je med prviroi specialisti za očesne bolezni na Kitajskem — a obenem duhovnik-lazarist. Kot mlad, nadebuden in uspešno delujoč zdravnik in šef v dokaj veliki poljski bolnišnici v Wilni, se je odzval tajnemu klicu bašje milosti, pustil vse, vstopil v misijonsko družbo sv. Vincencija Pavelskega ter postal goreč duhovni-k. Po duhovskem posvečenju je odplul na Kitajsko v Šunteh-fu, kjer imajo poljsM lazaristi svojo lastno misijonsko postojanko. Tu je organiziral vse potrebno za ustanovitev bolnišniee. Od raznih strani prihajajo številni bolniM na zdravljenje in operacije, pa tudi številni mladi zdravniki na potrebno tozadevno prakso. Večkrat je povabljen za par mesecev tudi v kako drugo bolnišnico, da pomaga organizdrati in soopolniti zdravniško in strežniško osebje v omenjeni stroki ter ustanavljati tako potrebne dispanzerje za očesno bolne. Izreden blagoslov božji in uspeh. spremlja tega velikega, a ponižnega misijonarja. Meseca julija t. L se vrne na Poljsko, da se v teku par mesecev odpo čije in okrepi v domovini od težkega desetletnega misijonskega dela. Obenem bo med svojim ljudstvom zbiral denarna sredstva, da po povratku na Kitajsko poveča omenjeno bolnišnico, kateri je prikljueen tudi splošni dispanzer in šola, kjer delujejo poljske in kitajske usmiljenke. Močni so ti poljski misijonski delavci. Med njimi je tudi duhovnik, diplomiran dentist (zobozdravnik) in duhovnik z lekarniško diplomo, odnosno lekarnar.« Protestantsko priznanje katotiški Cerkvi. Mnogo protestantskih pastorjev je katoliški Cerkvi nenaklonjenih, celo sovražnih. So pa tudi taki, ki stvarno presojajo položaj vere v svetu ter priznavajo velike zasluge katoliške Cerkve za obrambo vere v Boga in vsega krščanstva. Takšen pastor je v protestantskem švedskem listu zapisal o katoliški Cerkvi te-le besede: »Danes se širi na svetu poganstvo m triumfira sila in surovost. Spričo teh dejstev mora biti slep tisti, ki ne prizna, da je odpor katoliške Cerkve proti barbarstvu prva obrambna črta naše lastne krščanske svobode. Radi tega danes protestant uvidi, da se to tudi njega tiče.*