Leto HI., štev. 29. V Celt», loreK dne 8, marca 1921. Pavdalnl franko. ^S^BI^^^Hfl^^ ^^^^^^^V ^^^^^^^T ^^^^^^^A. ^^^^^^^A ^^^^^^^M ^^^^^^^^^^^^^^^B ^^^^^^^B^^^^^^^^^^^k ^^^^^lv ^^^^B^Hk -**00000^ \ \j * * ^-^^^ ffimA ^^B ^^B ^^A ^^M ^^V ^B^^^B ^B ^^B flV V^^^ ,(\Vv^ ^A , HIbIHH^. ^^^H ^^^B ^^^1 ^^^B ^^^m ^^^m ^^^B ^^^1 I^^B fl^H z-*^ ^\^\ ~.w\ -¦ <*L «¦ Stane celoletno 120 K, mesečno 10 K. Oglasi za vsak mm višlnc stolpca 1 K 20 v. Reklama m<2d tekslom, osrnrtriice in zaiivale l K 50 v. — Posasnezna äleviDtaa stane 1 K. IzHaja vaak loreH, čelrte^. in sobolo. Urednlšlvo Shosstnajcijevo ul. st, 1,1. nadstr. Telefon St. 53. UpravnlBtVO Strossmnjerjeva ul. St. 1. pritlifje. Telefon St. 65. Račun kr. poštnega čekovnega urada St. 10.066. Zopet na delo! Potekli so trije meseci, odkar smo bojevali hud in težek boj pri vo- litvah v konsiituanto. Cilj, ki smo si i>a staviii mi in druge napretine stranke, ;e bil takrat dosežen: klerikalizem na Slovenskem je bil potisnen v manjšino, narod je obsodil razdiralno delo kle- rikalcev. Sedaj nas pa zopet kliče dolžnost. Občinske volitve so pred durmi in že prihodnji mesec bodo volilci zopet sto- pali na volišče, da po dolgi dobi ne- postavnega go.spodarjenja sedajnih obč. odborov i/volijo vanje niože svojega zaupanja. Klerikalni sen o nadvladi v obči- nah \e splaval po vocii v trenutk», ko je /- novirn volünim redom bila tisočem in tisočem slovenskih tercijalk, tej naj- ijutejši armadi slovenskegaklerikali/.ma, odvzeta pravica se udeležiti občlnskih volitev. Kakor je bridko, da se je isto- časno odvzela volilna pravica tudi dru- gim tisočem naprednih volilk, je ven- dar trenutno v našem narodnem in državnern interesu, da se ne oniG&oči s pomočjo nepoučenih mas ženskega sveta v občinah zmaga onim po!it, elementom, ki tvorijo danes avant- gardo protidržavnega rovarenja: klerr katcem, Ijudem, ki vsak trenutek ka- žejo svoje besno sovraštvo do cdin- stvene države in kokttirajo danes z republikanstvom in demagoškim radi- ^evstvom, jutri zopet s kakimi drugimi Protidržavnirni elements, posilir.emci itd, sarno da se obdrže kot stranka na po- vrgju. Pri predstoječih občinskih volitvah čaka tudi'nas demokrate zopet velika in vaŽna naloga. Zadnje volitve v kon- stituanto so pokazaie, da moramo po- svetiti predvsem svojo pozornost na- 5im mestom in trgom, pa tudi ponekod po kmečkih občinah je časfna doJž- nost demokratskih somiSIj^nikcv, da napnejo vse svoje sile za časten uspeh. Tudi pri obČinskih volitvah je — kakor je bila zadnjič pri volitvah v konstituanto — na5a prva in glavha naloga, da zruSimo brezdomovinski klerikalizem, ki je glavna opora vseh protidržavnih stremljenj v državi. Na- ravno pa je istotako v enaki meri na- ša naloga, da preprečimo v občinah, kjer je še avstrijakanstvo in nemSkn- tarstvo v polnem evetu, tudi tem ele- mentom kakšne uspehe. Na to dvoje nalog naj se z vso odločnostjo psipravljajo naši demo- kratski prijatolji povsod, ravnajoü se točno po navodilih. ki jih bodo prejeli od osrednje strankine organizaeije. Zasučimo rokave in pojdimo na delo, da bo tudi pri občinskih volitvah uspeh demokratske ideje časten in razve- seljiv! Ljudnko štetje v ccljskein političnem okraju. Rezultate imamo doslej !z mesta Celja ter iz sodnijskih okrajev Celje, Laško, Šmarje in Vransko. Manjka že rezultat \i gornjegraiskega. V mestu Čelju se je — kakor smo že javili — naštelo: 7754 prebi- valce, od teh 7228 državljanov SHS, 307 tujih, 219 neodloČenih; 6063 Slo- vencev, 692 Srbohrvafov, 102 druga Slovana, 848 Nemcev. V sodnem okraju Celje (brez | mesta): 41.775 prebivalcev, od teh 41.104 j državljanov SHS, 373 tujih, 298 neod- j ločenih; 40.948 Slovencev, 100 Srbo- hrvatov, 92 dru^ih Slovanov, 568 Nemcev. V sodnem okraju LaLko 33.107 prebivalcev; 32.436 državljanov SHS, 337 tujih, 234 neodloüenih; 32.406Slo- vencev, 118 Srbohrvatov, 114 drugih Slovanov, 427 Nemcev. V sodnem okraju Šmarje 16.566 prebivalcev; 16.522 državijanov SHS. 14 tujih, 30 neodločenih, 16.484 Slo- vencev, 28 Srbohrvatov, 17 drugih Slovanov, 36 Nemcev. V sotfnem okraju Vransko: 10.859 prebivalcev; 10.724 državljanov SHS, 92 tujih. 43 neodločenih; 10.749 Slo- vencev, l Srbohrvat, 23 drugih Slo- vanov, 76 Nemcev. Ako poftledamo po nekaterih ob- činah, vidimo, da se je naštelo v celj- ski okolici — kakor smo ie poročali — 228 Nemcev, na Dobrni 13, na Fran- koiovern 22, v Gotovljah 7, v trgu Sv. Juri ob juž. žel. 10, v okolici Sv. Juri ob juž. žel. 4, v Sv. Lovrencu pri Prožinu 4, v Novicerkvi 8, v St. Pavlu 16, v PetrovČah 22, v St Petru 17, v SvetinM, v Škofjivast 30, v Teharjih 100, v Vojniku 57, v Žalcu 26, v Jur- kloStru 10, v Sv. Krištofu 11» v Laškem 72 (942 Slovencev), v Loki 46 (3.445 Slovencev), v Mariji Oradcu 14, v Tr- bovljah 274, v Sv. Emi 3, v Ponikvi4, v Sladki gori 2, v Slivnici 5, v trgu Šmarje 14, v okolici Šmarje 3, v Žu- smu 5, v Braslovčah 15, v $t. Jurju ob Tab. 3, na Polzeli 46, v Prekopi 2, na Vranskem 10. Da je več ko po- lovica vseh teh zapisalo ne materni j ezik, ampak svoje nemSkutarsko HENRY MURGER:*) Franckin muf. (Poslovenil Tone Sellškar.) Med resničnimi člani pravih bo- emov sem spoznal svoje case tudi Jacquesa D*** Bil je kipan Toda po^ manjkanje in revSčina mu nista pu- stila, da bi postal slovit umetnik. Umrl je radi irpljenja, in sicer v bol- nici Saint-Lous, soba Sainte-Victoire, v postelji št. 14. Jacquesa sem spoznal v bolnici, v kateri sem ležal radi dolgotrajne bolezni. četudi je bil umetnik, si ven- ^<*r ni domišijeval. Oba meseca, v ka- ;er'h sem občeval z njim, mi ni po- ^žil svojega trpljenja, dasi je vedel, ^ se bl ža smrti. Umrl je brez tra- *) Henry Murger, znani francoski Pjsatelj, je bil rojen 1. 1822 v Parizu. n.^rl je 1861. Izmed njenovih Stevil- v!n de! je najbolj znano »Scenes de la ® de bohtme«, v katerem nam opi- Uiie ^'vlz te knjige. gičnih poz s strašnimi črtami na obra- zLi, ki mu jih je utisnila kruta smrtna borba. Njegova smrt me spominja naj- ostudnejše scene, katero sem preživel v tem zavetišču trpljenja. Ko je zve- del oče o njegovi smrti, je prišel v bolnico po truplo in se je zelo razto- gotil, ker je zahtevalo vodstvo bolnice šestintrideset frankov za pokritje stro- škov. Tudi za cerkvene obrede je ba- rartal toliko časa in tako vztrajno, da so mu spregledali šest frankov. V tistem trenutku, ko bi morali položiti j truplo v krsto, je vzel fcolniški strež [ nik Jacquesu haljo in je prosil na- vzočega kiparjevega prijatelja denarja. da bi zavili nago telo saj v rjuho. Ubogi revež, ker ni imel niti vinarja, je takoj poiskal Jacquesovega očeta, Ta pa se je ujezii in kričal, naj ga z enakimi stvarmi ne nadlegujejo več. Tedaj je pobožna usmiljenka, ki je slišala ves pogovor. pogledala truplo j in naivno dejala: — O, gospod, ubogega človeka vendar ne moremo tako pokopati: ; siino je mraz. Dajte mu saj srajco, da ne bo nag stopil pred Ijubega nebe- ' mišljenje, je jasno že iz številk na Frankolovein, v Dobrni, St. Lovrencu, Novicerkvi, Petrovčah, škofjivasi, Te- harjih, itd. Popisovalce vsc-h teh ob- čin /adene krivda. da niso navedb strank glede maternega jezika kontro- lira.li in uradno poptavili. Pred obeinskimi volit- vami v Sloveniji. (Konec.) Volllnl iineniki. Tokrat Isti, kakor so bill za volitve v konstituanto. Re- klamacijskega postopanja ne bo. Prve obcttiske volitve se bodo vršile na podlagi volHnlh Imenikov, kakor so bill pravomočni pri zad- njih volitvah v konstituanto. Novi vQliini imeniki s'i lorej ne bodo izde- lovali in tudi ne bo novega reklama- cijskega postopanja. Volilci bodo to- rtj vsi on!, ki so volill zadnjlč pri voiitvah v konstituanto. Naredba določuje, da sme deželna vlada odre- diti sestavo novih volilnih imenikov le v tistih občinah, kjer je vpisanih malo volilcev. Volilni imeniki se bodo seveda sestavili tudi za vse občine, ki so 5e le pripsdle k na^i državi (n. pr. Logatec). Ker za te prve občinske vo- litve reklamacijsko postopanje odpade, bo smel vsak volilec v uradnih pro- storih (občinski prostori) üb Času, ko bodo volilni imeniki razgrnjeni (kar niota biti na občinski de.ki naznanje- no) od 9. do 11. ure, v občini, kjer je več kakor 2000 prebivalcev. tudi od 3. do 6. ure popoldne samo pre- pisati volilni imenik. Kadaj bodo volltve? Razpisane bodo sredi marca, vr- 5ile se bodo v drugi polovici aprila. Razpisane morajo biti vsaj 4 tedne prej nego se vrSijo in rnora razpfs volitev biti nabit na obfinski deski. Dan volitve v posamtrznih občinah določi politična oblast. Volilne do\žnostl ni. Vezanje list. Dve ali več v isti občini vloženih kandidatnih list se lahko vsže. Ker je volitnv po proporcu, bodo v mnogih slučajih prišli ostanki posameznih list pri dodolitvi preostalih mandatov v poštev. Za ta slučaj lahko dve ali več strank veže svoie liste tako, da ena ali druga odstopi svoj ostanek drugi stranki. Kdo vodl YoHtve? Volitve bo vodil posebni volilni odbor, ki bo sestavljen iz župana (ali škega očeta. Naposled mu je dai oče vendar pet frankov za srajco. Omenil pa je, naj gre k branjevcu v Rue Grarige- aux-Belies, ki kupčuje z obnošenim perilom. — To bo ceneje, si je mislil. Pozneje sem spoznal vzrok oče- tove neusmiljenosti: njegova jeza se ni niti ob truplu sina omilila samo zato, ker se je sin proti njegovi volji zatekel k umetnosti. Toda Čas je, da preidemo k Prancki in njersemu mufu. Poslušajte toraj: Francka je bila prva in edina Jacque- sova Ijubica. Ko ga je hotel oče izro- čiti pod zemljo skoto čisto nygega — takrat ko je umrl — je bil star ko- maj triindvajset let. Jacques mi je sam pravil to ljubezensko zgodbo tisti čas, ko je bil številka 14 in sem bil jaz številka 16 v sobi Sainte-Victoire — v žalostnem, ostudnem kraju smrti. Cakaj malol Predno pričnem z zgodbo, ki bi bila zelo lepa, ako bi jü tako pripovedoval, kakrSno mi je Jacques izročil — mi dovoli.e, da si nažgem pipe, ono sraro, lončeno pipo, enega občinskega svetovaica) kot pred- sednika, iz enega obcinskeüa odbor- nika in iz po ene,u;a predstavnika ali namestnika Ilev. 29. »NOVA DOEÄ« Stsajj 3. Sokolstvo. Članstvu Celjskega Sokola. Približava se zaželjena pomlad. Vse s-e oživija iz zirnskcgn spanja. Vrvenje v teiovadnici postnja živahneje in ve- seleje. Pričnemn s pripravarni za \e- tošnje javne nostope. Imamo prcd seboj pokrajinski zlefc jugoskrvanskccja sokolskega saveza v Osjek, ki ho dalcč nadkriljcval oncgn v Mariboru. Daljc imamo Ictos župni zlet v Soštanj, en okrožni zlet, za katerega pa Sc ni do- ločcn kraj ter en lokalen nastop. Te dni začiiemo z vadbo leplh prostih vaj, katere so dolnčene zei tetošnje nastope ter za vscsokolski zlet v Ljubijatii, ki se vrSi drugo leto. Va- bimo vse ouo člatistvo, ki je dobre volje in ki narnerava iiastopati na zgoraj omenjenili zletih. da se hitio odloči ter začne takoj redno poscčati ¦telovadne tire, leer ie ua ta način jim bo dana prilika, da se hitro priuče tiove proste vaje. Telovadba v po~ sameznih oddclkih se vräi v nasJed- njeni rcdu : Pon d e 1 j c k: od 4 do 5 ure zcuska deca (od 5—12 leta), od V28 do 1/29 urc trij.-obrt. naraščaj; Torek: od 4 do 5 ure moška deca (od 5—12 Icta), od 6 do V28 urc Cimiice, od 8 do 9 ure člani ; Srcdo: od 4 do 5 ure ženski fjaraSraj (od 12—16 Icta), od 5 do 6 urc nioški naraSčaj (od 12 18 leta), od ^28 do i/29 urc trg.obrt. narnäeaj; Cetrtek: od 4 do 5 urc ženska deca, od 6 do V28 ure članice, od 8 do 9 urc daai; Pctck: od 4 do 5 tire tnoška decü, od 1/28 do y..9 ure trg.-obrt. naraščaj; S o b 01 a ; od 4 do 5 urc ženski naiaščaj, od 5 do 6 urc rrioški na- raSČaj. Vaditeljski zbor C. S. JDS. Ustanovni obiui zbor krajevne organlzacije JDS v PodČetriku se vrSi v soboto 12 tm. on 8. uri zvečer Obč.ii zbor krajevne organizadje JDS v Kozjem se vrši v nede'jo 13. in dop. Občnl zbor krajevne organizadje JDS v Po-Jsredl se vräi v nedeljo 13. tm. pop. Obfnizbor krajevne organizadje JDS v Rajheuburgu se vr5t v nedeljo 13. tm. ob 8. -uri zvečer. V RogaSki Slatini se je vrSil v sonoto 5. tm, zvečer v hoteiu p;i Solucu krasno obiskani oočni zbor tamošnje kraj. organized je pod predsedstvom g. natipogtarja F'abianija. Po poročilih JCdtenh je bS|a razvidetf vrla deJavnost orgamzarije hi njehega odbora, so se izvršile volitve novega odbora, v ka- terem so: predsednik Yiad. Fabiani, podpredsednik Ivan GiinSek, tajnik MiloS Verk, biagajntčarka ga, Podkraj- škova, odborniki Iv. Bizjak, P. Majdič, KIajn§iek; preglednšci gospe KlajnSček in O!isi5ek; zaupniki M. Verk, Iv. Olin- §ek in Vlad. Fabiani. Zatem je gosp. Bizjak stvarno, a ostro kritiziral posto- panje zdraviliSke uprave naprarn na- temnikom. Z ^adevo se borno obäirneje1 baviii v naSem listu. V razpravi o tern ypraSanju sta se oglasila Se gg. Remic in vodja invalidskega doma. G. gerent OWnSek je razpravijal 0 vprafianju zdraviliske komisije In kopallSkih taks. Tudi k temu se še povrnemo. G. nad- po^tar Pabiani je razpravlja! 0 stališču JDS napram Nemcem v Rog, Slatini, g, »Citelj Verk pa 0 prireianju dmStve- nih prireditev v seziji, Stavil je pred- log, naj se pozove odbor podružnice CMD, da skliče eclbore vseh društev, da se spravi delovanje društev v sklad! Zatem je poročaf urednik Spindler o poutičnem položaju zlasti z ozirom na obč. volitve. Po zanimivi debati so se določile smernice za nastop JDS pri obč. volitvah. Občnl zbor kraj. organlzaclje JDS v Rcgatcu se je vrSlI v nedeljo 6 tm. dop. Po poročilih odbora, ki so se vze!a 7. odobravanjem na znanje, se je izvolil nov odbor, sestavljen sledeČe: predsednik obratni vodja Ivan Kitak, podpredsednik nadučitelj Simon Sekir- nik, tajmk Jo2e Erzen, blagajnik Fr. Pirih, odhorniki Maks Sf.efanciosa, Rud. PotočMk in dr. Ivo Šorli. Preglednika: Mtha IvV-ifek. Ivan Pažon, zaupnika Ivan Kitak :n dr. Ivo Sorli. — Urednik Spindle razpravijal o političnem položu !, 1 o obč. volitvah, ugotavlja- 1o^, dt Rogatcu naci;jonalno delo kraj. organizacije še vedno prva naioga z ozirom na rovarenje nemSkutarjev in radičevstva. Sklenile so se smernice postopanja pri občinskih volitvah. Kra- jevna organizaciia je bil« pridno na delu zlasti pri zadnjih volitvah v kon- stituanto in ima zaznamovati časten uspeh. V Šmarju pri JelŠali se je vršil v nedeljo 6. tm. ob 8. uri zvečer lepo obißkan občui bor krajevne organiza- cije JDS. Uvodoma se je odposlanec okroXne organizacije urednik Spindler v njenem in v imenu krajevne or- ganjzacije spominjal prerano preminu- lega predsednika organizacije dr. Za- bukovSka. Nato se je po običajnih formalnostih izvršila volitev odbora, v katerem so: sodni svetnik Fr. Peč- nik kot predsednik, trgovec F. Pustek kot podpredsednik, dalje gg. Tone Ku- nej, Fr. Šega, Ivan Rupnik, Anton Va- lant, Ivan Štor in Ed. Legvart; pre- ftlednika Janko Fras in Miha Drobne; zaupnika Ferd. Pustek in Fr. Bevc. Urednik Spindler je poročal 0 političnf situaciji in 0 obč. volitvah. Stranka uastopi v trgu s samostojno kandidat- no listo. Demokratska ideja je tudi med Šmarčani trdno zasidrana, kar so pokazale že volitve v konsf.tuanto in bodo tudi obč. volitve. Občni zbor kraj. org. JDS. v Žalcu se vrSi v četrtek 17. tm. ob 8. zvečer pri fc. Vilko Kukcu. Obrtni vestnik. Obrtniäki sestanek v četrtek 10. marca zveCer ob pol 8. uri v gostilni »Wilson« (Franjo Nerad) v Gaberju. Knjigovodstveni tečaj. Opozarja- mo na objavo v sobotni števllki glede tečaja za »Obrtne knjigovodstvo«. Prijave do 10. marca v pisarni Urada za pospeševanje obrti, ekspoziture v CeljLi, PreSernova ulica 3. Mizarska strojna zadruga v Ce- lju se jc ustanovila dne 6. tm. Deleži so se določlli na 125 din. Podpisalo se je ta'-'oj na ustanovnem občnem zbo- ru 43 deležev, tako, da bo zadruga pričeia v najkrajšem času poslovati. V načelstvo so izvoljeni gg. Vehovar Franjo kot načelnik, Golob Karol in Vrenko Mihael kot člana načelstva, v nadzorstvo pa gg. Orilec Ignac, Plani- nec ASbin in TajnSek Franjo. EM. LILEK. Razmotrivaujii o aktu- aliiih dr/avnih in ustav- iiih vpra^aiijih. (Dalje.) Kaj pa poreče narav«), zemlja sama k pripojitvi Dalmacrje k Hrvaäki? Ona je postavüa velike ovire: visoke g^ore Velebit (okr. 1750 m), PljeSevico (okr. 1650 m) in Malo Kapelo (blizu 1300 m), potem kraSke kraje, v katerih ni ene naravne prometue žile, pa tudi nobene prirnerne caste ali žolaznice! Kako se naj pri takšnih prometnih razmerah točno upravlja iz Zagreba? Mogoče, da je iz tega pomisleka hrvaški poslanec dr. Janko Simrak stavil predlog, n!\j se Dalmacija pridruži Bosni in Herce- govini. Za to zvezo ne govorijo samo boljSe komunikacije in gospodarski stiki, ampak v mali meri tudi zgodo- vinsko pravo. Bosenski ban Stjepan Kotromanic osvojil je leta 1325 od Srbov oblast Humsko s primorjem od Neretve do Dubrovnika, ban in kralj Tvrtko 1. srbsko oblast Trebinjsko. Kotor mil je odstopila ogrska kraljica Marija. Herceg Stjepan (f 1466), go- spodar Hercegovine, držal je Budvo. Ali celo to primorje od Neretve do Boke kotorske so prodaü Bo5njaki Dubrovniku v letih od 1333—1451; Kotor in Budvo so jim vzeli Mlečani (1420). Kar ima sedaj Hercegovina pri- moria, namreč enklave pri Neumu in v Sutorini, to so Dubrovčani odstopili Turkom leta 1718, da bi vsaj na ko- pnem bili zavarovani proti Benečiji. Ker ni misliti na to, da bi se dubrov- niSka republika zopet oživela, ni ovir za združitev srednje Dalmacije od Ne- retve do Boke kotorske s Hercegovino, odnosno z Bosno. V eni in drugi de- želi še veljajo avstrijski zakoni. Naj- južnijl del Dalmacije pa, to je Boka s Kotorom in primorje do Bara, mogle bi se priključiti Črni gori. Kar zadeva severno ali pravo Dal- macijo med Neretvo in Wiet .om, bib je tudi ta do bližine Zadra pod bosen- sko državo ?a kralja Tvrtka 1, ki je tudi zato nosil naslov »kralj Dalmacije in HrvaSke« (namreČ dalmatinske, pa ne posavske HrvaSke). Ali Že njegov naslednik, kralj Dabiša, je moral vrniti primorsko in notranjo Dalmacijo (tedaj Hrvaško) ogrskemu kralju Sigismundu, ki je Zadar in ostalo primorsko Dal- macijo kmahi na to izgubil na Mlečane. V XVI. stoletju so Turk! po osvojenju trdnjave Klisa (pred Splitom) dobtli celo južno Mrvatsko (danes Dalmacija) v svoje roke in jo priklopili k Bosni. V požarevačkem miru (leta 1718) pa je morala TurSka odstopiti Mlečanom Dalmacijo tja do Dinarskih planin, ki 5e danes veljajo kot meja med Bosno in Dalmacifo. Vsi ti zgodovinski spomini so sicer za v-prašanje, da-li se ima Dalmacija združiti z Bosno in Hercegovino v eno pokrajino ali ne, irelevantni; ali oni nam vsaj pričajo, da so že prejänji gospodarji Bosne hoteli razširiti svojo zemljo do morja, in sicer največ iz gospodarskih interesov.Ti interesi bodo tudi danes merodajni za Dalmacijo. Pravo zaledjr za Dalmacijo je Bosna- Mercegovina. V tern zaledju so se v srednjem veku obogatila prlmorska mesta Dubrovnik, Split i. dr. S tema dvema zemljama veže Dalmacijo dolina reke Neretvo, ki je plovna za paro- brode do Metkoviča; odtod pa vodi Železnica skoz Mostar in Sarajevo v Brod na Savi, odtam pa v Beograd in drugam. Boka kotorska in Dubrovnik sta neposredno zvezana s to železnico. Sinj in Bugojno v Bosni se bosta tudi lahko dala zvezati z železnico; tudi že- leznica iz Knlna preko bosanskega Dr- vara v Prijedor, ki služj zdaj za lesno trgovino, bo se dala lahko urediti za obči in osebni promet. Vseh teh pro- metnih in gospodarskih ugodnosti pa ne more za zdaj nuditi Dalmaciji Hr- va§ka. Za zvezo z Bosno in Hercego- vino pa bodo gotovo tudi oni dalma- tinski živinorejci, ki še danes gonijo svojo živino na bosanske in hercego- vinske paSnike. Da-li se ima Dalmacija deliti, ali pa ostati za se pokrajina v dosedanjih ali oijih mejah, 0 tern se bo morala prepustiti glavna beseda Dalmatincem sarnim in osrednji vladi, ki bo imela zastopati ne samo državne, skupne go- spodarske interese, ampak tudi vojne. Pokrajina Vojvodina bi imela ob- segati Banat, Bačko, Baranjo in Srem, kakor je to bilo za njenega obstanka od 1848—1870, ali pa samo prve tri dele, kakor je to predložil Narodni klub v svojem ustavnem načrtu. Ako bi za- htevali važni prometni, upravni in go- spodarski interesi, in ako bi se Sremci sami odločili za odcepitev od Slavonije in za pripojitev k ostalim trem delom, s katerimi so Že bili enkrat združeni, potem se JJrvati gotovo tudi danes ne bi temu zoperstavJ/ali, kakor se niso leta 1848 za Patrijarha Rajačiča in bana Jelačiča. Srem itak ni stara hrvaška lastnina. Ni zemlje v na§i Jugoslaviji, ki bi'tolikokrat menjala svojega go- spodarja, kot ta slavonski kot. Prvi nam znani tuji gospodarji te zemlje so bili Rimljani, koji so tu zgradili kot svoje glavno taboriSče mesto Syrmium na Savi (danes Mitrovica); od tega mesta je dobil današnji Srem svoje ime. Rimljani so izgubili Srem s celo pokrajino Panonijo na Hune (okr. 440). Po razpadu hunske države in propasti Zapadnega rimskega carstva (476) so si prisvojili Panonijo s Sremom Iztočni Goti z dovoljenjem carja Iztočnega rimskega ali Bizantinskega carstva. Ko je bizantinski car Justinijan razrušil kraljestvo Iztočnih Gotov (555 po Kr.) prevzeli so Bizantinci zopet upravo v Sremu; ali ta kraj so brzo izgubili na Obre (Avare), ki so se doselili v srednjo Ogrsko. Z Obri so savsko in sremsko Panonijo poplavila slovenska plemena v toliki meri, da se je Panonija med Dravo, Dunavom in Savo počela po njihovem imenu nazivati »Slovinska zemlja«, latinski Sclavonia si. Slavonija. Obrom so vzeli Srem Franki za Karla Velikega (okr. 800 po Kr.), Prankom Bulgari (830—930 po Kr.), Bulgarom Madžari, Madžarom zopet Bulgari za cara Samuela (t 101*), a po propasti Zapadne Bolgar^?' (10l8) pride [Srem z ysemi balkanskimi zemljami vred zo- pet pod ' t r ti.-sko oblast, pod katero je ostal . -ih pretrpano, do s*nrti zacinj. ;. ,eg? bizantinskega carja Ei,- anmii (t 1180). (I ^!je prihj, Dnevna kronika. Za prehrano Prlmorja je ministr. svet dovolil 7 mllijonov dinarjer. 85. roJ9tnl dan je obhajal 6. tm. slovenski pesnik in pisatelj J. Stritar. Iz naSe vojne mornarice. Za po- veljnika I. pomorske obalske komande na Su5aku je imenovan admiral Metod Koch; za vršilca službe II. pomorske obalske komande v Spiitu fregatni ka- petan Mikola Stankovič; za povelj- r Samost-.nska ul. 2. Prevxame vsa tupetaiika dvta, kalnor napravo žimnic, tapetniSkih rrohiüj itd. Popravila iz- vrSuje to^no in ceno. Točas v zalogi tnorska 205 trava, affik in 2ima za modroce. 50-45 I___gL A E. SKABERNE, I ^^1 Lfubljana, Mesial irg 10 ^^" JVSaRttfaHtttrno in plclcno Uago na VcliKo priporočajo svoje bogato skladišče imtyl mo^KJh in otroli(ib uoga^tc. Za sedanjo sezono raznovrstne fine „flor ttö^aVf«" in velike partije otročjih patent nogavic črne, sive in bele barve. Pismena naročila se izvrSujejo poštno-obratno in najsolidnejše. Poljedelske stroje vseh vrst kakor: domačc snažilne sadne, mline, trijere, stroje za luSčen- je koruze, repo- in krmoreznice, črepal- nice, peči, decimaine tebtnice, pluge, brane in druge stroje dobavija takoj Stanislav Schmid, Strass, Stmk. 251 3-3 MADRACI tridelni, prima gradl, čvrsto po!- njeni s Ia morsko afi ik. travo, 1 gamitura za posteljo 3 komadi K 1100'-- povzetje ali proti prod- placüu, franko, pošilja 194 10—8 „COLUMBIA", Maribor, Cvetlična nl. 8. .KQVINQL* 154 tekoče v stcklenicah, 12-11 •PASTOL* v plehnatih škatijicah, zajamČono najboljša sredstva za čisčcnje vsakc kovine. lzdeluje F. 7>levnikf Celje Ljubljanska cesta št. 23. CENE ZMERNE: Hebtn iis ijsi TRGOVINA Celje, Kralja Perra c* : se priporoča za : ? ronogobrojen obisk. | !POSTREŽBA TOČNA! I siavöeno in gaian** 1 ferijsiko kieparsfvo j Jlal. Joiia usftl. I I Celjc, ¦Krall» Petra cesJa 8 ¦ «jc prlporoča za i7.delavc vsakovrstuili | I atavOonlh 1» firijanterijshili del. Hritja streh, zvonlkuv, popravila letib, n.".- -(>rava streiovodov ltd. Izvriittv tocua, Oeue simorne. Za iavrÄena dela «o janAL, Vabllo na Izrednt občni zbor Gremija trgoycev« Celje, ki se vrSi v četrtek dne 10. tm. ob pol 6. uri zvečer v mali dvorani Narodnega doma v Celju s sledečiin sporedom: 1. Kolektivna pogodba s pomočniškim zborom. 2. Slučajnosti. Radi važnosti prosimo vse gg. clane polnoš^evilne in točne udeležbe. Celje, dne 7. marca 1921. Načelstno Bremija trgovceu Cclje 288 1 Di V. CERVINKA okrožni zdravnik na Polzeli, se je povrnil in ordinira kakornavadnovsakdopoldan. Maliiro^rec ka/vo, čeaj9 cokolado in drugo spec, blago razpošilja po pošti po najnižjih dnevnih cenah trgovina FRECE & PLAHUTA, Celje, AJeksandiova ul. 7, Celje. Na željo se poSlje vzorec in cenik. jlVEJE Klobuke, Glavnl cenik z več tisoč slikami se pošlje !! vsakemu zastonj !l žena^o in moäko honfekeijo, moško In žensko pe.it^, bluze, k^tvaie, n»- ramnicc, žep.-e tobre, gal^nturije, parfumertje, noiče, kovčke in raxno ntodno in galaviteri sko k>l«qo kupite v ogromni izbiri in zaradi velikanskega direktnega nakupa po čudovito nizkih 25 cenah v veletrgovini 10 R.Stermecki, Celje