Naser v Jugoslaviji Predsedinik Združene arab­ ske republike Gamal Abdel Naser je prispel v ponedeljek v Jugoslawjo kot gost pred­ sednika republike Josipa Bro­ za — Tita. Prvi dan obiska predsednika Naserja Jugo­ slaviji je predsednik Tito pri­ redil svojemu gostu kosilo, na katerem sta oiba državni­ ka izmenjala zdravici. V zidxavici je predsednik Tiito med drugim dejal: »Nikoli nismo bili za to, da bi o usodi sveta odločali samo v ozkem krogu nekaj velikih siL Bili smo vednc za to, da se mednarodni problemi ure­ jujejo v Združenih narodih, kjer je zastopana večina dr­ žav na svetu. Ko pa je prišlo do tega, ko nismo mogli do­ seči, da bi ta vprašanja ure­ jali v Združenih narodih, te­ daj smo bili za to, da vidimo, kaj bodo predstavniki veli­ kih sil storili, ko se sesta- nejo. Ker pa do tega ni prišlo, vlada Jugoslavije, mi vsi me­ nimo, da države, ki niso an­ gažirane, ne morejo več pa­ sivno motriti stvari. Ker tudi doslej nismo pasivno motrili tistega, kar se je dogajalo na svetu, toda sedanji položaj ustvarja potrebo po večji de­ javnosti neangažiranih de­ žel. To seveda ne pomeni, da bi morali ustanoviti nekakšen tretji blok, ker bi bila to sa­ mo še ena napaka več, mar­ več pomeni, da moramo na­ vezati Izmenjavo mnenj in predstavljati nekakšno vest človeštva, da moramo okre­ piti tiste sile, ki so za mir, ki so proti vojni, ki so proti te­ mu, da bi najbolj sodobna rušilna sredstva uporabljali za uničevanje človeških živ­ ljenj in vsega živega na zem­ lji.« Sedmo srečanje obeh dr­ žavnikov je nova potrditev prijateljstva in prisrčnih od­ nosov med Jugoslavijo in ZAR ter potrditev velikih prizadevanj za mir v svetu, za katerega se obe državi ta­ ko vneto in vztrajno zavze­ mata. Na Rogli bodo odkrili pet spomenil(ov padlim borcem NOB Občinski odbor Zveze borcev v Slov. Konjicah pripravlja ob prazno­ vanju dneva borca večjo proslavo na Rogli na Pohorju, ki bo združe­ na z odkritjem petih spomenikov padlim borcem v tej okolici. Pobudo za to je dala osnovna organizacija Zveze borcev v Zrečah, saj je zna­ no, da je na tem delu Pohorja še več grobov padlih borcev. Skupaj bo prekopani'h 35 borcev v pet skupnih grobov v bližini Rogle. Proslave na Rogli se bodo začele v nedeljo, 3. julija dopoldne po spre­ jemu patrulj bivših borcev. Na pro­ gramu je še večje zborovanje in seveda odkritje vseh petih spomeni­ kov. Na večer pred praznikom pa bo na Rogli velik ognjemet. V ne­ deljo popoldne je poskrbljeno tudi . za srečanje domačinov in borcev na družabni prireditvi. Prometne zveze do Rogle so zdaj, ko je dograjena cesta do Peska, do­ kaj ugodne. Do Rogle pa vodi tudi več planinskih poti iz Zreč, Vitanja in tudi iz Mislinjske ter Dravske do­ line. V. L. POGLED PO SVETU Oči in ušesa sveta so obrnjene zadnje čase v tiste dežele, ki so na gosto posute z ameriškimi ba­ zami. Te bodo sicer kmalu izgu­ bile svojo strateško vrednost, je dejal Macmillan, odkar se lahko množično ubijamo brez baz na daljave, vendar za zdaj še pred­ stavljajo fizične pozicije. Na pri­ liko Turčija. Poznavalci pravijo, da je en sam vojaški tabor, poln prepovedanih con, tujih uniform. Vojaška vlada razkriva korupt- nost prejšnje vlade in obeta re­ vežem, da bo zbrisala socialne razlike. V Turčiji so te nedvomno velike, in če se bo vojaški hunti posrečilo odpraviti v deželi bedo, Turčija morebiti res ne bo več »bolnik ob Bosporu«, kakor ji pravimo že skoraj celo stoletje. S stališča svetovne socialistične pre­ obrazbe so taki napori za »ko­ rumpiranje« nezadovoljnih ljud­ skih množic pozitivni. Ali na priliko Španija. Tudi Franco je dobil iz Amerike mili­ jarde dolarjev, ko je deželo pro­ dal za pomorsko in letalsko ba­ zo. S tem socialnih razlik ni od­ pravil. Ce danes govore o njego­ vem paktiranju z levico, je to ne­ kaj takega kakor turški prevrat po špansko prenarejen. Tudi na Koreji ženejo pred sodbo Sing- manrijeve ljudi zaradi korupcije. Povampirili so se in ameriške in­ terese s tem ogrozili, to pa po­ meni, da mora danes kapitalizem računati z voljo delovnih množic. Kišijeva trma na Japonskem je našla v ZDA vso podporo, ker so nosilci nemirov Pentagonu ideo­ loško predaleč. Japonski socialisti so potegnili za seboj japonske množice, ki jim gotovo ni prav, če Japonska še naprej živi kot Ameriki podrejena kasarna. 40 % izvoza iz Japonske gre v ZDA, na celino, ki nudi japonski indu­ striji ogromne možnosti, pa nič. Prenaseljena Japonska je lahko v skrbeh, posebno če gleda na or­ jaške napore, ki spreminjajo LR Kitajsko v industrijsko silo. Ce Kiši vztraja, da sprejme Eisen- howra, je to le navidez obramba njegovega in ameriškega presti­ ža. Čeprav pravimo Japoncem azijski Prusi, ne gre enačiti Ja­ ponske z Zahodno Nemčijo. Utrdi­ tev politične in vojaške zveze med fLtlanskim taborom in Ja­ ponsko je treba postaviti na dru­ gačne psihološke in tvarne osnove. Da je treba v Aziji računati z nevtralističnimi težnjami in z iz- venblokovskim stališčem, je po­ kazalo tudi zadnje zasedanje SEATO pakta v New Yorku. Azij­ ske države hočejo od pakta več gospodarskega efekta, ZDA več vojaškega. Zato se je Herter predvsem zavzemal za to, da bi povečal razdaljo med LR Kitaj­ sko in članicami SEATO pakta, posrečilo pa se mu to ni, kajti Pakistan, Filipini in Tajska, raz­ meroma majhne države, morajo računati s stališči kitajskega in indijskega podkontinenta, ki oba skupaj premoreta skoraj polovico žive sile na našem planetu. Kitaj­ sko stališče sicer ni pozitivno za svetovni sporazum. Zato smo tudi mi ponovno doživeli napade s ki­ tajske strani. Nasprotno pa je sta­ lišče Indije in Indonezije soglasno z izvenblokovskim stališčem, to je, našim stališčem. Morebiti bo prišlo do sestanka izvenblokov- skih držav ki bodo dale pobudo za pomirjenje sveta v smislu iz­ jave predsednika naše države maršala Tita. Za to pomirjenje pa raste psi­ hološka osnova tudi v obeh blo­ kih. SZ je dala nov razorožitveni predlog, ki mu Zahod prisoja do­ bro voljo. Arnerikanec Eaton ga je komentiral v tem smislu, pri­ taknil pa ni nič kaj dobrodošlo opombo, da bi morali s prvo raz- orožitveno etapo pričeti Rusi. Tu­ di Macmillan in Herter sta močno poudarila potrebo, da se zbriše s table mora pariške epizode in da je treba krepiti vse obstoječe zveze in sodelovanje med Vzho­ dom in Zahodom. Seve, tudi skrajna, nepomirlji­ va zahodna stran je na delu. Ade­ nauer je takoj odklonil vsako de­ bato o novem sovjetskem razoro- žitvenem načrtu, njegov obramb­ ni minister pa se je v ZDA pogo­ varjal o okrepitiñ nemške arma­ de z novimi bazami, z nadnacio­ nalno preskrbo in z atomskim orožjem. To je toliko težje za si­ tuacijo v svetu, ker je isti Strauss odkrit pristaš revanšizma v Nemčiji, ki na krilih nacistične­ ga šovinizma, fašistične ideologije in iredentizma z Vzhoda izgnanih Nemcev vzdržuje misel o novem vojaškem obračunu med silami reakcije in progresa. Za na videz en sam cilj: Za Nemčijo iz 1. 1937. In da bi se na zahodu lepše slišalo: Da bi Sovje­ ti ne ostali v srcu Evrope, v Pra­ gi- T. O. V zadnjem tednu po domovini Petek, 1«. jnnija NA POVABILO Glavnega odbora SZDL Slovenije je v Ljubljano prispela sku­ pina predstavnikov SZDL in Zveze žen­ skih društev Kosmeta. Med obiskom v Sloveniji so gostje obiskali tudi Celje. Sobota, 11. junija NA GOSPODARSKEM RAZSTAVIŠČU T Ljubljani so odprli mednarodno raz­ stavo motornih vozil in to prvič v Jugo­ slaviji kot specializirano razstavo v obli­ ki >saloua avtomobilovc. Razen 88 do­ metih, se razstave udeležuje tudi 80 ino­ zemskih tovarn. Nedelja, 12. junija OB 20-LETNICI izhajanja »VJESNIKA« so v Zagrebu odkrili spominsko ploščo na poslopju, kjer je bila v začetku ju­ nija 1940. leta natisnjena prva številka »Političkog vjesnika«, glasiila CK KP Hrvatske. Tonedeljek, 13. junija ODBOR ZA Р050ЈЊА iz republiškega investicijskega sklada je na svoji seji odobril več posojil. Tako je »Alpos« v Šentjurju prejel posojilo v znesku 48 milijonov dinarjev, nadalje trgovsko podjetje »Centerc v Celju 3,7 milijona in hoted »Evropac v Celju 6 milijonov dinarjev. Torek, U, junija NA SEJI Izvršnega sveta LR Slovenije so sprejeli sklep o ustanovitvi Visoke šole za telesno kulturo v Ljubljani ter Višje stomatološke in Višje pravne šole v Mariboru. Razen tega so potrdili pred­ log o ustanovitvi sekretariata Izvršnega sveta za informacije. Za sekretarja pa so imenovali tov. Božidarja Gorjana. Sreda, 15. junija PRVI DAN petega plenarnega zaseda­ nja Centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije so obravnavali vprašanja zdravstvene zaščite in socialnega zava­ rovanja. Referat o nalogah sindikatov pri urejanju problema zdravstvene za­ ščite in socialnega zavarovanja je pre­ brala sekretarka Centralnega sveta ZSJ Ol^a Vrabič. Predavanje o V. kongresu v Celju V torek zvečer je v dvorani Na- ' rodnega doma v Celju predaval se- { kretar Okrajnega komiteja ZKS v' Celju tov. Franc Simonie o delu V. 'kongresa SZDL Jugoslavije. Tovariš Simonič je govoril o svo­ jih vtisih s V. kongresa, o številnih tujih delegacijah, ki so se kongresa udeležile, o mednarodnem pomeiu kongresa ter njegovem pomenu za naš nadaljnji razvoj. Zelo obširno je tovariš Simonič govoril o mednarodnem položaju, osvetlil nekatere novejše zunanje­ politične dogodke ter pojasnil v tej zvezi stališča naše države, ki se vztrajno zavzema za miroljubno so­ žitje med narodi ter za mir v svetu, kar je bilo na kongresu še posebej poudarjeno. Predavanje, ki se ga je udeležilo veliko število ljudi, je bilo zelo za­ nimivo in poučno. Želeti bi bilo, da bi osnovna organizacija Socialistič­ ne zveze »Ceiter« tako kvalitetna predavanja še večkrat pripravila. Temu zgledu pa naj bi sledile tudi druge organizacije Socialistične Zveze V okraju. Kopališče ob Savinji Pred kratkim so se pod gostilno »Na gričku« v Celju, ki jo oskrbuje Olepševalno in turistično društvo, začela dela za ureditev lepega ko­ pališča ob Savinji. Tam so že zdaj zravnali velik del desnega brega reke. Mimo tega postavljajo v reki pregrado; v načrtu pa je še gradnja viseče brvi. Naloge občine, so tudi naloge Socialistične zvez( KAKO ŠIROKO JE PODROČJE DELA ORGANIZACIJ SO­ CIALISTIČNE ZVEZE JE NA POKONGRESNI KONFERENCI SZDL V 2ALCU POKAZAL TUDI REFERAT PREDSEDNIKA LJUDSKEGA ODBORA TONETA DELAKA. PESTROST V DE­ JAVNOSTI TE POLITIČNE ORGANIZACIJE PA JE RAZKRILA TUDI ZANIMIVA RAZPRAVA. Značilna za gospodarsko življe­ nje v Spodnji Savinjski dolini je močna industrija z dolgoletno tra­ dicijo in zastarelostjo strojnega par­ ka, na drugi strani pa prav tako na­ predno in razvito kmetijstvo. Veli- •ke probleme skrivajo trgovina, obrt in gostinstvo; precejšnje težave pa so še na področju komuialnega značaja. Izpolnjevanje planskih nalog v prvih štirih mesecih letošnjega leta kaže na določene pomanjkljivosti, saj je bila industrija za 3,7% pod predvidenim planom. Čeprav se je stanje v aprilu in maju popravilo, pa primer vendarle narekuje, da bi morale gospodarske organizacije posvetiti več pozornosti enakomer­ nemu izpolnjevanju planskih obvez­ nosti. Ne glede na to kritično pri­ pombo, pa so v žalski občini pove­ čali industrijsko proizvodnjo v pr­ vem četrtletju letošnjega leta za 17,6% v primerjavi z enakim ob­ dobjem lanskega leta. To pa je ven­ darle uspeh, ki ga ne kaže podce­ njevati, zlasti še, če obudimo iz spo­ mina težave, ki so spremljale neka­ tere kolektive pri nabavi surovin ipd. Kakor za industrijo, tako ima žal­ ska občina lepe načrte tudi na osta­ lih področjih gospodarstva. V načr­ tu je ureditev dveh na pol samopo­ strežnih trgovin v Preboldu in Pe- trovčah; v slednjem kraju le, če bo­ do krajevni činitelji pokazali dovolj razumevanja glede lokala; zraven tega nameravajo urediti trgovine na Polzeli in Vranskem ter odpreti sa­ mopostrežno v Žalcu. Kot vse kaže se bo povečala tudi mreža gostin­ skih obratov, poleg tega pa obno­ vila kolodvorska restavracija v Žalcu. Veliko pozornost so letos posve­ tili turizmu. Na tem področju so do­ segli že lepe uspehe, zlasti v Pre­ boldu. Tu imajo velike načrte tako glede bazena, kot tudi gostinskih kapacitet. Na Vranskem so povečali nočitvene kapacitete; planinsiko dru­ štvo na Polzeli pa se pripravlja na ureditev doma na Gori Oljki. Hvaležni so uspehi v zdravstvu. To kaže nov zdravstveni dom na Polzeli, pobuda za ustanovitev am­ bulante v Šempetru in slično, p^^. ko slej pa bo treba urediti to vprj' sanje še v Žalcu, kjer je trenutn« stanje prav gotovo najslabše. Živahna dejavnost je tudi v šp^j tu in telesni vzgoji. Zdaj imajo skoraj pri vseh šolah športna igjj^ šča, v gradnji je stadion na Polze]} v teku so dela v Žalcu, v perspektjvj pa je še gradnja plavalnega bazena Novoustanovljena stanovanjska zadruga v Žalcu je že na začetku dela pokazala veliko življenjske sile Zdaj bo treba le še to, da jo bodo upoštevali delovni kolektivi in preko nje skušali reševati problem, ki zelo boleč. V teku je gradija nove osnov^ šole v Libojah. Precej so za šoJo napravili na Gomilskem. V perspek. tivi pa naj bi žalska občina dobijj več popolnih osemletk. Ta načrt b| ustvarljiv že v kratkem. Z lepimi uspehi se lahko pona- sajo še na področju komunalne de- javnosti. V teku je ureditev več vo­ dovodov, v mnogih večjih naseljili bodo uredili javno razsvetljavo, de­ la na cestah potekajo v redu. In^ če k vsemu temu še dodarno obrate^ ki so jih širom po vsej Spodnji Sa­ vinjski dolini uredili za družbeno prehrano, potem moramo reči, da jt življenje v žalski občini pestro, da veliko delajo in dosegajo zavidljiv? uspehe. Kako močno se za vse te in po­ dobne probleme zanima Socialistič­ na zveza je potrdila tudi razprava, saj je prav tako posegla na vsa področja družbene ustvarjalnosti, Zanimive so biie besede tovariša Plaskana, ko je opozoril, da skriva družbeno upravljanje na področju kmetijstva še veliko nasprotij. Niso redki primeri, ko sedijo v teh orga­ nih, zlasti pa zadružnih svetih ljudje, ki nočejo ali kakor koli že ne sodt- lujejo pri izvajanju zadružnih nalog, Spričo tega se seve pojavljajo te­ žave, ki zavirajo samoupravljanje v zadrugah. To naj bo opozorilo, d! bi v prihodnje volili v te svete It takšne proizvajalce, ki imajo naj­ boljšo voljo, da sodelujejo z za­ drugo. Ostre so bile besede mladega uàt leženca konference tov. Lenarčiča ii kmetijskega gospodarstva Vrbje pri Žalcu. V glavnem jih je naperil na nekatere nerednosti na posestvu in njegove povzročitelje, ali bolje re­ čeno direktorja. Ce vse to, kar je povedal drži, če tam ne spoštujejo sklepov delavskega sveta, če utrju­ jejo dva nasprotna tabora, če v res­ nici postavljajo »Potemkinove vasir takrat, kadar morajo odgovorit ljudje s tega posestva pojasnjevai delovne uspehe, ali kadar dobijo ra posestvo obisk, če notranji medse­ bojni odnosi niso urejeni itd., potem je menda že res skrajni čas, da od­ govorni činitelji pomagajo napred­ nim silam v kolektivu in da rane, ki so nastale zacelijo, in to čimprej. M. B. Upoštevajmo mnenja državljanov Občinski zbor proizvajalcev se v naši občini še ni najbolje uveljavil. Več pa bo treba storiti za to, da se bo okrepila vloga volivcev pri upravljanju. Še vedno imamo primere, ko nekateri podcenjujejo vlogo zborov volivcev. To je seveda hudo napačno. Z večjo pozor­ nostjo kot doslej bo treba upo­ števati mnenja državljanov in jim dajati odgovore na njihove predloge. Pri nas se čedalje bolj uve­ ljavlja težnja po še večji osa­ mosvojitvi občinskega ljudske­ ga odbora. Zato menim, da bo treba razpravljati o nadaljnjem prenosu nekaterih pristojnosti iz okraja na občino. Nujno bo treba odpraviti tu­ di nekatere birokratske težnje v kolektivih in organih samo­ upravljanja. Še vedno imamo primere, ko nekateri podcenju­ jejo vlogo delavskega sveta. Slabost se kaže tudi v tem, da nekateri delavci zavzemajo na sejah delavskega sveta pasivno stanje, da tu molčijo, drugod pa kritizirajo. Premalo delamo, da bi v podjetjih uveljavili voljo celotnega kolektiva. V tej zvezi je tov. Rajh zlasti opo­ zoril na kongresno gradivo, kot močno osnovo za delo in utrje­ vanje organ )v delavskega in družbenega upravljanja. -mb Na pokongresni konferenci občinske organizacije SZDL v Zalcu je govoril tudi sekre­ tar komiteja Zveze komuni­ stov Leopold Rajh. Ko je analiziral nekatere primere iz dela in prakse organov druž­ benega upravljanja, je med drugim dejal: Sestal se je plenum OSS Celje Danes dopoldne so se k redni seji sestali člani plenuma Okrajnega sin­ dikalnega sveta v Celju, na katerem so razpravljali o zaključnih računih gospodarskih organizacij, zraven te­ ga pa tudi o problematiki ob tednu varnosti. * DOM V FIESI JE ŽE SPREJEL PRVE GOSTE Počitniška skupnost pri Občin­ skem sindikalnem svetu v Celju je letos v rekordnem času obnovila in uredila dom v Fiesi. V začetku apri­ la so začeli z gradnjo nove kuhinje, jedilnice, sanitarij in še drugih ob­ jektov. Nočitvene in ostale kapaci­ tete pa so povsem obnovili. Tako ima dom zdaj trideset postelj, zra­ ven tega pa je na razpolago še dvaj­ set šotorov. Preteklo nedeljo je že sprejel prve goste. Na najboljši poti Ko je občinski komite LMS v Celju konec pre­ teklega meseca razglasil rezultate nekajmesečnega tekmovanja, so mladinci, ali bolje rečeno mladinke iz mehanične tkalnice »METKA« v Celju zasedli v sku­ pini industrijskih organizacij peto mesto. To sicer ni najboljše, toda navzlic temu kaže, da je mladina v tej tovarni začela novo življenje... O tem nam je pri­ povedovala tudi predsednica mladinske organizacije v tej tovarni KRISTA ARTVIGA. Z rezultatom tekmovanja smo bili vsi zadovoljni, saj smo neikatere lepe uspehe do­ segli pod težkimi pogoji. Go­ tovo pa je, da bi se lahko postavili še z marsičem dru­ gim, če bi imeli v tovarni primerne prostore, zlasti pa dvorano, v kateri bi delali kulturno prosvetni krožki in podobno. Ker takih prosto­ rov nimamo, je dejala tova- rišica Artviga, usmerjamo našo dejavnost na drugo pot. Prvo skrb smo v zadnjem obdobju posvetili organiza­ cijski utrditvi mladinskega aktiva, ki šteje že okoli 200 članov. Med njimi je največ deklet, fantov imamo le pet­ najst. Zdaj se pripravljamo, dia sprejmemo v naše vrste še trideset mladih ljudi, ki so v tovarno prišli pred meseci. Sprejem novega člana v mla­ dinsko organizacijo je seve odvisen od njegovega zadr­ žanja, dela v tovarni in po­ dobno. Zato se pred spreje­ mom slehernega ne posvetu­ jemo samo z mladimi člani, temveč tudi s člani Zveze ko­ munistov, nadalje z obrato- vodji in podobno. Mladinska organizacija v »Metdci« je v zadnjem ob­ dobju dosegla nekaj lepih uspehov z vrsto predavanj, ki jih je pripravila za svoje člane, pa tudi za ostale. Ni naključje, da je ciklus zdrav­ stvenih predavanj pwritegnil največ poslušalcev. S temi predavanji še nadaljujejo; z njimi pa zdravnik obratne ambulante seznanja mlade poslušalke z vsemi deli člo­ vekovega telesa, njihovimi funkcijami in podobno. Vsa ta predavanja izpolnjujejo s filmi. Drugo hvaležno področje dela so našli v športu. Naj­ več zanimanja je za odbojko in streljanje. Mladinke »Met­ ke« so na republiškem sre­ čanju tekstilcev zasedle prvo mesto med ekipami dn med posameznicami. Močno se uveljavlja tabor­ niška organizacija, ki zdru­ žuje Okoli 30 mladih ljubi­ teljev prirode. Vidno mesto pa ima mladina še v prosto­ voljni gasilski četi. Mladina v naši tovarni, je še dejala tov. Artviga, se je odločila za prositovoljno delo na isvojih delovnih mestih; zaslužek pa namenila za gradnjo celjskega mladin­ skega doma. Na pobudo mladinske or­ ganizacije je prišlo tudi do strokovnih predavanj za no- vodošle mlade ljudi v tovar­ ni. Prav tako usmerjamo mlada dekleta na tečaje de­ lavskega samoupravljanja in podobno. Mladi rod ima pri­ memo mesto v obratnih in centralnem delavskem svetu. Skratka, v tovarni se čuti, da mladina hoče iti naprej, da ima veliko volje za delo. Ce smo prej imeli težave z ne­ katerima akcijami, zdaj mla­ dina sama prihaja nanje in; se jih udeležuje z velikim^ zanimanjem. Ta pobuda mla­ dih ljudi, je končala tovari-• sica Artviga, pa je našla pri-j meren odmev še pri upravi] podjetja in organih samo-^ upravljanja. Zato naletimoj pri vseh teh ob vsakem času j na pomoč in razumevanje. | -mb i