DRŽAVNO TOŽUSTVO v LJUBLJANI Poštnina plačana t gotovini Leto XI., št. lit a LJubljana, petek 16. maja 1930 Došio 16. V. 1930' 'crat l\i tli} f- " I f. .lili. L J Cena 2 Din Naročnina znaša mesečno 23.— Din« za inozemstvo 40__Din. Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon št 3122, 3123. 3124. 3123 in 3126. Maribor; Aleksandrova cesta 13. Telefon št. 2440 (ponoči 2582). Celje: Kocenova ul. 3- Telefon št. 190. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifa Upravništvo: Ljubljana, Prešernova ulica 54. — Telefon št 3122. 3123, 3124, 3125, 3126-Inseratni oddelek: Ljubljana, Prešernova ulica 4. — Telefon št 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št 13. — Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št 2. — Telefon št. 190 Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842; Praha čislo 78.180; Wien št. 105.241. Zaključek sej Sveta DN Nadaljevanje pogajanj med Francijo in Italijo — Nemčija ostane zvesta politiki sporazumevanja s Francijo Ženeva, 15. maja, s. Pri obravnavanju dnevnega reda današnje seje Sveta Društva narodov je dalo poročilo o zadnjem zasedanju varnostnega odbora nemškemu zunanjem-u ministru dr. Cur-tiusu priliko, da je spričo nezadovoljivega izida konferenc tega odbora nujno pozval vse države, naj bi do prihodnjega plenuma zasedanja Društva narodov napele vse sile. da bi bdi stavljeni za rešitev velikega kompleksa vprašanj »lede organiziranja miru sprejemljivi predlogi. Predlog mednarodnega urada dela. naj bi Svet Društva narodov naprosil stalno razsodišče v Haagu za mnenje glede sprejema prostega mesta Gdartska v mednarodno delovno organizacijo, je bil sprejet bre-z debate. Ker je bili s tem dnevni red 59. zasedanja Sveta izčrpan, je opoldne zaključil predsednik Sveta, jugoslovenski zunanji minister Marinkovič, sejo in se toplo zahvalil vsem delegatom in članom Sveta za izvršeno delo. Večina delegatov bo odpotovala iz Ženeve še tekom današnjega dne. Včeraj zvečer sta se pozno v noč ponovno sestala zunanji minister Briand in Grandi ter še enkrat proučila vsa sporna vprašanja med Francijo in Italijo. Na podlagi teh razgovorov je bilo sklenje- no, da se bodo pričeti razgovori nadaljevali diplomatskim potom. Bruselj, 15. maja, AA. Socialistični list »Le Soir«, ki spada med največje belgijske liste, priobčuje že več dni poročila o predhodnih sestankih v Parizu in o sestankih v Ženevi, ki so se vršilii med zastopniki Francije, Velike Britanije. Nemčije in Italije. Ti razgovori so posledica zadržanja Italije v zvezi z zadnjim govorom predsednika italijanske vlade Mussolinija v Livornu. V današnjem poročilu »Soirja« smatra pariški poročevalec tega tista, da gre pri teh razgovorih za novi položaj v odnošajih med Francijo in Italijo. Briand je mnenja, da je bil zadnji Mussolin ije v govor namenjen predvsem fašističnim množicam in da mu ni pripisati posebne veljave za mednarodno politiko. Pariški krogi pa so po mnenju poročevalca bruseljskega lista naziraraja. da je Mussolinijev govor poslabšal izglede francosko-italijanskega zbližanja. Zato so ti krogi obenem mnenja, da je treba pozdraviti prizadevanja Hender-sona, ki želi urediti odnošaje med velikimi silami. »Le Soir« posveča posebno pozornost zadržanju dr. Ctirtiusa. ki ]e Briandu zagotovil, da bo Nemčija nadaljevala politično sodelovanje s Francijo, kakor si ga je zamislil pokojni doktor Stresemaitn. Dr, Schober polaga bilanco svojih potovanj Program bodočega dela avstrijske vlade - Neumestna tolmačenja obiskov v Rimu in Parizu Dunaj, 15. maja. g. Na današnji plenarni seji parlamenta je podal zvezni kancelar dr. Schober zanimive izjave o svojih potovanjih po inozemstvu in o bodočih nalogah vlade. Med najvažnejše prišteva kancelar ureditev davčne reforme, revizijo tarif in razne soci-alno-politične mere. Rešitev vseh teh problemov zavisi seveda od velikega posojila, ki bo neposredno po nemškem reparacijskem posojilu razpisano tekom julija t. 1. Nato ie govoril dr. Schober o svojih potovanjih po inozemstvu in naglasil, da so predvsem njegovo pot v Rim mnogi tolmačiH napačno, namesto da bi bili hvaležni, da je Avstrija z njegovim obiskom v Rimu ter z zaključitvi-jo prijateljske pogodbe z Italijo, uspešno pripomogla h konsolidaciji evropskega miru. Mnogo je bilo slišati tudi očitkov, da je prevzel dr. Schober v Rimu enostranske obveznosti, proti čemur se mora najodločneje zavarovati. Sume je vzbujalo tudi njegovo potovanje v Pa- riz in izjavljali so mnogi, da je častni le-gijonar dr. Schober izdal vprašanje priključitve Avstrije k Nemčiji. Tudi ta nespametna obrekovanja mora zavrniti. Prisrčnim in tesnim odnošajem med Avstrijo in Nemčijo so dajali tudi v Parizu priznanje in ugotovili, da so po-oolnoma utemeljena in razumeli, da je obnovitev prijateljstva z Italijo samo koristna in pot^na za pospeševanje miru. Zvezni kancelar dr, Schober je še sporočil, da ..bo vlada v kratkem predložila parlament« zakonski osnutek glede poostrenih določb za nošenje orožja, o katerem upa. da bo v interesu splošno-sti našel odobritev vseh parlamentarnih strank. Dr. Schober se je tudi kratko dotaknil trgovinskih pogajanj z Jugoslavijo in Madžarsko in izjavil, da bo vlada o njih poročala, čim bodo zaključena. Po njegovem govoru je bila otvorjena debata, v kateri so sodelovali razni vladni in opozicijonalni poslanci. Canfcov stopil v bolgarsko vlado Nepričakovan preobrat v razpletu bolgarske vladne krize - Lista novega kabineta Sofija, 15. maja. g. Pogajanja med Ljapčevom in Cankovom so se nadaljevala danes ves dan. Cankov je trajno odklanjal vstop v vlado Ljapčeva in zahteval, da mora vlado sestaviti on sam. Zato so se proti večeru pogajanja razbila. Ljapčev je odšel h kralju, pred av-dijenco pa je izjavil novinarjem, da bo ostala na krmilu stara vlada z nekaterimi osebnimi spremembami. Še ko se je mudil na dvoru Ljapčev, sta prišla tja tudi dva zastopnika pro-gresistov, ki sta kralju izjavila, da bo skupina 29 poslancev izstopila iz vladne koalicije, ako ne pride do sporazuma med Ljapčevom in Cankovom. Uspeh te intervencije je bil, da se je Ljapčev kasno zvečer še enkrat sestal s Cankovom. Raz- govor je sedaj končal s pozitivnim rezultatom. Ljapčev in Cankov sta se sporazumela na bazi, da dobi vsaka od treh, v vladni koaliciji zastopanih skupin po tri ministre, dočim bo deseti, vojni minister nevtralen. Na podlagi tega dogovora je bila sestavljena naslednja vlada: predsedstvo in notranje: Ljapčev, zunanje: Burov, finance: Molov, prosveta: Cankov, justica: Miljanov, poljedelstvo: Vaziljev, promet: Strojinov, javna dela: Danailov, trgovina: Mihajlov, vojno ministrstvo: general Bakardžijev 15 milijonov Nemcev živi na račun države V državnem proračunu je predvidenih 80 milijard dinarjev za socialno skrbstvo — Redukcija brezposelnega zavarovanja Berlin, 15. maja. d. Minister za delo Ste* j brezposelni delavci večjo skupino rudar« * I jev, ki so se vračali z dela. Vnela se je gerwald je imel včeraj daljši govor v zbor niči o vprašanju brezposelnosti v Nemčiji. Skupni nemški proračun znaša 23 milijard, od tega odpade 3 milijarde za reparacij« ske dajatve m plačevanje dolgov, od osta» lih 20 milijard pa je uporabljanih za so* cialno skrbstvo 6 milijard mark. Od tega je uporabljenih 1.6 milijarde za podpore brezposelnim, ostalo pa za pokojnine dr« žavnim nameščencem in invalidom. Po do« sedanjih statistikah živi na račun teh daja« tev okoli 14.9 milijona oseb, ali 20 odst vsega nemškega prebivalstva. Ker število brezposelnih še vedno stal« no narašča bo morala država na vsak na« čin reducirati brezposelno podporo in bo= do odslej dobivali to samo osebe med 17 m 65 letom starosti. Koln, 15. maja. d. V Bueru so napadli bitka v katero je posegla tudi policija, ki je hotela razpršiti brezposelne demon« strante. Ker so ti pričeli napadati policijo s kamenjem je ta pričela streljati. Pri tem e bil en demonstrant ubit. več pa težko ranjenih. Samomor Marije Orske Dunaj, 16. maja- z. Stanje Marije Orstee, ka je v sajnomoTitnem namewu zavždla strup, se je bistveno poslabšalo. Fgraika se še ni zavedla, tako da presojajo zdravniki njeno stanje zelo pesimistično in dvomijo, da bi preživela nocojšnjo noč. Kakor so motovili, je zavžita naenkrat 20 tablet veronala. Dunaj, IS. maja. g. Par mnwt pred polnočjo fe umrla Marija Orska, ne da bi «e bik zopet zavedla. ZASLIŠEVANJE DR. MAČKA Včeraj se je najprej nadaljevalo in končalo zasliševanje Begiča, nato pa začelo zasliševanje dr. Mačka — Ta zanika navedbe obtožnice in vztraja na svojih izpovedih v preiskavi Beograd, 15. maja. p. Za današnjo raz« pravo pred državnim sodiščem je vladalo izredno zanimanje, kakršnega ni bilo opa« žiti niti v prvih dneh procesa. Dvorana je bila danes popolnoma zasedena. Na« vzoči so bili vsi zago\wrniki, mnogo so« rodnikov obtoženih, zastopniki vseh do« mačih listov in številni inozemski novi« narji, ki so z največjim zanimanjem sle« dili razpravi. Nadaljevanje Begičevega zasliševanja Najprej se je nadaljevalo in zaključilo zasliševanje bivšega avstrijskega podpol« kcjvnika Vilka Begiča, ki je tudi danes vztrajal pri svojih včerajšnjih izjavah 'n jih deloma še podkrepil z navedbo raznih podrobnosti. Begiču so stavili razna vpra« sanja še posamezni sodnik in zagovorniki. Glede na Begičevo trditev, da mu je Jelašič naročil, naj zahteva od dr. Mačka denar, ga je vprašal sodnik dr. Dubokovič: Ali so vas že tudi kdaj poprej prosili za take intervencije? Begič: Nikdar. Dr. Dubokovič: Kaj se vam zaradi tega prošnja Jelašiča, o katerem ste vendar ve« deli, da lahko vedno tudi sam govori z dr. Mačkom, ni zdela vsaj malo čudna? Begič: Ne. Mislil sem pač, da sam ne utegne. Dr. Dubokovič: Zakaj vas pa Bernardič bremeni zaradi revolverjev? Begič: Morda mi je zameril, ker sem ga pri prvem soočenju zamenjal s Prpičem in sem trdil, da sem njemu dal denar. Sodnik dr. Jankovič: Ali se niste čudili, da zahteva Jelašič kot mlad človek usiu« ge od Vas, ki ste od njega mnogo starejši? Begič: Ne vem, zakaj se je obrnil baš na mene. Bil sem tam nameščen, pa se te« mu nisem dalje čudil. Dr. Jankovič: Ko vam je Hadžija rekel, da bo poslal k vam Prpiča z geslom »Lo* hengrin«, ali se vam tudi to ni zdelo čud« no? Begič: Ne, mislil sem pač, da je tafco najbolje, da ne bi dal denarja kakemu sle« parju. Dr. Jankovič: Saj bi Vam bil lahko na« pisal pismo. Begič: Ne vem, zakaj tega nI storil. Kako je dobil Begič denar Sodnik dr. Koščec: Rekli ste, da so omladinci že poprej dobivali od dr. Mač> ka podpore. Od kod veste to? Begič: Slišal sem pripovedovati. Dr. Koščec: Ali se vam ni zdelo čudno, da vam je dr. Maček takoj dal denar, ko ste ga od njega zahtevali? Begič: Ne, ker mi je vedno zaupal. Dr. Koščec: Ali je dr. Maček vedel, da je Jelašič poslal Hadžijo k vam? Begič: Da. Dr. Koščec: Ali ste mu tudi povedali, da je poslal po jdenar Prpiča, ki se ie le« gitimiral z geslom? Begič: Tega mu nisem pravil. Dr. Koščec: Ali vam je dr. Maček ta« koj dal denar, ko ste ga drugič zahtevati? Begič: Ne, šele čez par dni mr je i zrn. čil 4000 Dm v zaprti kuverti, ki sem jo nato nedotaknjeno izročil Prpiču. Dr. Koščec: Jelašič pa odločno oporeka, da bi bil on poslal k vam Hadžiio. Kako si to tolmačite? Begič: Tega res ne razumem. Sodnik dr. Kavčič: Ali se je dr. Maček pozneje kdaj zanimal, kaj se je zgodilo z denarjem? Begič: Ne. Dr. Kavčič: AH ste m« vi kdaj o tem kaj pravili? Begič: Nikdar. Državni tožilec dr. Ucovič: Alf je teč« no, da ste v zagrebški bolnici najprej od« klonili izpovedbe, ko je prišel k vam dr. Arneri, pozneje pa ste si premislili in ste ga sami pozvali? Begič: Res je bilo tako. Mislil sem, ds je pač najbolje, če se čimprej rešim nad« ležnega zasliševanja. Dr. Ucovič: Kako pa je z onimi revol» verji? Begič: O teh revolverjih sem prvič sli« šal na policiji, ko me je dr. Bedekovič o tem vprašal. VpraSanja In predlogi zagovornikov Zagovorniki so nato z raznimi vprašanji in predlogi skušali dokazati, da Becičeve izpovedbe ne drže. Predlagali so tudi. naj ga preiščejo zdravniki in ugotovijo njegovo duševno stanje. Dr. Bertič je zlasti predlagal, naj bi se zaslišal Begičev brat. dr. Milan Begič, sanitetni referent savske banovine, ki ie obtoženca že Drvi dan oo-setil v bolnici in ki bi najlažje opisal njegovo takratno duševno stanje. Nadalje ie zahteval, naj se pribavi original komunikeja, ki ga je izdala zagrebška policija o eksploziji v Zrinjevcu. Državni tožilec dr. Ucovič le pristal !e na zadnjo zahtevo, dočim ie zahtevo po zdravniški preiskavi zaTid5 Begicevega duševnega stanja in po zaslišanju novih orič odklonil. Zagovornik dr. Zanič: Ali se spominjate, koliko zapisnikov ste podpisali? Begič: Tega pa ne morem reči. Dr. Kostič zahteva od predsednika pojasnila. kako to. da dobiva Begič v zaporu dnevno po 50 dinarjev za priboljšek k hrani, da hna posteljo, dočim drugim obtožencem to ni dovoljeno. Državni tožilec pojasni, da je bil Begič zelo slab in bo-lehen in da so zdravniki zaradi teea odredili, naj se mu da boljša hrana. V dokaz - tega ie prečita! uradno zdravniško spričevalo. Postelje pa imajo vsi obtoženci. Dr. Trumbič: Ali imate, odkar ste v zaporu. stike tudi s kakimi drugimi iiadmi? Begič: Nikakih. razen službenih. V zaporu sem popolnoma sam. Dr. Trumbič: Ali ste povedali dr. Mačku. kaj vam je Jelašič sporočil glede denarja? Begič: Da. Dr. Trumbič: Dr. Maček torej ni dal ni-kake inicijative? Begič: Kolikor jaz vem. gotovo ne. Dr. Trumbič: Vi ste dali denar Prpiču. Ali je dr. Maček vedel, da bi se imelo s tem denarjem nabaviti orožje in eksploziva. Begič: Tega nI mogel vedeti, ker nisem vedel niti jaz, ki sem od njega zahteval denar. S tem je bilo zasliševanje Begiča zaključeno. nakar je predsednik odredil ob 11. kratek odmor. Prihod dr. Mačka Po odmora so privedli v dvorano zadnjega obtoženca, dr. Vladimirja Mačka, bivšega narodnega poslanca in predsednika HSS po Radičevi smrti. Dr. Maček se v zaporu ni mnogo spremenil, morda je le za nijanso bolj bled kakor je bil prej. Pred sodišče je stopil vzravnan, na vprašanja je odgovarjal jasno, raz^i) in precizno. Ko je stopil v dvorano, so mu obtoženci in zagovorniki priredili bučne ovacije. Dr. Maček se jim je nasmehnil in prikmal. Predsednik ie pozval obtožence k redu. nakar ie prečital osebne podatke o dr. Mačku. Predsednik: Gospod doktor, slišali ste obtožnico, ki vam je bila prečitana ob otvoritvi razprave. Po zakonu vas moram vprašati, ali ste 3o razumeli? Dr. Maček i Da* Predsednik: AH se smatrate krivega aR ne? Dr. Maček: Ne. česa je dr. Maček obtožen Predsednik: Sedite prosim, da se ne boste prekmalu utrudili. Predočiti vam moram kazniva dejanja, katerih šte obdolženi. Obtožnica vas dolži: 1. da ste v Zagrebu v začetku meseca septembra 1929 dal; Jelašiču 6.000 Din. Begiču dne 22. novembra 5.000 Din in dne 10. decembra 4.000 Din. vedoč, da je ta denar določen za to. da se nabavijo orožje in druga sredstva, potrebna, članom udruže-nja, ki ie imelo za čili. da v Zagrebu ogroža iavni red in mir in s tem podpre akcijo emigrantov v inozemstvu, ki gre za tem. da se spremeni politični red v državi, od-nosno državna ureditev kraljevine Jugoslavije. ter da ste s tem podpirali udru-ženje. ki ima za cili spremembo političnega reda V državi potom terorja: 2. da ste meseca septembra 1929 ▼ Zagrebu ustmeno naročili potom Jelašiča gostilničarju Kuntiču. naj sprejme v shrambo več revolverjev, namenjenih za teroristično organizacijo, da te revolverie izroči osebi, ki bo v to določena. Kuntič je dal te revolverje Bernardidu. ta Pa iih Je razdelil med člane udruženja. S tsm ste podpirali nabavo in prikrivanje orožja, določenega za teroristično akcijo, ki naj izsili izpremembo političnega reda v državi: 3. da ste za božično številko »Doma« napisal; leta 1929. članek, obdan s trnjevim vencem, čigar trn se zadira v hrvatsk; grb. S tem člankom ste hoteli ustvariti razpo-ioženje. da se del kraljevine Jugoslavije loči od državne celine. Prosim vas. da podaste svoj zagevor glede prvega dejania. Dr. Mačkov zagovor Dr. Maček: Kar se tiče prvega dejanja, mi o vsem tem ni absolutno nič znanega. Prvič nisem niti vedel, da bi sploh o^sto« 'jala kaka taka organizacija, zato tudi m« sem mogel nikomur dajati denarja za ta« ke svrhe. Res sem dal Jelašiču, ne vem več točno katerega dne, morda je Bilo av« gusta ali septembra, pet ali šest tisoč di» narjev; tudi vsote ne vem več točno. Pro« sil me je, naj mu dam nekaj denarja za omladince, ki so bili izgnani iz Zagreba in so sedaj brez vseh sredstev. Samo v to svrho sem mu dal denar. Begiču nisem nikdar dal kakega denarja ne za to. ne za kaj drugega. To je vse, kar lahko o tem rečem. Mislim tudi, da Jelašič ni mogel na policiji izpovedati kaj drugega. Kar se tiče Begičevih izjav, da je on zahteval ra prošnjo Jelašiča od mene denar, jih rac« ram odklanjati kot neverjetne, kakor tu« di vse ostale Begičeve izjave. Čemu neki bi šel Jelašič po denar k Begiču, ko je vendar vsak dan lahko prišel osebno b meni. On gotovo ni potreboval nobenega posredovalca. Predsednik: Izjavite se sedaj še glede drugega dejanja. Dr. Maček: Druga točka obtoSnice me dolži, da sem poslal Jelašiča h Kuntiču po neke revolverje. To ni res. Jelašič je na policiji to sicer priznal, je pa svojo izja. vo pozneje preklical in popravil. Tu sploh ne more biti govora o kaki moji krivdi. Predsednik: Sedaj Se tretjo točko obtožnice. Dr. Maček: Prav za prav niti ne vem, ka je inkriminiranega. Res je, da sem bil izdajatelj »Doma«. Vsakdo pa ve, da izdajatelji običajno nimajo posla z urejevanjem lista. list ima svojega, glavnega urednika in ostalo uredniško osobje, ki se briga za redakcijski del lista. Ge gospod državni tožilec misli, da je dotični članek kazniv, potem mora predvsem dokazati, da sem ga pisal jaz. Ce tega ne more dokazati, lahko pozove na odgovor urednika, ne pa mene. Izjaviti moram, da nisem sodeloval pri tem članku, v ostalem pa v članku ne najdem tega, kar inkriminira državni tožilec. Dovolite mi, da članek prečitam, in sodite sami. Dr. Maček čita dotični članek, nakar mu predsednik stavi par vprašanj o izjavah, ki jih je podal na policiji in pred preiskovalnim sodnikom. Dr. Maček vse te izjave potrjuje in vzdržuje. Namen denarnih podpor Predsednik: Zakaj ste pri prvem zašli« šanju izjavili, da tudi Jelašiču niste dali nikakega denarja? Dr. Maček: Ker so trdili, da sem mu dal denar za teroristično organizacijo. To pa ni res. Denar sem mu dal za podpiranje siromašnih omladincev. Predsednik: Pojasnite malo natančneje, kaj razumete pod tem podpiranjem? Dr. Maček: Mnogo omladincev je bilo siromašnih in brez vsakih sredstev. Po« vsod je običajno, da se take dijake pod« pira in obstojajo zato celo posebne orga« nizacije. Predsednik: Ali ste Jelašiča vprašali, kaki ljudje so to in ali so vredni pod« pore? Dr. Maček: Ne, zaupal sem mu popol« noma. Predsednik: Ali vas je Jelašič pozneje obvestil o tem, kako je uporabil denar? Dr. Maček: Ne; odšel je pozneje v Kar« lovac in se tudi nisem nikdar na to spom« nil. Predsednik: Ali ste prepričani, da je Jelašič uporabil denar po vaši želji? Dr. Maček: O tem nisem nikdar dvo« mil. Dr. Maček o Begiču Predsednik: Kako so bili vaši odnošaji do Begiča? Je bil vaš prijatelj? Dr. Maček: Da, bil mi je prijatelj. Predsednik: Ali je imel kako zaupno mesto v stranki? Dr. Maček: V stranki ni zavzemal nobe« nega takega mesta. Predsednik: Ste mu osebno zaupali? Dr. Maček: Da. Predsednik: Kakšno funkcijo je imel Begič v redakciji Dr. Maček: Bil je zaposlen pri prevaja« nju iz tujih listov, nemških, francoskih, angleških in madžarskih listov. Predsednik: Kake obveznosti ie imel Begič do vas? Morda zaradi kakih usluar? Dr. Maček: V redakciji sa je namestila gospa Radičeva. Predsednik: Torei je bil Begič nekaka zaupnik Radičeve rodbine? Dr. Maček: Tega ravno ne bi mogel reči Predsednik: Ali sti Begiča vedno smatrali za člana stranke? Dr. Maček: Da. Predsednik: Ali ste ga smatrali tudi sposobnega za narodnega posianca? Dr. Maček: Zakaj pa ne? Če bi ga bH kdo kandidiral, bi b!j gotovo izvoljen. Predsednik: Kdo vam je bil bližji. Jelašič ali Begič? Dr. Maček: Politična mf je bil bližji Jelašič. ker sva skupno deiala. osebno, privatno pa mi je bil bližji Begič, ker me je često spremljal domov in bil neke vrste moj gardist, ker se ie govorilo, da pripravljajo na mene atentat Organizacija omladine v Zagrebu Predsenik: Ali je bilo potrebno, da vam je Jelašič preko Begiča sporočil prošnjo za drenar? Dr. Maček: Nikakor; Jelašič je vedno lahko govoril z menoj osebno. Predsednik: Pred preiskovalnim sodni« kom v Beogradu ste priznali svoj razgo« vor z Jelašičem. Rekli ste, da sta govorila o zbiranju mladine. Kako ste to mislil:? Dr. Maček: Že pred 6. januarjem sta ob« stojali na univerzi med dijaštvom dve sku« pini, ena hrvatska, druga jugoslovcnswa. Ko je nastopil novi režim, je nastal v obeh skupinah razcep. Mi smo osnovali organizacijo pod imenom »Reunion«. Or« ganizacija je bila razpuščena kmalu po umoru ScKlegla. Spominjam se, da .ne je takrat, ko je bila večina članov »Reuniona« izgnaih in zaprtih, Jelašič prosil za denar, da bi podprl siromašne omladince. Prosil me je tudi, naj bi posredoval, da bi se iz« gnanim dovolil povratek v Zagreb, /lasti naj bi se zavzel za Hadžijo, ki bi mogel zo» pet zbrati razkropljene omladince. Jelašič ta razgovor sicer oporeka, mislim pa, da 6e bo sedaj spomnil. Predsednik: Ali ste poznali Hadžijo osebno? Dr Maček: Da Predsednik: Kaj bi imel Hadžija delati, ko je končal študije? Dr. Maček: Saj jih ni končal. Manjkala sta mu še dva rigoroza za doktorat. Ker ni mogel ostati v Zagrebu, sem mu sam svetoval, naj sprejme službo v provinci, da si pridobi prakso in ne zamudi časa. Predsednik: Rekli ste, da sta sili na za« grebški univerzi dve skupini? Dr. Maček: V hrvatski so bili samo Hr« vati, ▼ jugoslovenski pa večina Srbi, pa mnogo Hrvatov in Slovencev. Predsednik: Ali je bil Hadžija v hrvat« ski skupirfi, ki bi se imela organizuati, da zavzame idejno odločno stališče nroti ju« goslovenski skupini? Dr. Maček: To ni bila hrvatska skupina, nego protirežimska. Predsednik: Ali je bilo to zbiranje os« merjeno ▼ tem pravcu, da bi s to, na nc« vo zbrano omladino izvedli kako akcjc? Dr. Maček: Ne, nikakor. Razgovor dr. Mačka z dr. Trumbičem Predsednik: Ali ima še kdo izmed yo» spodov sodnikov kaj vprašati? — £e ne, prosim gospode zagovornike, da scavio svoja vprašanja. Dr. Trumbič: Prosim, da mi dovolite r a samem kratek razgovor z dr. Mačkom. Ko je predsednik na to pristal, sta se umaknila dr. Trumbič m dr. Maček v sa» moten kot v dvorani, kjer sta se deset mi< nut po tihem razgovarjala. K.o je bil raz> govor končan, je predsednik glede na to, ker ni želel nihče več ,->t-*r>*iti kakih vpra-šanj, odredil čitanje zapisnikov o prejšnjih zaslišanjih pri policiji in preti preiskoval* nim sodnikom. Takratne izpovedi dr Mač* ka se skoraj popolnoma strinjajo z Jan. š* njimi izjavami. Ker pa jim nasprotujejo izjave Begiča, je predsednik odredil fcun> frontacijo obeh obtožencev. Dr. Maček in Begič iz oči v oči Predsednik: No. Begič. ali še vedno vztrajate nr; tem, da ste po nalogu Jelašiča zahtevali od dr. Mačka denar in da vam ga je davkrat dal? Begič: Tako ie. To ie točno. Predsednik: Povejte to dr. Mačku v obraz! Begič (stotj/ čisto blizu k dr. Mačku in mu pogleda v oči): Dali ste mi najprej 5.000. pozneje pa še 4.000 dinarjev, ko sem to od vas do nalogu Jelašiča zahteval. Rekel sem vam tudi. da ie bil Prpič pri meni in da je ta denar potreben za podporo omladincev. Dr. Maček (Drav tako odločno): Jaz vam pa rečem, da to ni res. Niti sem vam dal kdaj 5.000. niti 4.000 Din. niti je bilo med nama sploh kdaj o tem govora. Morda sem kdaj govoril z vami o podpori omladincev in denarju, ki sem ga v to svrho dal Jelašiču. kaj drugega pa z vami nisem eo-vor.il. Predsednik (Begiču): Slišali ste. krai pravi dr. Maček. Ali ste dobili od njega denar ali ne? Begič: Vztrajam ori tem. kar sem izpovedal. Državni toži'ec dr. Uzovič: Kai znači to. kar sem izpovedal? Predsednik (ga prekine in vpraša Begiča): Recite. Begič. ali vas ie kdo prisilil k temu. da izpoveste. da ste prejeli denar od dr. Mačka. Poveite resnico! Begič: Nihče me ni silil h kaki izpovedi, govoril sem samo resnico. Predsednik (narekuje zapisnikarju, da pri konfrontaciji dr. Maček in Begič vztrajata vsak pr; svoji trditvi ter nato še enkrat vpraša dr. Mačka): Ali je re«? Dr. Maček: Ne. Predsednik (nadaljuje narekovanje zapisnika in nato izjavi, obrnjen proti sodnikom in zagovornikom): Mi smo vsi pravniki in vemo. kai to pomeni. Dr. Maček ni navaden človek, ki ne bi vedel, za kaj gre. Sodnik dr. Jankovič: Begič, zakaj tako govorite? Dr. Maček: On ie dobro vedel, kakšen vtis bo to napravilo. Mislim, da je podal prvo tako izjavo v popolni duševni zmedenosti. sedaj pa misli, da mora vztrajati pri svoji prvi izjavi, da bi ne napravil slabega vtisa. Poznam Begiča in si teea ne morem drugače tolmačiti. Predsednik: Gleite. njemu ie zelo žal in ie to včeraj rekel tudi tu pred nami. da ste vi zašli v to afero tako nepremišljeno. Vi pravite, da ste dali denar v dopustne svr-he. Morda ste mu ga pa vendarle dali? Dr. Maček: Nisem. Vprašanja zagovornikov Dr. Trumbič vpraša dr. Mačka: Vas so zaprli 21. decembra. Katoliški božič je 25. decembra. Kdaj ie izšel inkriminirani članek »Doma«? Dr. Maček: Na božič 25. decembra. Dr. Trumbič: Ali ste bili tedaj v uredništvu »Doma«? Dr. Maček: Nisem bi. Dr. Trumbič: Kaj veste o poklonitveni deputaciji? Kako stoji ta stvar? Dr. Maček: Kdaj se je porodila misel, ne vem. vem pa dobro, kako je do te depu-taciie prišlo Ko ie šlo za nov? občinski svet, ie v Zagrebu prevladalo mnenje, naj vs; oni. ki so bili volieni na programu HSS. odstopijo. Prav tako tudi oni. ki so bili iz-volieni na programu stranke prava. Drugi na so ostali pri tem da jih ne vežejo nobene politične funkcije, temveč da ie glavna svrha. da uprava mesta zaščiti mestne rnterese. Zagovornik dr. Milan Kostič: Prosim te lepo. ali si imel kako sporočilo, da bo prišlo do preiskave in da boste prišli v preiskovalni zapor? Dr. Maček: Težko ie reči. kako nastanejo te vesti. Vem pa. da so prej. preden ie bil pokoini Radič umorjen, večkrat nastale vesti, da ie Radič umorieii. pa hvala Bogu ni bila resnica. Slično se ic dogajalo skozi vse leto 1929. Skoro vsak trenutek so vpraševal; po telefonu v moio pisarno, ali sem res aretiran. Dr. Kostič. Prosim še za pojasnilo o grupiranju mladine kar ie g. predsednik nekoliko neprimerno imenoval orotirežimsko in režimsko omladino. Predsednik dr. Subotič: Tako ie rekel dr. Maček, iaz sem samo ponovil njegove besede. Dr. Kostič: Prosim za pojasnilo, ali je ta protirežimska omladina obstoiala samo idejno, ali ie kai storila, kar bi značilo. da je protirežimska in kar bi se moglo spraviti v zvezo s sedaniim procesom? Dr. Maček: Oni so osnovali društvo ter ga imenoval Reunion. Prvo dejanje tega društva je bilo. da ie priredilo plesno zabavo, h kateri so povabili dr. Trumbiča. Pribičeviča in mene. Odločbe sodišča o predlogih obrambe Zagovornik dr. Šutei ie predlagal, naj se pozove.io kot priče ea. Milica Vandekar. hči pokojnega Stiepana Radiča. Edvard Daumer iz Zagreba, prof. Ljubomir Ma-štrovič iz Zagreba ter tipograf fvan Ivan-kovič, ki bi vsi mogli izpričati, da ie prišla slika trnjevega venca v »Dom« brez vednosti dr. Mačka. Državni tožiteli ie na predlo? pristal. Zatem sta dr. Šutei in dr. Smolian predlagala. naj se priskrbijo božična številka »Dom« iz leta 1928.. iz katere ie razvidno, da je ista slika bila že tedai objavljena. Predsednik ie objavil sklep sodišča, da se zavrača kot neumesten predlog dr. Le-mešiča. da nai se razprava vrši v dvoTani beograjske univerze. Spreiet ie bil predlog zagovornika Cvetkoviča. nai se preskrbe podatki, kdai ie general Tomič odpotoval iz Zagreba v Beograd. Predlog dr. Smo-Ijana. nai se zasliši kot priča šef zagrebške ooliciie dr. Bedekovič. ter ostali predlogi so bili odklonien'. Spreiet ie bil predlog dr. Lemešiča. naj se zasliši trgovec Ivaniševič iz Broda, ker bi njegove izpovedi mogle bit' važne. Odklonien je bil predlog, nai se naoraviio poizkusi s petardami. Prav tako ie bil odklonjen predlog dr. Leboviča. nai se sodišče spozna za nepristojno. Sprejet ie bil predlog dr. Žani-ča. da se zaslišijo priče, ki iih ie navedel, S tem je bilo končano zaslišavanje vseh 24 obtožencev. Današnja razprava je bila zaključena ob 2. popoldne. Nadaljevala se bo jutri z zasliševanjem prič. Marinkovičeve konference Razgovori našega zunanjega ministra z Briandom in Grandijem — Jugoslovensko-francoska zveza služi izključno le miru Veličasten sprejem nemške mornarice v Splitu Včeraj je prispelo v Split nemško vojno brodovje, ki je defiliralo pred našo kraljico in bilo od prebivalstva živahno pozdravljeno Split. 15. maja n. Davi nekaj pred 10. uro ie priplulo pred Split nemško "ojno brodovje, ki pra vodi križarka »Konigs-berg« in v katerem eo torpedovka in ru-šilci »VVolf«, iTiger<. »Iltis«, >Ja*uar<. »Leopard« in »Luehs« Pred splitsko luko ie prispela najprej križarka sKonigsbarg« in za njo ostalo brodovje, ki se je uvrstilo v defile v smeri preti pensionu s-Splits, da izkaže čast Nj. Vel. kraljici. Križarka *Konlgsberg; se je ustavila le nekaj sto metrov pred pen-sionom, oficirji in moštvo pa eo bili postavljeni na palubi v častni formaciji. Istočasno je bilo s križarke »Konrsrsberg-r oddanih 21 topovskih strelov. Nato je vse nemško moštvo na križarki zaklicalo trikrat »hura<, nemška mornariška godba na križarki pa je odsvirala jucroslovensko državno himno. Nj. Vel. kraljica je stala s kraljeviči in svojim spremstvom ves čas na pontonu pred pensionom »Split«. Nato je krenila admiralska ladja »Konigs-bergt nazaj proti splitski luki in so za njo defilirale mimo kraljice vse ostale nemške ladje. Vsi oficirji in moštvo na nemških brinih ladjah so ostali v pozoru ter klicali »hurac, ko so plule ladje mimo kra Ijice. Admiralska ladja !»Koniq«berg< se je vsi-drala v kanalu pred Splitom ter izobesila našo državno zastavo, ostale torpedovke pa so ostale v h »k i. oziroma pristale ob Wil-sonovi obali. Ko so ladje pristajale, je bilo oddanih z admiralske ladje »Konigs-berg« ponovno 21 častnih strelov, ki so jim odtrovorili topovski streli naše baterije na Sustepanu. na katerem" je bila v tem času izobešena nemška zastava. Nemško brodov je ie spremljalo sedem naših hldroaviionov s šiTkega mor in do splitska luke. Sprejem nemška mornarice v Splitu ie bil naH vse svečan. Vse mesto Je okrašeno z državnimi troboinirami. čeprav nima prihod in sr>rejem nemške vojne mornarice strogo službenega značaja. Na admiralsko ladjo je bil odposlan eden naših oficirjev na razpolago admiralu Gladischu. Iz Sarajeva je prispel konzul nemške republike ihriifel. pri snreiemn pa je bfl seveda navzoč tudi splitski honorarni konzul nemške republike .Tankovic. Prihod našega oficirja in nemških konzulov na brod »K6-nigsberg« je bil pozdravljen s sedmimi topi v.-kim? streli z admiralske ]a-n in ski aferi dr. Dvofaka. Minister je izvajal, da so pričela oblastva prve dni aprila sumiti o nepravilnostih pri vojaških naborih. Sum je zavzel polagoma konkretne oblike in vse niti so se vezale okoli podpolkovnika dr. Dvofaka. Ministrstvo je takoj na.lasitno pobudo uvedlo zaupno preiskavo ia dalo na podlagi dokazanih nepravilnostih v posameznih konkretnih primerih prifieti osumljenega