List 16.
Gospodarske stvari.
Kako stoji s Turško govejo kugo?
Na Gorenskem ni ne v Prašah, ne v Kranji, ne na Klancu, ne v Smeledniku, ne v Ratečah nobeno govedo več zbolelo, kar je bila ubita bolna živina in vsa druga, ki je z bolno bila v dotiki. Ker je od tega časa tudi že preteklo mesec dni, je upati, da je zatrta kuga, ki je na Gorenskem se vnela po ne-srečnih 5 bušah Hrvaških.
Al vnela se je zopet iz Hrvaškega zatrošena, v Javorici, neki vasi v občini Št. Jernejski v okraji Krškem. Župan St. Jernejski je 6. dne t. m. naznanil okrajnemu glavarstvu, da je kmetu Jož. Žepanu v preteklem tednu zaporedoma poginilo 3 goved, ki jih je po odrti koži skrivi zakopal. Komisija je bolezen spoznala za pravo Turško govejo kugo in vsled postave še ostalega voliča pobiti dala. — Kako pa se je kuga za-trosila v Javorico, ni še prav gotovo. Žepan trdi, da je 12. sušca kupil par volov na sejmu v Drnovem od neznanega mu človeka, ki je hrvaški govoril. Okrajno glavarstvo pa tega ne verjame, ker na onem sejmu so bili žandarji, ki trdijo, da na sejm ni prišlo jiobeno Hrvaško govedo, marveč je to verjetno, daje Zepan ona vola kupil naravnost v vojaški Granici, ktera je soseda Kranjski vasi Javorici ter jih skrivi pripeljal na svoj dom, ali da ga ni zapazila srenjska straža ali da se je dala podkupiti in vola čez mejo Kranjsko pustila. Žepan je zato zdaj v sodnijski preiskavi in to temveč, ker se je pregrešil zoper postavo, zatajil 3 kre-panih mu goved in enega od onih dveh Hrvaških volov je 31. sušca na sejmu v Eovišu nekemu neznanemu mesarju prodal. Bati se je tedaj, da ne bi se bila kuga po tem volu še drugam zatrosila.
Tako se kmetje zmirom z ognjem igrajo! Ali ne verjamejo, kar se jim priporoča na njih lastni prid, ali
i^ih dobičkarija žene, da skrive prestopajo postave. Prav u se takim godilo, da bi jim vsa živina brez odškodovanja pocrkala, ko bi zraven njih ne trpeli tudi nedolžni ljudje veliko škodo.
Naj danes konečno omenimo še nekterih ugovorov, ki smo jih slišali o tem: „zakaj da se bolna ali še cel6 zdrava živina, ki je bila v dotiki z bolno, pobija, vsaj se tudi Ij udj e ne morij o, ki imajo kako kužno bolezen in še tako hudo, ker skušnja kaže, da vendar veliko tacih ljudi preboli?*'
Pred vsem moramo reči to, kar naši bralci že ved6, da se po komisiji ubita živina lastniku po celi ceni p o-
plača iz državne (cesarske) kaše, če je nedolžen te nesreče, in se ni nikakor zakrivil, da bi bil, na priliko, živino skrive iz kakega prepovedanega (kužnega) kraja kupil ali pa bolezen zatajil. Živino cenita dva iz soseske poklicana prisežena moža, in njima cenilcema je dodan še en okrajni uradnik; ceniti jo imajo prav po oni ceni, ki jo tisti čas živina ima.
Vlada pa vsled postave — in to ne samo pri nas v Avstriji, ampak po celi Evropi — daje tako živino pobijati zato^ ker so skušnje do dobrega izpričale, da ni nobenega zdravila zoper to bolezen in da je tako huda, da v naših deželah od 100 bolnih se jih samo po sebi komaj ozdravi 5, redko kterikrat pa 10. ^!e bi tedaj bolno živino pustili pri življenji, dokler ne crkne, zatrosili bi ljudje in druge živali to najbolj kužno bolezen po sto in sto potih, in lahko se zgodi, da gr6 kuga iz enega hleva v druzega, iz ene vasi v drugo, iz ene dežele v drugo, iz ene države v drugo, kakor se je to že zgodilo v preteklem stoletji. Naj nevernim Tomažem in neumnim ljudem povemo le nekoliko, kako grozno merilna je ta bolezen. Leta 1714. je na Sar-dinskem poginilo 70.000 goved, odtod se je vlekla na Francosko in iz Francoskega v Holandijo, kjer je počepalo 300.000 goved, v dol j ni Avstriji je od leta 1754. do 1780. vsako leto jih pocrkalo od 1000 do 5000, leta 1780. je samo v enem okrožji Štajarskega jih poginilo okoli 10.000. Preračunjeno je, da v preteklem stoletji je samo v Nemčiji krepalo 2S milijonov in v vsi Evropi 200 milijonov goveje živine. No! ali vas ni groza slišati to število? In gleditel takrat je bilo tako, kar dandanes hočejo nevedni ljudje, da ne bi brž pobijali in iz poti spravili kužne ali okužene živine. Takrat je niso še pobijali; pustili so jo in zdravili — al ozdravili niso nobene, le s^m ter tj6 je natura premagala bolezen; zatrosili pa so bolezen strašno.
Turška goveja kuga se more primerjati z o g n j e m. Kamor iskrica pade, se vname ogenj. In ali ne veste, da pri hudem ognji se mora večkrat sosedova dobra streha ali veČ dobrih streh raztrgati in odstraniti, da ne šine plamen po njej in odtod brez konca in kraja naprej ?
Unidan nam je nek star mož z glavo majal, češ, čemu to? ko smo mu povedali, da v Prašah in v Kranji se je moralo toliko živine ubiti. Rekel nam je, naj bi bolno živino vso „djali v kak gomazin in čakali, kaj se bode ž njo zgodilo; nekaj je bo vendar prebolelo". — Kje oče, boste pa tak „gomazin" dobili na kmetih in v mestih, da bi živino va-nj zapirali? —kako boste obvarovali,   da  iz tega „gomazina" ne bo kužna
sapa v vas in na  vse kraje zatrosila kuge?    In ljudje,
ki bodo živini  stregli,   bodo   ravno  tako  plamen kuge
širili, pa še druzih  nevarnosti več se bo zgodilo. Ali ne
. bodo vsi vaščani in meščani strahu noČ in dan trepetali,
•    ko bi imeli tak „gomazin'^ med seboj.
Bodimo tedaj hvaležni, da po obilnih žalostnih skušnjah so prišli zdravniki do tega spoznanja, da nobenega zdravila ni zoper to živinsko bolezen, kakor nobenega zdravila ni zoper tisto pravo človeško kugo, ki je v preteklem stoletji se tudi iz jutrovih dežel vlekla po Evropi in tudi na Kranjskem pomorila na tisoče ljudstva. Ko bi smeli tako pobijati ljudi, kakor vole in krave za mesnice, gotovo, da bi s takim ubijanjem ljudi bili človeško kugo zatrli, da ne bi bila tako daleč segla.
Bodimo hvaležni, da vlade povsod ljudem, kterim se o govejikugi živina pobije, popolnoma plačajo, kolikor je živina vredna.   —
Naj bi zvedeni naši bralci v tem smislu podučevali nevedno ljudstvo, da spozna gr6zo Turške kuge, in rado samo vse stori, kar jej gosposke in zdravniki velevajo.
Ker iz več krajev Kranjskega, posebno pa iz O blok in okraja Loža na Notranjskem, tirajo živinski barantači na leto okoli 4000 volov v Trst, ktere naku-pavajo v Reških okrajih, na Hrvaškem in Bog vedi še kje drugej, zarad tega pa je nevarnost goveje kuge velika, zato je c. kr. deželna vlada v Trstu oklicala, da nobena goveja živina, če tudi ima spričalo zdravja, ne sme ne v Trst in Gorico drugače kakor po železnici, — sicer se taka živina ba-rantaču vzame. Deželna vlada Kranjska pa je tudi ukazala okrajnemu glavarstvu v Planini in Postojni, da po dotičnih županih ostro Čujejo nad sleparskimi živinskimi barantači, ki naj se zarad prestopkov postave kar brž ostro kaznujejo.
122