DOBITNIKI SREBRNEGA ZNAKA ZSS
Delavci hočejo vedeti, kako bo jutri
Občlnskl slndlkalnl svetje letos podelll 29 srebrnih znakov slndl-kata posameznlkom In 3 osnovnlm organlzacljam. Izbor ni bil lahek, saj ae naš delovnl človek še kako dobro zaveda položaja, v katerem se nehajamo In zato več all manj vsl zavzeto delajo na svojem področju, da bl vendarle premagall nastale težave In bl zagotovlll »ebl In znancem člmboljšl Jutrl.
Kdor dela, naj ne bo socialni problem
»Delavci niso zadovoljni z rešitvami, ki dologoročno ne povedo skoraj nič. Danes hočejo vedeti, kakšne so rešitve za jutri. Pri našem delu nas močno bremenijo konkretne razmere, po-manjkanje tega in onega,« tako je zače-la pogovor ena izmed dobitnic srebr-nega znaka Petra Kersnič, predsedni-ca konference OO ZS univerzitetne gi-nekološke klinike, ki opravlja že drugi predsedniški mandat.
»Še do nedavnega so naši osebni do-hodki zaostajali za osebnimi dodhodki delavcev pri podobnih delih. Zdaj gre-do sicer v korak z njimi, še vedno pa ne moremo razumeti, kako je lahko nekdo, čeprav nekvalificiran delavec -z njimi namreč v bolnišnici začnemo vrsto del vezanih na higieno - kljub pošteno opravljenemu delu socialni ^problem. V oči bod^jo tudi skromne pokojnine delavcev, ki po 35 in 40 letih vestnega dela komaj zmorejo preživ-Ijati sebe.«
To je drugi pereči problem, ki ga je omenila Petra Kersnič. Ko je sprego-vorila o svoji organizaciji, je dejala, da je več kot 700 Ijudi razporejenih po petih lokacijah in jih zato kaj težko dobi skupaj. Pri obravnavi posamez-nih tem pa Ijudje hočejo vse bolj ustrezno ustno razlago, vedeti hočejo natančno, za kaj gre. Nemalo težav ima tudi pri svojem delu, saj skrbi za nad-ziranje higienskih razmer, za prepreče-vaixje bolnišničnih okužb. Delo pa je zelo odgovorno.
Ljudje so vzeli sindikat za svojega
Nadja Puppis iz Državne založbe Slovenye dela v založništvu. Ne bomo naštevali njene družbenopolitične de-javnosti, ki je bila vseskozi pestra in polna konkretnega delovanja in tudi uspehov. Zapišemo lahko le, da je šel
srebrni znak zares v prave roke, tako kot pri vseh letošnjih nagrajencih.
»Drag papir, pomanjkanje pravega materiala, drag tisk, dragi krediti, vse to so težave, ki pestijo založniško de-javnost. Zato težko uresničujemo veli-ke projekte. Vse te razmere pa povzro-čajo tudi višje cene knjig. In če upošte-vamo, da kupna moč pada, potem je razumljiva ugotovitev, da tudi manj prodamo in tako se manjša tudi naš dohodek. Vseeno pa se trudimo, da sprotno izhajajo vsaj tista dela, ki so
temeljna za našo kulturo. Kot sindikal-nega delavca me moti, da še vedno nismo uspeli podreti s knjigo v sindi-kalne knjižnice, saj bi bila tako knjiga delavcu veliko bolj dostopna. Zaradi dragih kreditov so težave pri nas naj-večje, ko damo v tisk šolske knjige. Prav tu pa pričakujemo več pomoči širše družbene skupnosti.
Kljub vsem težavam smo doslej be-ležili pozitivne poslovne rezultate, saj sprotno spremljaino razultate poslova-iya, racionalizacuo dela, boljšo in varč-nejšo organizacijo ter izrabo notranjih rezerv. Gradiva za obravnavo poslov-nih rezultatov so napisana razumljivo, tako da vsak delavec ve, kako in zakaj poslujemo tako, kot kažejo kazalci. Če-prav smo razdrobljeni, v 22 poslovalni-cah po vsej Sloveniji, glede sklepčno-sti in obravnave poročil nimamo težav. Ljudje so vzeli sindikat za svojega. Ve-liko pozornosti posvečamo standardu delavcev, saj menimo, da mora dela-vec s svojim poštenim delom zaslužiti dovolj za preživljanje sebe in svoje družine. Uravnilovka prav tako kot so-cialne pomoči ne bi smela postati si-stem za reševanje problemov.
Naša sindikalna organizacija se vkjjučuje tudi v vse oblike samou-pravljanja v delovni organizacyi, sode-luje s strokovnimi službami in drugi-mi družbertopolitičnimi organizačija-mi v kolektivu in občini, je dejala Na-dja Puppis.
Odkrili bomo vse skrite rezerve
Dušan Vujič spremlja v sektoiju za posle s tujino LB-Gospodarske banke Ljubljana poslovanje plačilnega pro-
meta s tujino. Tudi y Gospodarski banki so vse sile zastavili za racionali-zacijo poslovanja, ki je ena od bistve-nihpoti za izhod iz gospodarske krize.
»Že lani smo v naši delovni organi-zaciji sprejeli stabilizacijski program, natačno opredeljen po rokih in nosil-cih. Dosežene rezultate sproti prever-jamo. Kažejo pa, da poslujemo bolje, kot smo v preteklih letih. Pri uresniče-vanju tega programa sodelujemo z ro-ko v roki sindikat in strokovne službe. Od vsakega delavca zahtevamo, da se pri porabi najrazličnejšega materiala obnaša skrajno racionalno. Različnega papiija, trakov, svinčnikov, itd., pora-bimo pri nas veliko in ga lahko veliko tudi privarčujemo. Nosilec te akcije je prav sindikalna organizacija.
Začeli smo tudi izvajati program PIP, to je program izboljšanja poslova-iya.V njem sodelujejo vsi delavci, ki poznajo posamezne delovne postopke in s tem svojim znanjem pomagajo po-stopke racionalizirati do skrajne mož-ne mere. Tako bomo odkrili vse skrite rezerve in dosegli tisti stopnjo, ko bo-do vsi zaposleni tudi dejansko zaposle-ni. Pa ne gre za to, da pri nas delavci nimajo kaj delati. Niti najmanj ne! Z boJjšo in racionalnejšo notranjo orga-nizacijo bomo sprostili določene sile, ki jih bomo potem usmerili v dela, kjer Ijudi manjka. Sindikat v tej akciji so-deluje, jo podpira in pomaga pri nje-nem izvajaiyu.«
Jurij Popov