185
se razteza v severo-zapadni Afriki od 0 do 13. stopinje vzhodne dolžine od Greenwicha, tam kjer se Afrika najbolj približuje Evropi, tako da loči oba dela sveta samo ožina gibraltarska. A maroški sultan ni srečen, kajti doma gane ubogajo in mnogo rodov mu plača davek samo, če si ga more s silo vzeti. Tem več prijateljev ima izven države, zlasti Francoze in Nemce, ki se mu oboji kar s silo ponujajo, da bi mu „pomagali", seveda tako, da bi potem sami ostali gospodarji v Maroku. Nemški cesar se je potrudil celo sam v Maroko,  da bi pripravil pot nemškemu
Gibraltarske trdnjave.
vplivu. Francozi, ki mislijo, da imajo večjo pravico do Maroka, so to tako težko gledali, da se je že govorilo o vojski, in posledica teh napetih razmer je bila konferenca zastopnikov velevlasti v Algecirasu, majhnem mestu južne Španske prav blizu Gibraltarja. Na tej konferenci so se pogodili tako, da so se razburjeni duhovi pomirili. Maroški sultan pa stoji v nekakem mednarodnem varstvu Pri tej priložnosti prinašamo tudi sliko Gibraltarske trdnjave. Gibraltar, arabsko „Džebel al Tarik" (slovensko: Ta-rikova skala), je najjužnejši konec Pirenejskega polo-
toka. Skala je visoka 425 m, dolga 4'6 km in široka 1 25 hm: Od 1. 1704. je v angleški oblasti. Angleži so izpremenili Gibraltar v silno trdnjavo, ki brani vhod v Sredozemsko morje in velja za nepremagljivo. V skalo so vsekane tri visoko obokane galerije, prva 122 m, druga 213 m, tretja 308 m nad morjem; vse so nasajene z ogromnimi topovi največjega kalibra. Ker meri morje na najožjem mestu samo \Hkm med Evropo in Afriko, je jasno, zakaj Angleži tako varujejo to svojo tako velevažno posest.
Mnogo se  piše o namerah   Italije  na Albanijo. Zato pnnašamo danes nekaj slik iz okolice
____.         Skadra.   S kad ar  je   pristanišče  albansko
in glavno mesto severoalbanskega vilajeta. Mesto stoji na južnem bregu Skadarskega jezera, ki skoro vsako leto preplavlja okolico. V mestu stanuje generalni guber-|         nator,   avstrijski   generalni  konzul   in več
konzulov drugih držav. V mestu je utrjen grad in velika katoliška katedrala. Prebivava tkejo, tešejo ladje in izdelujejo orožje. Skadarski bazar ima do 2000 pro-dajalnic in je eno največjih trgovišč ob vzhodni obali Adrije. Prodaja se večinoma koruza, volna, kože itd. V starih časih se je mesto imenovalo Skodra. Dolgo časa je bilo mesto v srbski oblasti. Od leta 1395. je bil Skadar beneški, od leta 1479. pa je pod turško oblastjo. — Tu je razsajal dne 1. junija prošlegaleta hud potres, kakršnega že dolgo niso pomnili. Škoda se je cenila na 50 milijonov frankov, in avstrijski cesar je daroval 25.000 kron. Naši sliki str. 188. in 189. nam kažeta gorovje iz skadarske okolice z razstresenimi seli in narodno nošo tamošnjega prebivalstva.
Prva koncertna dvorana glede na velikost, akustično in praktično  razdelitev  prostora v Ljubljani  je   sedaj velika dvorana hotela „Union". Pogled z galerije kaže naša slika str. 192. Na svečnico je priredila letos »Glasbena Matica" v njej Bos-sijev oratorij »Visoka pesem", ki je napolnil dvorano in uspel najpovoljneje. Veliki zbor „ Glasb. Matice" je šele v tej dvorani prišel do popolne veljave. Za »Glasbeno Matico" pa je ravno  tu nastopil izborno izvežbani ženski  zbor „Katoliškega  društva   za  delavke" pod vodstvom g. Ferjančiča, ki je dirigiral tu nekaj svojih „Venčkov narodnih pesmi",  med  katerimi  so pravi biseri narodne melodije in harmonizacije.
Msgr. dr. Fr. Sedcj,
novi nadškof goriški, metropolit ilirski. Goriška nadškofija je dobila novega višjega pastirja — msgr. dr. Fr. Sedeja. To imenovanje nas še tembolj veseli, ker štejemo dr. Sedeja v vrsto „Dom