MISLI IN UGOTOVITVE OB USTANOVITVI AKTIVA ZK PRI SIS ZA TELESNO KULTURO OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POLJE
Pri SITKS Moste-Polje so na predlog vseh pri-stojnih družbenopolitičnih organizacij na ravni republike in občine Moste-Polje imeli ustanovni zbor aktiva ZK pri SlSzatelesnokulturoin hkrati izvolili šestčlanski sekretariat, katerega sekretar je postal Matjaž Levičnik.
V razpravi o aktualnih vprašanjih telesne kul-ture v občini Moste-Polje so vsi razpravljavci dosedanji ra/voj ocenili pozitivno. čeprav delež članov ZK v tem SIS ni takšen, kot bi pričakovali od njih. Dotaknili so se tudi primerjalnega ugotav-Ijanja slabosti in nepravilnosti v telesni kulturi ter delovanja organizacij in članov ZK v smeri uresni-čevanja porforoških sklepov. V nadaljevanju objavljamo razpravo Antona IVf edveda, ravnatelja VI. gimnazije Moste ter našega dolgoletnega športnega detavca pri SITK.S Mosfe-Polje.
Na sestanku aktiva ZK telesnokultumih delav-cev TKS SRS so člani ZK razpravljaii o vsebin.skih vprašanjih uresničevanja samoupravnih odnosov na področju (elesne kulture v naši republiki. Ugotovitve in sklepi lega sestanka so tako kon-kretni, da bomo na usnovi njih lahko ugotovili, kakšno je stanje na področju telesne kullure v naši občini. Ugotoviti bo treba, ali so ra/mere pri nas takšne, kot bi morale biti — in če niso, kje so pomanjkljivosti in nepravilnosti in kako jih bomo čimprej odpravili. Predvsem pa bo treba ugotovi-ti, kakšen je delež članov ZK, ali izpolnjujejo svoje obveznosti in konstruktivno sodelujejo pri uve-ljavljanju samoupravnih odnosov v telesni kulturi in pri uresničevanju portoroških sklepov. Dogo-voriti se bo tudi treba o ukrepih, ki naj stvari po putrebi spravijo na pravi tir. V uvodnem referatu je bilo nakazanih nekaj pomembnih ugotovitev oz. problemov. Po triletnem obstoju samouprav-nih interesnih skupnosti za telesno kulturo in po doseženih uspehih smo v praksi dejansko šele na začetku ceiovitega uveljavljanja novih družbe-noekonomskih odnosov v (elesni kulturi. Glavni vzrok za prepočasno uveljavljanje je v tem, da še vedno ni dovolj uresničen samoupravni položaj delavcev v temeljnih in drugih organizacijah zdru-ženega dela, ki daje dciavcem v združenem delu neodtujljivo pravico, da odloča o rezultatih svoje-ga dela. To pomeni, da bo potrebno uveljaviti temetjni dnižbenoekonomski in družbenopolitič-ni odnos na vseh ravneh, tj. v organizacijah zdru-
ženega dela. kjer delavri združujejo svoje delo in sredstva, v kr'<je>nih skupnostih. kjeruresničujejo svoje pravice in dolžnosti kot ubčani. in v samou-pravnih interesnih skupnostih. kjer uresničujejo svoje potrebc in interese. Kazumljivo je. da izhaja iz nesamoupravnega polo/aja vrsta slahosti. ki se kažejo predvsem v odločanju. oblikovanju dele-gatske baze, konferenc delegacij, sestavi skupščin itd. Čeprav so nekatere težave objektivne. je jasno, da je preležni del težav in nepravilnosti subjektivne narave. Velik del krivde je na Ijudeh. tudi članov ZK, ki niso dovolj doumeli družbene nujnosti sprememb, katcrc uvajamo, ki po/najo le samoupravljavske pravice, manj pa dolžnosti. obveznosti in odgovornosti. ki so nujno povezane z njimi. Gotovo niso redki posamezniki, pa tudi sredine, ki se nc morejo ali nočejo — iz vee razlo-gov — vživeti v nove razmere in tako postajajo resne ovire pri uveljavljanju sarnoupravnih odno-sov na področjih, kjer delujejo. Tako prakso je treba prckiniti in zagoloviti, da bodu delatci in občani neposredno povezani z izbraniini dclegati oz. delegacijami in da bodo dobili na razpolago vse inf ormacijc, na osnovi katerih se bodo oprede-Ijevali za staiišča in se odločali. Drugo vprašanjc zadeva sedanji sistem splošnih delegacij /a SIS. Ali la sistem omogoča popolno uveljavljanje dele-gatskih razmerij — zlasti ob lako nepopolncm obveščanju in informiranju, ki je večinoma zgolj enosmerno, tj. informiranje do d^legacije, o/i-roma skupnosli. ne pa tudi povratno? Ob tako pomanjkljivem informiranju je seveda vprašljmi resnično odločanje dela\cev.
V vrsti pomanjkljivosti je značiina ludi tale: ugotovljeno jc. da imajo marsikje strnkovne službe v povezavi z izvršnimi udbori SIS odločilno vlogo, kar jc »e> eda v nasprotju i ushivnimi dolo-čili. To se dogaja /lasti tam, kjer se skupščine tele-snokulturne skupnosti ne sestajajo redno ali se zelo redko. I e-li potem večkrat odločajo tako o vsebinskih ku( tudi o materialnih in finančnih vprašanjih oziroma programih; in Finančni načrti so enostransko sestavljeni ali bolje rečeno svoje-voljno sestavljeni, gradivo, ki ga dostavljajo bazi, pa je dostikral preobsežno in nerazumljivo. Tako je v naprej onemogočena sistematična in poglob-Ijena razprava, onemogočenu je odločanje delav-ca, omugočena pa je koncentracija moči in odlu-
čanja « najra/ličnejših organih skupsčine. Za takšno stanje. kjer se je poja« ilo. pa so bre/ dvoma odgovorni najprej člani 7.K. ki naj bi tvorili jedro subjckti\nih sil. Ti pa niso hili \ /adostni meri hudni. prisotni in niso » zadostni meri pospeševali samoupra>ljavsko /av«st in osveščali delavct-v li-r občanoi /a prev/i-m tako pomembne družbenc funkiije. kol je odločanje.
Naslednjc bistveno vprašanje opn/arja na neu-strezcn. čestokrat usta\ne oktirc presegajoči vpli\
Navdušeni cicibani ob razglašanju prvih mest v njihovem prvem teku načistopravem stadionu. Vseka-           Na prvem atl iskcm preizkusu najmlajših iz VVZ so kot na pravih — vrhunskih atietskih pnreditvah-^
kor je bila ta akcija ena od najbolj pozdravljenih v tem letu.                           •                                             pnznanja pod     -v:ili n.iholj »imenitni« precKtavniki športnega življenja.
države pri dogovarjanju o združevanju sredstev za skupne potrebe. Hgotovljeno je. da se marsikje delavd v premajhni meri uveljavljajo kol nosilci oblikovanja in razporejanja dohodka in zato v-svobodni menjavi dela nimajo odločilnega vpliva. Resničncga doguvar)anja med upurabniki in izva-jalci je dejansko malo, ker je vpliv koordinacije v občinah prevelik. Največkrat že nsklajeno bilanco ponudijo v razpravo, sama delilev združenih sred-stev pa je često stvar izvajalcev. Tudi to problema-tiko bo potrebno rešiti v duhu samoupravnega sporazuma iz Portoroža.
Izdelati pa bo treba tudi podrobno metodolo-gijo sporazumevanja, ki naj bi obsegala naslednje
— delavci v združenem delu in občani v KS bi
morali formulirati interese in potrehe p» ohlikah in »hsegu telesnokulturne dejavnosti ter po pugo-jih za to dejavnost. V okviru delegacij naj bi se izoblikovali na ravni KS skupni programi, ki bi jih uskladili v okviru telesnokulturne skupnosti;
—  predlog usklajenega programa z vsemi fi-nančnimi in drugimi utemeljit>ami ler morebit-nimi dopolnit\ami ali spremembami hi morale polcm pono\n» ohravnavati delegacije;
—  tako oblikovane programr bi murali v ok-viru koordinacije uskladiti med ^Hmoupravnimi inlcresnimi Nkupnostmi in predlo/iti delavcem \ združenem delu in občanom v KS \ i>dločite\. ki pa mora \sebmati tudi jasno oprcdelile\ oblike financiranja.
Šele tako opredeljen program z opredeljenimi viri in sredstti hi pomenil risnično u> cljavljanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosuv « praksi. Pri procesu oblikovanja in sprejemanja planskih dokumentov /a srednjeročn« obduhje 1976—1980 pa je potrebno podčrt;iti. da je p«-stopvk obliku\anja in sprejemanja iiujno speljali dodela\ca> TO/.Din občana * K^h > dokumen-tih konkrvli/irati dogovorjeno pidi* ' n in samou-pra\no <>bliko\ano usmerite> lck-vK' kulture.
Iz tc-h ug<itovitv\ je ra/vidno iias)<(1nje:
—  da   nas   sedanje   slanje   nh    i\ eljavljanju samoupra^nih odnosov ne rnorc /nddvoljevati.
—  da anali/a teh (>dn»so> smp.ufa / izdelavo /akona u lelesnokulturtiih skupnoNtih.
—  da ju potrebno resno opit/oriti na dvojno. protislcnnu situacijo. ko gre /:t SIS ;ia eni in dr-/avo na drugi slrani in ko je te/ki) y<i»oriti o (em, kdo »dloča.
—  du splošnv delegacijo ne nitn/ajo in bi sf niorali dog<)\oriti i:a posebnu dtlfj; uijo.
—  da sc delcgacije slabo p<»t/iijcj« z združe-nim delom.
—  da je treba delegate primcrno i/obraževali,
—  da je treba analizirati delo in svslav izvršnih odborov TKS,
—  da imajo izvršilni »rgani in strokovne službe prevelik vpli\ na odločanje,
—  da sc dt'la\ci kot nosild oblikovanja in ra/-porejanja  dohodko>   v  svobodni  menja»i  dela premalo uteljavljajo,
—  da je treba obra> navati problem odločanja o programih telcsnokulturne dejavnosti,
—  da bi se morali dogovoriti za primerno mero trošenja sredstev za režijo.
Brez dvoma smo na področju felesne kulture dosegli uspehc in gotovo bomo napake. če so tudi še nerešene, tudi odstranili. Zdi se mi posebno pomembno, da je v zavest delavca, občana, pro-drlo spoznanje, da je telesna vzgoja nepogresljiva družbena dejavnost in potreba slehernega občana. Rezultati te zavesti se kažejo marsikje in tudi povečana sredstva, ki jih družba usmerja v te namene, so rezultat te zavesti. Zalo morajo biti naši programi takšni, da bodo občanom omogo-eali množično aktivno delovanje v telesni kulturi, da bodo upoštevali sklepe o vrhunskem športu in športnikih. sklepe o tekmovalnih sistemih itd., skralka da bodo ti programi vsebovali načela porloroškega samoupravnega sporazuma. Če smo v tem pogledu napravili vse, potem je bilo naše delo dobro opravljeno. Vendar kot komunisti z doseženim ne smemo biti zadovoljni.
Področje delovanja komunistov v telesni kul-turi je izredno široko in pomembno in daje vsa-kemu posamezniku številne možnosti uveljavlja-nja in dolžnosti. Zato pa je tudi zelo odgovorno in zato tudi v bodoče ne bo možno tolerirati razna odstopanja ali osebne odnose do telesne kulture, zla.sti če bo to v nasprotju z dogovori in sklepi ali celo $ politično bazo.
Zato je bil tudi povsem logičen sklep, da se novo ustanovljenemu političnemu aktivu pri TKS na-loži odgovornost za uresničevanje in utrjevanje samoupravnih odnosov v telesni kulturi pa odgo-vornost za nadaljnji razvoj telesne kulture v duhu sprejetih sklepov.                       VILKO SLUGA