č, bogasivo in Icul4tamos4 skaiuiinavslali držav Na zemljevidu, katerega objavljamo v današnji številki, je označeno z mastnimi številkami in črtami število prebivalstva skandinavskih držav. Naše čitatelje bo sigurno zanimala vojaška moč, naravno ter zemeljsko bogastvo in visoka kulturnost treh severnih držav, katerim hoče dati Nemčija svoje »varstvo« ter »zaščito«. Danska Danska je po površini najmanjša od treh skandinavskih kraljevin, a je najbolj gosto naseljena. Na površini 42.931 kvadr. kilometrov (kakor Švica) živi udobno 87 prebivalcev na 1 kvadr. kilometru. Od Dancev je bilo po petmesečni vežbi v aktivni vojaški službi 4000—26.000 mož. V primeru vojne bi bila Danska lahko vpoklicala 150.000 mož. Danska nemoderna vojna mornarica ima 20.000 ton ladij in 150 letal. Deželi vlada 70 letni kralj Kristijan X. — Glavno mesto Kodanj (Kobnhavn) ima S50 tisoč prebivalcev. Kraljevina Danska obstoji v glavnem iz polotoka Jutland in 600 otokov. K njej spada tudi veliki severni otok Islandija in deli večno zaledenele severnoameriške Gronlandije. Danska je pokrajina svetovno znanega poljedelstva in živinoreje. Vsak naobražen krnet poseda najmanj 10—15 krav. V deželi je prašičev 3,380.000 in prideta na vsakega Danca 2. Iz Danske izvažajo znamenito maslo, mesne izdelke in predvsem svinjsko mast, ki tvori 30% danskega izvoza. Danska je znana tudi po svojem vrtnarstvu. Pač pa manjkata Do.ncem premog in železna ruda. Danski kmet je premožen in strogo organiziran v blagovnih in kreditnih zadrugah. Norveška Norveška obsega 322.000 kvadr. kilometrov (je za 75.000 kv. kilometrov večja od Jugosiavije), a biva le 9 prebivalcev na 1 kvadr. kilometru. Norveška vojaška dolžnost znaša 150 dni. Aktivna armada šteje 18.000 do 30.000 mož, v primeru vojne pa pokliče lahko kralj pod orožje 110.000 mož. Norveška vojna mornarica ima 25.000 ton ladij in 250 letal. Glavno mesto od 68 letnega kralja Haakona VII. vladane kraljevine, Oslo, šteje 330 tisoč prebivalcev, drugo je Bergen 110.000 prebivalcev, Trondheim 60.000, Stavanger 50 tisoč prebivalcev. Norveška je zelo bogata na železni rudi, velike so njene zaloge žvepla in bakra, manjše količine cinka, svinca, nikla, srebra in drugih rudnin. Norveška nima premogovnikov, pač pa ji daje proti severnemu tečaju ležeče otočje Spitzbergi letno 400.000 ton premoga. Švedska Švedska ima 449.000 kvadr. kilometrov površine, je manjša od Nemčije brez Avstrije, a pride le 15 prebivalcev na 1 kvadr. kilometer. Na Švedskem je splošna vojaška dolžnost od 20. do 45. leta in traja službovanje 5—9 mesecev. Aktivna vojska šteje 35.000 mož, ki se pa lahko dvigne v primeru vojne na 400 tisoč mož. Švedska voina mornarica ima 100.000 ton in okoli 600 letal. V prestolnem mestu Stockholmu s 550.000 prebivalei vlada 82 letni kralj Gustav V. Za Stockholmom sta največji mesti Goteborg 270.000 in Malmo s 145.000 prebivalci. Švedska slovi po svojih zemeljskih zakladih in izvaža letno 11,000.000 ton železne rude, mnogo žvepla, premoga, svinca in bakra. Poljdelestvo vrže Švedski toliko, da ji ni treba uvažati živeža, pač pa izvaža živino, mast, maslo, volno, lan in zelo mnogo lesa. Veroizpoved, kulturnost in miroljubnost Skandinavci so po veri globoko verni pro-testanti, le po mestih bivajo katoličani. Po vsem svetu je znan njihov vzorni socialni red.J J 'politična in kulturna zgodovina. Njih književnost je prevedena v vse kulturne jezike. Vse tri države so zgled dolgoletne miroljubnosti. Radi kratko označenih vrlin treh skandinavskih narodov je napad na njih samostojnost odjeknil po vsem svetu in bo rodil dalekosežne posledice. 16,6 OfUTSCH \LANP\ Zemljevid skandinavskih držav z označbo prebi- valstva