PRIMORSKI DNEVNIK AbbIlarJJL*Ciana v Zotov!tu p OP 1* postal i gruppo - Cena 35 hr Leto XVII. - Št. 185 (4959) TRST, sobota 5. avgusta 1961 Odgovor SZ Zahodu o Nemčiji in Berlinu Začetek zahodnih posvetovanj v Parizu Ameriška vlada grozi s prekinitvijo gospodarskih odnosov s SZ in z vzhodnimi državami - SZ znova predlaga mirovno pogodbo z obema Nemčijama in opozarja na nevarnost zahodnonemškega oboroževanja H med ~.Jutri se bodo začeli v Parizu razgovo-Franciip ministri ZDA, Velike Britanije, Nemčijj a Zahodne Nemčije o Berlinu in Zahodni ški zunanjm~-Ški državni tajnik Dean Rusk in angle- Uradni n Eainister lord Home sta že prišla v Pariz. rov v p. program razgovo-začetev lrizp Je: v soboto: D’Orsavu ^erence v Quai 0 Berltai i71Zmenjavo misli nedeljek Z nedelj° in P°' daljuiein z§ov°ri se na-naniem V franc°skem zu-rek: rstvu- V to Sestanek ^ konference. lVetom NATnane ^Ruska s iNAro. Sreda: Dean tanek Rui0® I tetici Zn predsedoval konfetih dinin v°dtteljev ameri- niš«... nrhHciov. ništev latskih predstav-prestolnicahSe^ evr°Pskih tih nrestnr- m v nekate-Vzhoda T° Cah Srednjega °dpotnvai ga dne bo Husk bo S v.Milan, kjer se tianiim z. italijanskim zu-jem, mmistrom Segni- dfn”Vn,Ld/Pa^T„a v kater,aneS uradno izJa" f:eno- Im" le med drugim 'Primeri, ?°ce ie’ da bomo še dan’ sovjetska vla-' terese 7n?groža življenjske '^mkov • ln ni>hovih zabiti vse’ p,risd]eni znova pro-• rske Pla£ — tudi gospo-!a država "asih odnosov s SZ k?' venda^' soyjetskega blodi Ukn> men'mo’ da more-?? PreceUPl 2a Prekinitev ali Slb sedaniui10 sPremembo na-Jvsov , , Sospodarskih od-do a].,..,emi državami ne ,6s°m, ni! niti našim inte-, m bodo 1 stvari miru». O renči 7J^°Y°rili tudi na kon-n’slrov v 'r! njrh zunanjih rpi-V v v Parizu. ? Pa so danes ob- layi|i vsnK-1 ou uanes uu- 3°dnim J"? sovjetskih not Pieri „ -PŠki ,,1 „.7" -“**». v 11UU a- At na di, s katero odgo- držav, ara, V noti a- iu!‘h v* ameriško’ noto od 17. da V'ovjetft1 2 Nemčijo, ob-DnniVamll1!?,. vlada dejstvo, jS^«eri*k.vUda..mo ^'edio'žjjasv°je stališče in ni niZ,le?a n, dobenega konstrukta p0»avHdloga- S sv°ie raji. Je Brji s°vjetska vlada, * Pia ,Pray1iena začeti po- kn*°dbe *? sklenitev • mirovne Sja ameriški —J*— «ki .Nemčijo, medtem om ^ odgovor »dopu- vlade aled?. žeIie ameri- začela taka fc d°sedanipDta omenia za‘ lo šk!D sic«r i°VRetiSke hprehd' o), skleniti . t- Bolje bi bi- Se ddelejjj. m‘rovno pogodbo ti v, 2®dnii ?eh .držav, ki so beh diji i!!0-1"' borile pro- iji če v.a*mškiv. j 2 udeležbo o-»i r! bilo k, dr!av' 2- M°S°-Non. .PEodbi. nitl dve mirov-Ne!!!?*3o, eno z Zahodno bil?cii° in S° 2 Vzhodno stva enak0, besedilo bi v ^ota "°dne ?a.dal Pdbliu drzav, rovn a odkilj -V' zvezna re- fodba PogodbT t F°dpjs ml 2?Vaa Podpisi', tedaj bo po- se tiče bi- luje: «Ce bi za-tn zvezna re- slednjih točkah: «Težko je verjeti, pravi nota, da se francosko ljudstvo ne vznemirja zaradi položaja, ki se je ustvaril v Srednji Evropi, ko se na mejah Francije in pred očmi vseh narodov sveta Zahodna Nemčija spreminja v vojno žarišče in organizira vojsko, kateri poveljujejo bivši hitlerjevski generali in častniki.« «Ce je francoska vlada, tako navezana na pravico samoodločbe, je težko razumeti, čemu jemlje to pravico alžirskemu ljudstvu in uporablja proti njemu meč in ogenj. In kako naj se označijo dejanja -francoske vlade, uteme-ljevana z voljo, da obdrži vojaško oporišče v Bizerti, in ki so pripeljala do krvavih dogodkov, ki pomenijo brutalno kršitev suverenih pravic tunizijskega ljudstva?« Nota, izročena Veliki Britaniji, pa vsebuje naslednje stavke, ki niso enaki stavkom v noti ameriški vladi: «Vlada Sovjetske zveze je prisiljena ugotoviti, da vlada Velike Britanije zanikuje svoje prejšnje izjave o nemškem vprašanju, v katerih se je večkrat priznal -nenormalni položaj, ki je nastal v zahodnem Berlinu in v vsej Nemčiji.« «Cudit'i se je treba preokre-tu, ki ga zadobiva politika britanske vlade, ker je angleška vlada dala vojaška oporišča na britanskem ozemlju na razpolago prav istim nemškim militaristom, ki so uničili Coventry in so na barbarski način bombardirali London in druga angleška mesta v še nedavni preteklosti.« Odgovor zahodnonemški vladi je enak odgovoru ameriški vladi, vendar pa so v njem nekatere razlike. Nota pravi med drugim, da je vsebina nemške spomenice od 12. ju- lija nov primer pomanjkanja političnega realizma s strani bonnske vlade, in njene odločenosti, da se upre sleherni rešitvi, ki bi utrdila mir v Evropi. Zatem zavrača sovjetska nota zahodnonemške ugovore, češ da je mogoče začeti miroljubno reševanje samo po obnovitvi enotne nemške države. To stališče «ni opravičljivo niti politično niti pravno in tudi ne na podlagi dejstev«. ((Sklenitev mirovne pogodbe z dvema nemškima državama je edino pametno sredstvo, ki omogoča, da se rešimo položaja, ki je nastal.« Sovjetska vlada pravi, da je lažno misliti, da bi sklenitev mirovne pogodbe še bolj zaostrila delitev Nemčije, in pravi, da se zahodnonemška vlada, s tem da odklanja sklenitev mirovne pogodbe, odre-ka_ morda zadnji možnosti odločilnega koraka za obnovitev nemške enotnosti. ((Sovjetska vlada pa je s svoje strani pripravljena nuditi Nemcem svoj prispevek za združitev njih dežele, če bi Nemci to želeli. Toda nikoli ne bo dopustila, da bi se kršila pravica Nemcev, da neodvisno rešijo svo je notranje zadeve.« Nota zavrača poizKuse zvezne vlade, da bi sporazum o razorožitvi postavili kot uvodni pogoj za mirovno pogodbo, in nadaljuje: ((Sovjetska vlada bi hotela, da bi v zvezni republiki jasno razumeli, da fa dežela ne bi ostala pri življenju niti nekaj ur po izbruhu tretje svetovne vojne.« Dalje zavrača nota trditve, da hoče odreči nemškemu ljudstvu pravico do samoodločbe in se zavzema za «mirno rešitev z vsemi državami, ki so se borile proti hitlerjevski Nemčiji, ter poudarja, da je treba ((izrezati rakasto rano, ki jo predstavlja okupacijski režim v zahodnem Berlinu«. Nota pravi tudi, da je želja, da bi uničili ali absorbirali nemško demokratično republiko zelo nevarna iluzija. iimiiiiiiiHntiimiMnHiHiiniimMHinuimmMMummHmiMiiNunHMimiHmMHHHMnHMiMHHiMmimmmHUlMniHinnHnumMHMHMHHnmHMiinnimMMMHiiiiiiiiMiiiiuiiHimMiiiiniiiii Mac Millan: Anglija za ponoven dvig svoje O Berlinu je izjavil, da bo «morda mogoče pogajati se» - Dve milijardi dolarjev posojila za pomoč angleški plačilni bilanci LONDON, 4. — Britanski ministrski predsednik Mac Millan je govoril nocoj po radiu in televiziji. Med drugim je izjavil, da morajo zahodni zavezniki «o-stati trdni, kar se tiče njihovih pravic v Berlinu: ne bi bilo niti previdno niti častno prepustiti zahodni Berlin Rusom«. ■ . Mac Millan je dodal, da je treba berlinsko vpraša- nje obravnavati v okviru odnosov med Vzhodom in Zahodom v njih celoti. Dodal je, da se pravice zahodnih zaveznikov ne morejo ukiniti brez njihove privolitve. «Naj se glede Berlina zgodi to jesen 'karkoli, moramo [pričakovati, da bo hladna vojna kakor se imenuje, dolga bitka. Države zahodnega zavezništva morajo biti kolikor mogoče enotne, predvsem pa evropske države.« Nadaljeval je: «Tudi če trdno ohranimo naše pravice v gajati se. Pripravljeni moramo biti govoriti, toda ne moremo opustiti našish odgovornosti. Spričo sovjetske želje, da bi spremenili položaj v Berlinu, moramo misliti na dva milijona zahodnoberlin-skih prebivalcev. Lansko leto smo doživeli hud neuspeh in ko sem se vrnil s tiste nesrečne konference na vrhu v Parizu, sem moral reči da je po mojem mnenju razdobje upanja končano vsaj za nekaj časa, in da moramo biti pripravljeni na hude čase. To se je zgodilo. Med Tazgovori v Ženevi o ustavitvi jedrskih poizkusov se je zelo malo napredovalo. Kar se tiče razorožitve se zdijo možnosti zelo Berlinu, je morda mogoče po-iiiin m Hlinil mu.... Hammarskjoeldova posvetovanja v zvezi s sporom okoli Bizerte 'C5‘."rena s tistimi dr. Dišati1*1 ‘h žehiSe bonle proti l?,iiogodbo P°d‘ tutudi z nemško’ «LPrivoln° rePPbliko, ki je »otam«riška VY P°dPis». ti he k. vlada, nadaljuje 2 nfif.Pdve0 JF°gla Prepreči- ^ikn o dem i?Vne Pogodbe JtiJ*°- Ta .ratično repu- hje: Čl >ie K* 8^0pP«odba bo skle-P- ce bodo ZDA in tev bv>ra^gdbb_ države še da- vjetsSemškeEaPora2Unano reši-!°Ča ;a vlal pisanja. So- 16 Vir!^ rade to storila, V( sn a’ da k? Je’ ker hi ra-*'čut6lnenilp 1 2abodne drža-riai t**1* Ner-aV-°*e stališče*. '‘to^šn^cija ima že se- °Ž)a Vnl.T — -c v°Vtii ’ ,da iaFisko m toliko n’ - Jahko sproži sve. ob, ■•'jzer »na^boF.PoPomško vla- Nota ta prePričanega p«0bV'ojnel'1* ln Sušnika ”®r]i„ .ztiost;' do ^'C^atere Zahodnega I! Neinj KSShe V.lada se sklicuje i x,e bophl niso nastale lajo j afmčiji Ptoti hitler->lil12 hladne ’ t.emveč izha- Zhlinalanar°dom ki se *e !bala ‘n ne bz ni nikoli d6 6 ha!?lišža zd°a nik°li Pzi-l■ ost? anjati PAi ki bi ho-'Ou. n nojQ aY°l? pravice, ! S2n sPorazum nem Ber-?attiev» Ptem?Fe podpisane ObFezn?V,atl svoje Proup°dpisan- sti s spo- ^i^daPrbavi "ota: <,Ce se "Porab°dnOSlh a ;-aV k ne mo- kakor ? sProtnim ’ ne8° k 10 - , Želi g"> ■ rezultatom, “OVjetskn ,.1„.)„’ Odložen na ponedeljek dokončen sklep glede zahteve za sklicanje skupščine - Sovjetski kredit 25 milijonov dolarjev Tuniziji NEW YORK, 4. — Glavni države. Na ta način pomeni tajnik OZN Hammarskjoeld se solidarnost nazadovanje. Vezi l°eViettska vlada vUrn.- Sa Se 121 avli a A ^ 0‘rovn7 skleni; -Javlja, da ^ la , Pogcirik niiru m huna oli 0godbe z New iho a °na dri« Ne'n6lJ0 o amer a va* PE Sov?ovar„Ja' ki bi k>a tibbdo n0Pdgovorn«,st i1 bi miru* sC'cli ViiiTo d!žave znn„lru?e nii- DmJUOtle SZ ,» ■ , svoje ih iJho 2ave ,ruSe mi-o^ir« stvar sv"ale hraniti itrwViets!ta ’ >0 Vdrnost on p ^ota, j>; hote n nciii -e '* "“""e’ ZDA,' v na- je danes ločeno razgovarjal z ameriškim predstavnikom v OZN Stevensonom in s tunizijskim delegatom Mongi Sli-mom. Po razgovoru s Ham-marskjoeldom je Stevenson izrazil upanje, da bo zaradi nadaljnjega razvoja položaja «popolnoma nepotrebno* izredno zasedanje glavne skupščine OZN v zvezi z Bizerto. Na zadevno vprašanje je Stevenson odgovoril, da za »ugoden razvoj* razume urnik francoskih čet na prvotne položaje ter začetek francosko-tunizijskih pogajanj o prihodnjem statusu oporišča v Bizerti Afriško-azijska skupina v O ZN je odložila na ponedeljek dokončen sklep glede zahteve za sklicanje izrednega zasedanja skupščine. Predstavnik tajništva OZN je izjavil, da najmanjše število 50 podpisov, ki je po-trebno v ta namen, ni bilo še doseženo, in da države, ki hočejo izredno zasedanje, razmišljajo, da bi zahtevale od Hammarskjoelda, naj bi zahteval mnenje delegacij na podlagi člena 9 postopka generalne skupščine. ^ Ta clen določa, da se skliče zasedanje skupščine, če zadevni načrt dobri večina članov. Državni tajnik v predsedstvu tunizijske vlade Ladham se je danes na poti iz Neiv Yorka ustavil na letališču v Rimu. Ob tej priložnosti je v zvezi s svojimi razgovori v ZDA izjavil: »Tudi če ni mogoče govoriti o takojšnjih rezultatih, so bili stiki in razgovori nedvomno koristni, I-mel sem priložnost poudariti resnost nekaterih vprašanj, ki se tičejo ne samo Francije in Tunizije, temveč vsega sveta. Načelno se strinjamo z voditelji ameriške politike o od-jektivni analizi dejstev. Seciaj bomo morali videti, kakšne bodo posledice tega načelnega soglasja. Nekatere države se poslužujejo moči, ki jo imajo kot članice zavezništev in izvršujejo napade na druge med narodi morajo sloneti ne na sili, temveč na demokratični misli*. Na vprašanje, kakšno upanje goji Tunizija v izid razpravljanja v glavni skupščini OZN, če bi se ta sklicala, je Ladham izjavil: »Upamo, da nas bo to pripeljalo do odločitve v smislu, ki jo pričakujemo*. Nadaljeval je: «ze bi Francija umaknila svoje sile na položaje, kjer so bile ob začetku krize, bi to bil znak na poti k dokončni rešitvi. Nasa dipomatska dejavnost se razteza na ves svet, toda če bo potrebno, bomo začeli tudi akcijo.* Kakor so sporočili iz Tunisa je sovjetska vlada_ obvestila tunizijsko poslaništvo v Moskvi da je dala na razpolago Tuniziji kredit 25 milijonov zlatih rubljev za izvedbo nekaterih načrtov. Tunizijska vlada je pred nekaj meseci predložila sovjetski vladi nekatere načrte za graditev jezov in višjega tehničnega zavoda. V Moskvo je odšla na razgovore delegacija tunizijskih tehnikov. Sovjetska vlada pa je poslala v Tunizijo delegacijo svojih tehnikov, da na kraju samem pregledajo tehnično plat omenjenih načrtov. Uradna pogajanja se bodo začela v kratkem v Tunisu. Nova stranka v Avstraliji OTTAVVA, 4. — V Kanadi se je ustanovila nova stranka z imenom »Nova demokratska stranka«. Za voditelja stranke je bil izy°'ie" so" cialist Tommy Douglas. N°va stianka upa, da bo pred ožila kandidate v vseh volilnih okrožjih dii prihodnjih volitvah. Nastala je z združitvijo C.C.F. (Cooperative Lom-monvvealtb Federation) s sindikalnimi krogi- mračne. Razgovori o Laosu se nadaljujejo, ne da bi se kdo ve kaj zgodilo. Y tem ozračju in na tem ozadju imamo znova pred seboj berlinsko vprašanje.« Mac Millan je nato trdil, da je vse odvisno od Sovjetske zveze, kar se bo zgodilo: «Vsakdo ve, da je Sovjetska zveza velika in močna država; vsakdo ve, da je Hruščev močan voditglj.. .Sprašujemo se, ali lahko nudi dokaz' da je tudi državnik.« Nato je izjavil, da ni zaskrbljen, kar se tiče tehnične strani položaja, dodal pa je, da so zaskrbljeni, kar se tiče «te-meljnjih pravic zahodnih Berlinčanov in tudi glede sovjetske izjave, da se zavezniške pravice lahko razveljavijo brez njihove privolitve«. V zvezi z britansko zahtevo za sprejem v skupno tržišče je Mac Millan izjavil, da gre za «novo orientacijo za nas, toda morala bi imeti velike koristi, kajti, če se ne odpravi gospodarska delitev Evrope, bo to vplivalo na moč zahodnega zavezništva. Ce se vključimo v evropsko gospodarsko skupnost, moramo to storiti pošteno, da jo okrepimo, da prispevamo k njenemu u-spehu«. Zaradi posebnega položaja Velike Britanije bo potrebno skleniti posebne sporazume in vse evropske države to priznavajo. Omenil je zatem obveznosti vlade do angleškega kmetijstva in do držav EFTA, «ki jih ne bomo zapustili«, ter do držav Commonvvealtha. ((Menim, da bom v primeru sporazuma z Evropo, Velika Britanija najmočnejši in najboljši član Commonvvealtha. Prišlo bo do dolgih in verjetno podrobnih posvetovanj; ko bodo končana, bomo lahko jasno videli, kaj imamo zgubiti ali pri-dobiti, če se vključimo v skupno tržišče.« V zvezi z angleškim gospodarstvom je Mac Millan izjavil, da je Anglija v zadnjih dveh ietih več kupila v tujini, kakor je prodala in hkrati so se zmanjšali dohodki iz pomorske trgovine, petroleja, zavarovalnin itd. Anglija bi lahko zmanjšala svojo pomoč nezadostno razvitim deželam in svojem vojaške izdatke v tujini. Zatem je Mac Millan poudaril, da potrebuje Anglija «pavzo», zato da lahko znova dvigne svoje gospodarstvo. Pripomnil je, da je potrebno najprej zaslužiti denar in šele potem ga uporabiti. «Ta pavza je nujno potrebna za nas vse. Rešitev vseh naših vprašanj je v povečanju našega izvoza. Zato je potrebno ohranili ustaljenost naših proizvodnih stroškov, da bomo lahko prodajali po konkurenčnih cenah.« Mednarodni denarni sklad je sporočil, da bo dal na razpolago dve milijardi dolarjev, da pomaga britanski plačilni’ bilanci. Znesek 1500 milijonov dolarjev se bo lahko dvignil takoj v različnih devizah, o-stanek 500 milijonov pa se bo lahko dvignil v nadaljnjih 12 mesecih od 8. avgusta dalje m bo predstavljal dodatno rezervo, ki jo bo britanska vlada lahko uporabila primeru potrebe. V zvezi s tem posojilom se poudarjajo naslednje novosti: 1. Od 1500 milijonov dolarjev bodo 5jo milijonov dvignili iz zlate rezerve mednarodnega denarnega sklada. Ta sklad je do sedaj črpal iz zlate rezerve samo za nakupovanje dolarjev ali ameriških državnih vrednotnic 2. Posojilo se ne bo dalo izključno v ameriških dolarjih, temveč v drugih osmih valutah, med katerimi sta tudi francoski frank in nemška marka. 3. ZDA ne sodelujejo neposredno pri posojilu, kakor se je to zgodilo po napadu na Suez, ko je ameriška Importna - eksportna banka dala 500 milijonov dolarjev Veliki Britaniji od skupnih 1800, ki jih je denarni sklad dal v dolarjih. 4. Velika Britanija bo dobila dve milijardi dolarjev, t. j. nekaj več, kakor znaša njen delež v mednarodnem denarnem skladu. «»------ Zaključen obisk italijanske delegacije v ZSSR Fontani in Segni v Leningradu Beograjska «Borba» označuje ta obisk kot «prvi pozitivni korak v ozračju, ki je polno škodljivih elementov» - Danes se oba državnika vrneta v domovino AL2IR, 4. — Francoski minister za alžirske zadeve Louis Joxe je prišel danes v Alžir. Uradno poročilo pravi, da je Joxe prišel v Alžir, da se s krajevnimi upravnimi oblastmi posvetuje o položaju v Alžiriji. V zvezi z vztrajnimi govoricami, da desničarski in fašistični elementi pripravljajo nov upor, so danes sporočili, da sta bila bivša generala Challe in Zeller premeščena iz zapora Clairvaux v zapor Tulle. V dosedanjem zaporu sta imela na razpolago posebno stanovanje s kopalnico in televizijskim sprejemnikom in sta lahko sprejemala mnogo obiskov. Iz tega zapora je bilo mnogo laže organizirati morebitni beg. Joxe v Alžiru MOSKVA, 4. — Današnji dan svojega bivanja v Moskvi sta Fanfani in Segni začela s četrturno molitvijo v edini moskovski katoliški cerkvi sv. Alojzija Francozov, takoj nato pa sta s nossbnim sovjetskim letalom odpotovala v Leningrad, kamor sta prispela že po eni uri. Na letališču, ki je 11 km oddaljeno od mesta, ju je sprejel predsednik leningrajskega mestnega sovjeta, Smirnov, ki jima je izrekel dobrodošlico, četa vojakov pa izkazala vojaške časti. V Leningradu sta ostala Fanfani in Segni osem ur. Obiskala sta zgodovinski dvorec Smolni, kjer je bil sedež prve sovjetske vlade, ki ji je predsedoval Lenin. Nato sta obiskala neko tovarno cementnih proizvodov, nakar je sledilo kosilo, ki ga je priredil Smirnov. Med kosilom je goste pozdravil z zdravico, v kateri je med drugim dejal: »Od tega obiska pričakujemo več kot navadne rezultate. Leningrad in Milan sta že povezana kot dvojčka in jaz sem obiskal vašo deželo, ki jo ljubim kot ljubim Italijane*. Fanfani pa je v svojem odgovoru omenil, kaj mu je pripovedoval njegov oče, ko se je v oktobru leta 1917 vrnil s fronte ter mu pripovedoval o oktobrski revoluciji. »Storiti moramo vse, kar je mogoče, da bi preprečili, da vojni dogodki ne bi več prizadeli naših narodov in vsega sveta*. Omenil je nato sloves slavne galerije E rmitage ter italijanske arhitekte Rastrellija, Rossija in Guarenghija, ki so v Leningradu pustili »sledove italijanskega genija*. Povedal je tudi, da je v svojih gospodarskih študijah obrazložil funkcijo Leningrada kot ključnega mesta na veliki prometni rečni poti, ki združuje s pomočjo Volge Baltik s Kaspijskim in Črnim morjem in torej tudi s Sredozemljem. Po kosilu so italijanski gostje opravili kratek obisk v galeriji Ermitage nato pa še Pe-terhof, starodavno bivališče ruskih carjev. Pozneje so odšli v predmestje in so od tam z leningrajsko podzemeljsko železnico pripeljali na Nevskij prospekt. Kmalu nato so se gostje na letališču poslovili od leningrajskih gostiteljev ter po enournem letu prispeli ob 20. uri zvečer v Moskvo. Ves svetovni tisk komentira moskovske ltalijansko-sovjet-ske razgovore. «New York Times* pravi med drugim, da bo Fanfani poročal o rezultatih svojim zahodnim zaveznikom in da je zelo važna istočasnost razgovorov z izročitvijo sovjetske note trem zahodnim vladam in da bodo to poročilo v soboto verjetno obravnavali zunanji ministri na svojem pariškem sestanku. «Washington Post* pa piše, da je izjava Hruščeva o možnosti pogajanj sledila Fanfanije-vemu «odločnemu pozivu na razgovore med Vzhodom in Zahodom*. Pariški »Combat* pravi, da je Hruščev pristal na »iskanje rešitve s pomočjo pogajanj za berlinsko in nemško vprašanje. »Humanitč* pa po- Sprejem v italijanskem poslaništvu v Moskvi: Hruščev se poslavlja od Fanfanija udarja, da je hotel Fanfani «dati vtis, da je Italija sposobna igrati bolj važno vlogo v mednarodni politiki* in dodaja, da je morda treba tej želji pripisati glasove »da sta se sovjetska in italijanska virda sporazumeli glede na- giega sestanka med Vzhodom in Zahodom o berlinskem vprašanju*. Tudi beograjska »Borba* je mnenja, da je bil moskovski cbisk koristen in piše, da gre za »prvi pozitivni korak v ozračju, ki je polno škodlji- vih elementov* in poudarja, da je razgovor med Hrušče-vom in Fanfanijem hrabrilen dcgodek, kajti strinjala sta se, da so pogajanja ne le nujna temveč tudi koristna in da je možno za Berlin najti zadovoljivo rešitev*. iiiiHiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiinniiiiliilllill V današnji moskovski «Pravdi» Načrt statuta Načelo kolektivnega vodstva - V vodstvo ne more biti nihče izvoljen več kot trikrat zaporedoma, razen izjem, ki jih morajo izglasovati tri četrtine članov kongresa MOSKVA, 4. — Jutrišnja »Pravda« objavlja načrt novega statuta Komunistične partije Sovjetske zveze. Načrt je že v juniju odobril CK KP SZ in bo dokončno odobren na XXII. kongresu, ki bo 17. oktobra letos. Načrt sestoji iz uvoda in 10 poglavij ter določa pravice in dolžnosti članov partije, njen organizacijski ustroj ter razvoj demokracije znotraj partije. Tri poglavja so posvečena vodilnim organom in raznim organizacijam partije.. Načrt določa odnose med KP in Z-vezo mladih komunistov — Komso-molom, status partijsKih organizacij v sovjetski armad: in partijskih skupin v nepartijskih organizacijah. Končno določa statut pravila za upravljanje partijskih skladov, k: sestojijo iz članarine, kakor Kvarne Nkrumah v Zagrebu v Ljubljani in na Bledu Mates je izjavil, da bo izvenblokovska konferenca trajala štiri dni, udeležilo pa se je bo okrog trideset držav (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 4, — V Beogradu so se danes začeli gansko-jugoslovanski politični razgovori, pri katerih sodelujeta predsednika Tito in Nkrumah s svojimi sodelavci, V razgovorih obravnavajo vprašanja skupnega interesa in razgovori potekajo v zelo prijateljskem in prisrčnem vzdušju in medsebojnem razumevanju. Razgovori se bodo nadaljevali na Brionih. Predsednik beograjskega ljudskega odbora je izročil danes predsedniku Nkrumahu zlato plaketo. Ob tej priliki je predsednik Gane med drugim poudaril borbo za ohranitev trajnega miru, da ne bi bili narodi vsega sveta več izpostavljeni strašnim nesrečam vojne. Dopoldne je Nkrumah priredil kosilo na čast predsedniku Titu, popoldne pa sta oba predsednika obiskala Zavod za jedrske raziskave v Vinči pri Beogradu, nato pa si je Nkrumah ogledal kmetijski kombinat (iBeogradii. Jutri bo predsednik Gane obiskal Zagreb in Karlovac, popoldne pa Ljubljano in Bled. Dr. Bakarič mu bo v Zagrebu priredil svečano kosilo, Miha Marinko pa večer-ju na Bledu. Pomočnik tajnika za zunanje zadeve Leo Mates je izjavil, da bo Jugoslavija nudila zelo ugodne organizacijske možnosti za intenzivno delo konference načelnikov iz-venblokovskih držav in vlad, zlasti glede vzporednega de- la odborov. Domneva ce, da se bo konferenca končaia v štirih dneh, ker se 15. septembra začne zasedanje generalne skupščine OZN. Pozivi za sodelovanje na beograjski konferenci so že razposlani, toda še veino_ ni znano točno število udeležencev, mislijo pa, da jih ne bo več kot 30. Seje konference izvenblokovskih držav bodo pri okrogli mizi. Med Jugoslavijo in udeleženci konference so nenehni stiki in v teku so politične priprave. A-li bo konferenca sprejela en dokument ali dva, je prav tako predmet razgovorov »Še v tem mesecu, je dejal Mates, bo objavljena sestava jugoslovanske delegacije in drugih. Velik del priprav za konferenco je že zaključen, zlasti glede organizacije istočasnega prevajanja na uradne jezike konference: v arabščino, francoščino, angleščino in španščino*. Mates je dodal, da se še ne vet katere seje bodo javne, toaa predpostavlja se, da bodo sestanki poglavarjev držav javni, medtem ko bodo sestanki, ki bodo pomagali glavnin' sestankom, verjetno taj ni, kot je to že sicer navada. Zastopniki tiska bodo kon feienco spremljali bodisi neposredno v dvorani, bodisi pomočjo zaprte televizijske mreže. Končno je Mates dejati. da bodo delegacije začele prihajati v Beograd 30. tega meseca. Jugoslovanski veleposlanik v Tunisu je danes obiskal predsednika začasne alžirske vlade Ferhata Abasa in mu izročil uradno vabilo na konferenco izvenblokovskih držav v Beogradu. V Nepalu pa so danes uradno sporočili, da bo nepalsko delegacijo vodil nepalski kralj. Tako se no zgodilo, prvič, da bo kralj Nepala sodeloval na mednarodni konferenci. Vice -«»- Suvana Fuma o pogajanjih z Bun Umom PNOM PENH, 4. — Pred-sec-nik laoške vlade Suvana Fuma je izjavil časnikarjem, da so se njegovi razgovori z Bun Umom, ki so se bili slabo začeli, v zadnjem trenutku obrnili na bolje. »Mnogo upanja je, je poudaril Suvana Fuma, da se reši laoško vprašanje. Ko se bom v ponedeljek ali v torek sestal v Ksjeng Huangu s Sufanuvon-gi m, upam, da ga bom prepričal o potrebi konference na vrhu. Zavzemal se bom, da zbližam desnico in levico, da pride do končne rešitve. Če ne bi pri tem uspeli, bi odšel v Luang Prabang, da sporočim kralju zaključke,, do katerih so prišle tri tendence*. tudi upravo dobička partijskih podjetij in drugih dohodkov. Statut poudarja leninistična načela, pobudo komunistov, kritiko in avtokritiko, ideološko in organizacijsko enotnost. Prepoveduje delovanje skupin in frakcij, kar bi Dito v nasprotju z marksistično-lenini-stično pariijo. Partija ustvarjalno razvija marksizem-leni-nizem in odločno ponija vse manifestacije revizionizma m dogmatizma. KP SZ je ,neločljiv sestavni del komunistične internacionale in gibania delavskega razreda t.er ima bratske zveze z veliko vojsko vseh držav«. Nato našteva načrt dolžnosti članov partije, med katerimi se poudarja med drugim, da mora vsak član obvladati tehnologijo, izpopolniti svoje strokovno znanje, upoštevati zeije ljudstva, naglo odgovarjal: na zahteve in potrebe delovnega ljudstva, pobijati ostanke nacionaizma in šovinizma, odločno zavračati vse poskuse po zadušitvi kritike itd. Nato poudarja načrt načelo kolektivnega vodstva, ki je r.ujno potreben pogoj za normalno delovanje partizijskin organizacij. V partiji se ne more dopuščati kult osebnosti in kršitve demokracije, ki so s takim kultom povezani, ker je v nasprotju z leninističnimi načeli partijskega življenja. Diskusija o raznih vprašanjih je dopustna, »če v centralnem, komiteju ni trdne večine glede važnih vprašanj partijske politike in če centralni komite smatra za potrebno- vprašati za mnenje vso partijo*. Načrt preuvideva sistematično obnavljanje partijskih organov in kontinuiteto vodstva pri izvolitvi partijskih organizmov. Med pravili, ki jih mora spo-tovati član partije, je med drugim zapisano: Kdor ne bo delal, ne bo jeael; kolektivizem in vzajemna ' tovariška pomoč sta obvezna: eden za vse in vsi za enega; obvezna je moralna čistost s-sromnost, prepovedana je prevzetnost v javnem in zasebnem življenju; obvezno je medsebojno spoštovanje v družinskem življenju, skrb za vzgojo otros; nedopustne so krivice, paraziti-zem, nepoštenost in karierizem; obvezn? je bratska solidarnost z delavci vseh dežel in z vsemi narodi. Ena izmed določb pravi, da se morajo partijsici kongresi sklicati vsako četrto leto, izredni kongresi pa se lahko skličejo med dvema zasedanjema centralnega komiteja ali pa na zahtevo vsaj ene tretjine vseh članov paritje. Clan partije postane lahko vsak sovjetski državljan, ki je dopolnil 18 let. Člani vodilnih organov partije ne morejo biti izvoljeni več kot trikrat zaporedoma za mandat, ki traia štiri leta. Lahko so pa izvoljeni večkrat v izjemnih primerih, če tako sklene tričetrtinska večina glasujočih. «»--------- Zaostritev nadzorstva BERLIN, 4. — Vzhodnonemške oblasti so danes napovedale, da morajo nemški delavci, ki živijo v vzhodnem Berlinu in delajo v zahodnem Berlinu, katerih je okoli 50.000, od 1. avgusta dalje plačevati najemnino, račune za razsvetljavo, vodo in plin ter vse davke, v zahodnih markah namesto v vzhodnih markah. Uradna zamenjava med vzh. in zah. markami je na podlagi paritete, toda realna zamenjava je 4 vzhodne marke za eno zahodno. Razen tega se bodo moralt delavci iz vzhodnega Berlina, ki delajo v zahodnem Berlinu, vpisati v posebne registre in zahtevati posebno prepustnico za prehod čez demarkacijsko črto. S temi ukrepi in z drugimi, ki jih še pripravljajo, nameravajo vzhodnonemške oblasti zaustaviti močan dotok specializiranih delavcev v Zahodno Nemčijo, tako da v Vzhodni Nemčiji primanjkuje delov-ne sile. Delovanje revanšističnih nacističnih organizacij DUNAJ, 4. — Levičarski dnevnik »Volksstime* piše danes o obstoju in delovanju nekaterih nacističnih nemških organizacij, med katerimi je tudi »Bund der Heimattreuer Jugend* ali »Zveza domovini zvestih mladincev*. Ta nemška organizacija je v Avstriji perpovedana in proti nekaterim njenim članom se je že vršil proces, ker so prepevali nacistične pesmi, pozdravljali so se s »Heil Hitler* tiskali in širili so nacistične letake, nosili so uniforme, ki so bile podobne pripadnikom organizacije »Hitler jugend*, »Deutsche Jugend des Ostens* t.j. »Nemška vzhodna mladina*. Vsi ti mladinci so delovali in deiujejo za omenjeni »Bund* iz Muenchena in so večkrat potovali na Južno Tirolsko, kjer so opravljali svojo propagando. V poročilu o nekem njihovem sestanku je rečeno, da so si zadali nalogo, da bodo branili sudetske Nemce itd. Avstrijski dnevnik poudarja, da je organizacija «Kul» tuvwerk» v Muenchenu hkrati tudi sedež za nacistične sestanke ter tesno sodeluje z organizacijo »Berg Isel Bund« v Innsbrucku. »Vemo udi — piše list — da ima »Kultur, v. c r k* stalne stike z avstrijskimi novonacističnimi skupinami*. L Razgovor z voditeljem upornikov v Angoli Z Robertom Holdenom, ki je znan tudi pod imenoma Jose Gilmor ali Ruf Ventura, sem se nekajkrat srečal v različnih afriških mestih. Zadnjič je bilo to v Akri, zdaj pa sva spet Skupaj v Tunisu, kamor je Roberto prišel, da bi osebno izrazil podporo tunizijskim prijateljem v hudih tjpeh francoske agresije. To pot Holden ni bil več eden izmed sto več ali manj znanih afriških voditeljev, marveč aktivni bojevnik, ki se je skupaj z Mariom Andreadejem, voditeljem napredne stranke Angole, postavil na čelo vstaje naroda svoje dežele. Holdenova «Unija angolskega prebivalstva* in An-dreadejevo napredno gibanje sta dve vodilni formaciji v Angoli, ki sta kljub razlikam v političnem gledanju na domače probleme in na svet vob-če dosegli akcijsko enotnost ter vzpostavili skupni sekretariat s sedežem v Casablanci, ki koordinira zveze angolskih upornikov z drugimi gibanji v A-friki. Razgovor s Holdenom, e-nim izmed dveh poveljnikov partizanskih odredov Angole, je zato seveda, povsem razumljivo, stekel o-krog aktivnosti angolskega naroda. «Kaj je novega v Angoli? Kaj se tam dogaja zadnje dni?» Uporniške sile so nadaljevale ofenzivo kljub temu, da je prenehal dež — njihov glavni zaveznik. Portugalci so začeli protiofenzive, vendar le-te pri prebivalstvu ne povzročajo živčnosti kot prejšnja leta. Zdaj so angolski uporniki bolje oboroženi. Napadi Portuealcev ne pomenijo obveznega evakuira-nja in zapuščanja domačega ognjišča za nekaj mesecev, do naslednjega dežja. Seveda je to za zdaj le primer na osvobojenem o-zemlju. Zato pa se bo septembra, ko bo spet začelo deževati, prav tako razplamenel upor na ozemlju, za katero Portugalci menijo, da je pod njihovo kontrolo. Tedaj bo mobilizirana cela Angola — če je moč tako reči. Deževje bo razmočilo zemljo, portugalski tanki in avtomobili pa ne bodo mogli voziti. V 450 letih svoje kolonialne uprave v Angoli Portugalci niso smatrali za potrebno, da bi napravili dobre ceste. Zdaj se jim to maščuje, vendar nimajo časa, da bi napako popravili. — Naša organizirana vstaja se je začela 15. marca — nadaljuje Roberto. — Na čelu je naša stranka, «Uni-ja angolskega prebivalstva*. Neposredni povod za vstajo je bila zadušitev stavke na Pasenda primavera, velikem portugalskem posestvu, oddaljenem približno 100 km od kongoške meje. Najprej smo preglasili generalno stavko, ko pa so se začele represalije, se je stavka spremenila v oborožen boj. Pred začetkom vstaje so številni izmed nas služili v kolonialni portugalski vojski, ki je štela do vstaje 50.000 ljudi, od tega 30.000 Afričanov. Z nami je zdaj mnogo podoficirjev - Afričanov, ki so pripeljali s seboj svoje enote. Zato morajo Portugalci razoroževa-ti vse afriške vojake. Roberto Holden pravi, da je bila «Unija angolskega prebivalstva* ustanovljena leta 1954. Najmočnejši polet je dosegla tedaj, ko je bil Lumumba predsednik vlade v Kongu. Tedaj je Roberto trikrat tedensko govoril svojim bratom iz Leopoldvilla v radijskih oddajah za Angolo, število pripadnikov angolske stranke se je začelo hitro večati ter je doseglo 200.000 članov. Vsak izmed njih ima člansko izkaznico, ki jo navadno hrani na kakem skritem kraju v vasi. V tem času so si uporniki nabavili tudi nekaj orožja. Zdaj je v Angoli 25.000 o-boroženih upornikov, organiziranih v enote. Njim prebivalstvo kar najbolj pomaga. V začetku vstaje so uporniki napadali portugalska vojaška skladišča ter naselja, v katerih so živeli dobro oboroženi beli koloni. Od konca maja se je u-porniška taktika spremenila. Zidaj napadajo dobro branjena središča portugalske vojske, hkrati pa se je začela tako imenovana e-konomska vojna, v kateri uničujejo plantaže kave in bombaža, na katerih sicer dela 700.000 sužnjev. Doslej so uničili 350 velikih plantaž, s čimer so Portugalci izgubili 15 milijard starih francoskih frankov. Plantaže kave in bombaža pa pomenijo skoraj polovico angolskega bogastva. Celotna ekonomika je zdaj tod zasnovana na suženjskem delu Afričanov, ki dajejo por- 80 tugalskemu proračunu odstotkov dohodka. Vprašanje je, pravi Holden, če bodo Portugalci lahko zdržali v Angoli še po letu 1962. Ker so nemočni, da bi razbili vstajo, so se po Holdenovih besedah zatekli k brutalnim represalijam do prebivalstva. Očitno je, da nihče v Portugalski ni niti slutil upora. Portugalci so bili prepričani — v tem niso bili izjema v primerjavi z drugimi kolonialnimi silami — da Afričani ne morejo imeti organizirane politične sile, vojske, da niso hrabri, ker so zaradi stoletnega suženjstva menda izgubili človeško dostojanstvo. V deželi je 98 nepismenih. Prebivalstvo te dežele je najbolj revno v vsej A-friki, suženjsko delo pa je vsakdanji pojav. Ko so poskušali zatreti vstajo, so Portugalci doslej uničili več kot 50 vasi. V teh kazenskih ekspedicijah je iz- gubilo življenje približno 30.000 angolskih civilistov, 130.000 Angolcev pa je moralo pobegniti v Kongo. Afričani Angole, ki nas je štiri in pol milijona, smo sklenili, da se bomo bojevali do končne zmage. Če bi se zdaj ustavili sredi poti, bi prišlo do strahotnega iztrebljanja naših ljudi ter do obračunov, ki se jih dobro spominjamo še od prej. Naši vojaki bodo zdržali. So dobro oblečeni in dobro oboroženi, krila pa so jim dali uspehi, ki so jih doslej dosegli. — Holden pravi, da je njegovo poveljstvo dobilo te dni obvestilo, da se enote portugalskih plačancev, v katerih je precej Špancev, predajajo v popolni bojni opremi. «Kljub temu, da oni ubijajo naše ujetnike, smo izdali ukaz, naj z njihovimi ravnajo po vseh mednarodnih predpisih o ujetnikih.* ZDRAVKO PEČAR Odločna stavka spolovinarjev V sredo je na desettisoče splovinarjev stavkalo in priredilo veličastne manifestacije v Markah, Umbriji, Emiliji in Toskani. Spolovinarji so se pripeljali v središča s traktorji in vozovi, kjer jih je prebivalstvo pozdravilo in sprejelo delegacije delavcev. Na tak način skušajo splovinarji doseči, da se bo vlada zanimala za njih pereča vprašanja. Vendar pa je celotno dosedanje vladno zanimanje prišlo do izraza samo s pošiljanjem policistov in karabinjerja, ki s puško grozi spolovinarju, ki je na traktorju ....................................................................... Danes razdelitev nagrad na festivalu v Pulju « Košček modrega nebai je včeraj ogrel publiko PULJ, 4. — Danes je Vlil. in predzadnji dan jugoslovanskega festivala v Pulju. V filmskih, novinarskih krogih, kakor med gosti in med publiko se mrzlično pričakuje razdelitev nagrad. Konkurenca je precej velika med režiserji kakor tudi med igralci. Nihče od žirije ne črhne niti besede, vse se drži v tajnosti. Zvedelo se bo šele jutri, zadnji dan zvečer. Veliko se govori o Stigelcu in o •Baladi*, vsekakor pa so v konkurenci tudi Babič, Bula jič, Hladnik in Janjič. Od igralcev je Lojze Potokar najresnejši kandidat, od glavnih vlog pa je najresnejša kandidatinja Duša Počkarjeva za vlogo Maruše v filmu »Ples v dežju*. Skoraj nobenega dvoma ni, da bo tudi letos Slovenija odnesla levji delež, to je •Triglav film* ki je predstavil v festivalu najvišje stvaritve. • Balada*, •Ples v dežju* in še •Ograda*, ki je bila kot koprodukcija izven programa, so bili sijajno sprejeti. Tokrat smo v Areni zopet Očividec bo pričal proti prof. Leibbrandu Hudo ranjen se j rešil ko soNemei pobili 3 jnih Italijanski ujetniki niso hoteli pristopiti k fašistični republiki Salo Pietra Corneglia so rešili francoski partizani STUTTGART, 4. — Profesor Kurt Leibbrand, znani nemški urbanist in profesor na univerzi v Zuerichu, ki so ga zaprli 25. julija na letališču v Frankfurtu pod obtožbo, da je ukazal poboj 30 Italijanov, si ne bi mogel nikoli misliti, da je med pobitimi nekdo o-stal živ. Osem nemških vojakov je streljalo proti skupini Italijanov s strojnico in štiri brzostrelkami, nato pa so pogledali vsakega posebej, da bi se prepričali, če so vsi v resnici mrtvi. Vendar pa se je enemu posrečilo uiti in ga bo sedaj poklical generalni pravdnik iz Stuttgarta ter ga zaslišal v zvezi z obtožbami proti bivšemu oficirju. Gre za bančnega uradnika Pietra Corneglia, ki. prebiva v Uraga-Melli v bližini Brescie. Njemu se je posrečilo, da se je splazil s prostora, kjer so pobili italijanske vojake, ko je bil že hudo ranjen in je imel štiri krogle v telesu. Rane si je pokril z rokami, nato pa so mu najprej pomagali francoski kmetje, kasneje pa »maquis», ki so ga za silo obvezali in katerim se je pozneje posrečilo, da so ga spravili v bolnišnico. Pietra Corneglia so 8. septembra zaprli v Grčiji, in ker je odbil, da bi pristopil k Mussolinijevi »socialni republiki«, so ga z drugimi italijanskimi vojaki odpeljali na prisilno delo v Severno Francijo. Tam je moral iskati neeksplodirane bombe, ki so padle v bližini železnice na področju Amiens. Z grozo v srcu se spominja dogodkov pred 17 leti. Pravi, da so slabo z njim ravnali in da se je postopanje nemških oblasti še poslabšalo po zavezniškem izkrcanju. Sumili so nas, da smo v stikih s francoskim uporniškim gibanjem, ko so se Nemci morali umakniti, so nas odpeljali z njimi v Južno Francijo. Tako je prišlo do tragične noči med 21. in 22. avgustom 1944. leta. Nemci so nas ponovno poklicali in nas vprašali, če smo pripravljeni pristopiti k republiki Salo. Ponovno smo odhili to ponudbo, nakar so nas naložili na tovornik in odpeljali v Pio-lenc. Med dnevom smo na skritem prostoru izkopali jame. Zavedli smo se, da je prišla naša ura. Osem Nemcev nas je spremljalo, in ponovno so nas vprašali, če pristopimo k »socialni republiki«. Odbili smo. Takrat so pričeli streljati po nas s strojnico in štirimi brzostrelkami. Vsi smo se zvrnili pod neusmiljenimi rafali. Čez nekaj trenutkov sem se HllUllllllllIHlIllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIHIIIIIlllHIUHHMHIIIIllllllIHtMIIIIIIIIIIIIMniHIHIHIIHHHHMIIHIIIIIIIMHIIIlll talno stražijo inž.Matteija 8««rn* d« VtUMhm * & i*.V 4 Uos»l*ur fcfcTi«« luTTSI d* V Sat* ***** 00* **rvic*» mtm ant tulit eoatJtltrt vi*«* *aU * «& sri«*t *% *««t 4 1* »»M Začetek grozilnega pisma, ki ga je prejel predsednik ENI Inž. Mattei. Pismo je napisano na pisalnem stroju znamke Olivetti in v slabi francoščini Predsednika ENI inž, Matte-ija, ki je prejel grozilno pi- smo francoske teroristične organizacije OAS, stražijo številni agenti javne varnosti in karabinjerji v civilu. Tudi družinske člane stražijo, saj jih je omenjena organizacija prav tako »obsodila na smrt«. Matteija stražijo v hotelu E-den v Rimu, kjer prebiva. Prav tako so tudi zastražili njegovo osebno letalo. Pismo OAS je proučil znanstveni oddelek policije in je ugotovil, da je napisano s pisalnim strojem znamke »Olivetti«, kar pa malo pove, saj so ti stroji zelo razširjeni tudi v tujini. Napisano je v zelo slabi francoščini, s slovničnimi napakami. Zanimive pa so vesti, da je prispel v Rim predstavnik O AS polkovnik Lacheroy, ki so ga obsodili na smrt zaradi u-pora v Alžiru in da je stopil v stik z italijanskimi fašističnimi in drugimi desničarskimi krogi. «»-------- Ogledal si je grad Compiegne, ki ga je zgradil Louis XV. in okrasil Napoleon, grad Fon-tainebleau, ki spada v dobo Franca I., in Veliki Trianon Versaillesu, kjer so 4. juni-a 1920 podpisali mirovno pogodbo ob zaključku prve svetovne vojne. iimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Skrbi De Ganila PARIZ, 4. — Načelnike tujih držav, ki bodo uradno obiskali Pariz, bodo verjetno namestili v eno izmed bivših kraljevskih bivališč. Govore namreč, da je za to poskrbel sam general De Gaulle, ker so do sedaj ugledne tuje goste namestili v krilo palače «Quai d'Orsay», kjer so nameščeni u. radi zunanjega ministrstva. De Gaulle je v preteklih dneh obiskal tri zgodovinske gradove, ki bi jih lahko ure, dili za sprejem tujih gostov, i Ce bodo izbrali Veliki Trianon, bodo to zgodovinsko palačo, ki jo je zgradil Har-douin Mansart pod Louisom XIV., rešili neslavnega konca. Družba, ki ta grad upravlja, namreč namerava grad prodati in ga spremeniti v zasebna stanovanja. splazil proč. Nisem dobro vedel, če sem živ ali mrtev. Štirje streli so me zadeli v levo ramo. Pokril sem rane z roko in posrečilo se mi je, da sem se skril v neko jamo, ko sem se oddaljil okoli 100 metrov. Videl sem poročnika in podoficirja, ki sta ukazovala plo-tonu, kako sta hodila okoli in gledala, če smo vsi mrtvi. Bil sem pri miru in se oddaljil šele, ko so Nemci že odšli. Čeprav je bil hudo ranjen, je Cornegliu uspelo, da je ponoči prišel v neko hišo, kjer so mu pomagali kmetje. Neki partizan mu je razkužil rane z žganjem, nato so ga na zasilnih nosilnicah odnesli v bolnišnico Orange, kjer so mu odstranili iz rame zrna. Štiri’ mesece se je zdravil. Med tem časom pa so se Nemci u-maknili s področja. Vojna pa se za Pietra Corneglia ni končala. Najpiej se je bojeval v Tujski legiji, nato pa pod poveljstvom generala de Gaulla. Šele junija 1945. leta se je lahko vrnil v Italijo, kjer so domači že mislili, da je mrtev. Pietro Corneglio pravi, da ne more z gotovostjo trditi, če je profesor Kurt Leibbrand poveljeval oddelku, ki je izvršil ta kolektivni umor. Dobro pa se spominja tako častnika kot podčastnika «Wer-macht«, ki sta poveljevala in bi ju brez dvoma spoznal. Pravi pa, da ni nobenega dvoma, v kolikor so ugotovili da je Leibbrand poveljeval oddelku pionirjev, ki je delal na področju Abignone, da gre tudi za poveljnika, ki je ukazal poboj. Državni pravdnik dr. Robert Scbabel je danes izjavil, da je treba najprej dokazati resničnost dogodka, preden bo mogoče poklicati Corneglia na zasliševanje in da je treba dokazati tudi, če gre za isti primer. V ta namen je zaprosil za sodelovanje italijanske oblasti, da naj se zanimajo za zadevo. Po hudi nesreči v rudniku Sainte-Fontaine Rudarji za varnostne odbore Včeraj je prišlo do resnih incidentov METZ, 4. — Do ostrih manifestacij je prišlo danes v premogovnem bazenu Lorene-se, ko je ravnateljstvo rudnika Sainte-Fontaine sporočilo, da ni več nobenega upanja, da bi lahko rešili tri inženirje in štiri delavce, katere je pred dnevi v rudniku zasulo. Rudarji so prekinili delo in se jih je najprej 1.400 zbralo na zborovanju. Oblečeni so bili v rudarske obleke in pokriti s tipičnimi čeladami. Zbrali so se pred sedežem ravnateljstva in so nosili napise z zahtevo, da se zniža delovni urnik in da se ustanove odbori za varnost. Do incidentov pa je prišlo kasneje, ko so se jim pridružili še drugi rudarji, ki so zapustili rove. Ravnateljstvo je najprej sprejelo delegacijo, ki pa kot kaže, ni nič opravila, tako da je pričelo leteti kamenje proti poslopju ravnateljstva. Rudarji so razbili vse šipe in metali steklenice, kose premoga, paradižnike itd. Nato so še prevrnili sedemnajst avtomobilov in dva zažgali. Policistom so se pridružili orožniki, ki so večkrat na grob način skušali razpršiti množico in ki so obkolili poslopje ravnateljstva in preprečili rudarjem, da bi vanj vdrli. Sele zvečer se je mnrrU-a razšla. Zvečer se je izvedelo, da je večja skupina rudarjev skušala postaviti po cestah barikade. Spor med kmeti in hidrocentralo dvorišču zapora. Priredili so manifestacijo proti ravnatelju, ker jim uprava menda ne dovbli čitati časnike. Morali so intervenirati policijski a- genti in je verjetno, da je bilo nekaj ranjenih, saj so videli več rešilnih avtomobilov, ki so pripeljali in odpeljali iz zapora. Tolpa razpečevalcev mamil NEAPELJ, 4. — Policija je izvršila obširno preiskavo, da bi odkrila tolpo razspečeval-cev mamil, ki je delovala med Neapljem in Salernom. Oblasti molče, vendar se je izve--delOinda- so zaprli dve osebi.) Prvo osebo so aretirali v Pompejih in so pri njej našli nekaj zavitkov morfja, drugo pa v Salernu. Sedem delavcev žrtev nesreče PANCORBO (Španija), 4. — Sedem delavcev je izgubilo življenje, dvanajst pa je bilo ranjenih, ko sta trčila dva tovorna avtomobila v bližini Pancorba. Na enem izmed to- vornikov so vozili skupino delavcev, ki so zaposleni pri gradnji električne centrale. BB v Spolctu SPOLETO, 4. — Danes je z letalom prispela iz Rima Brigitte Bardot. Pri prihodu jo je sprejela skupina fotoreporterjev, ki so jo čakali več ur. Marcello Mastroianni, ki bo skupaj z BB snemal film »Zasebno življenje«, bo prispel v Spoleto ponoči. Brigitte Bardot ni bila zadovoljna z vilo, ki so ji jo pripravili. Pravi, da je preveč mirna in se je zvečer z vso prtljago preselila v Spoleto. To noč bo spala v stanovanju Giancarla Menottija na Trgu ačl Duomo, kjer že stanuje režiser filma. LUZERN, 4. — Danes so se nadaljevala dela, da bi dvignili avtobus, ki je zapeljal v jezero, pri čemer je zgubilo življenje 20 potnikov. Potapljač Naumann se je dvakrat potopil in pritrdil na avtobus jekleno vrv tako, da je preprečil, da bi zdrsnil še globlje. Kasneje bo pritrdil še drugo vrv in bodo avtobus lahko izvlekli. Naumann je videl v avtobusu osem trupel. gledali kratkometražni film «Pogreb Steja Halačeka*. In nato še dva filma. Prvi je bil •Pustolovščina pred vrati*, režija Sime Simakovič, jjroizvodnja •Jadran film*. Kot mnogo filmov letošnje produkcije, se tudi ta zgodba dr gaja skoraj vsa v sanjah. Mlado dekle, po imenu Agne-za ki še nikoli ni ljubila in še nikoli ni bila ljubljena sanja. Bolna leži v sanatoriju in si želi doživeti veliko ljubezen. Tuše začnejo sanje. Sanja se ji, da je srečala dobrega in plemenitega človeka in da je srečna v zakonu. Prične pa dobivati ljubavna pisma brez podpisa. V njo se roseli nemir in zdi se ji, da ljubi tega neznanca in ga prične iskati. Njen mož vidi, da se nekaj z njo dogaja in jo pošlje v hribe na zdravljenje. Na tem potovanju jo spremlja možev dober prijatelj. Ona se mu zaupa, on pa se ji v šali predstavi za anonimnega pisca ljubavnih pisem. Ona se mu preda. Nato j a ji pove resnico in ji prizna, da se je le šalil. Agneza se v obupu vrne domov K možu in mu vse pove. Besen pozove mož prijatelja, ki je znan kot ženskar, na dvoboj. Bojujeta se z zastrupljenimi noži in oba pogineta. Agneza vsa nesrečna zbeži od doma proti mostu. Tu je njenih sanj konec. Ostane samo še stvarnost: sanatorij, bolezen, neuresničene želje. In razburjenje je tako velikol da njeno krhko telo ne vzdrzi do konca in umre. Režiser je napisal scenarij po drami Milana Begoviča, zato je film po zgodbi iz začetka tega stoletja. Film je stilno čist, dobro narejen, vendar se zdi, da gledaš film izpred 20 — 30 let in to še zlasti iz režije ter igralske plati. Ana Karič v vlogi Agneze. je bila nekoliko bled lik, vendar je vlogo solidno odigrala. Vidna sta bila igralska filmska lika, ki sta ju izdelala Agnezin mož Zoran Kristano-vič in njegov prijatelj-zvod-nik Boris Butančič. Publika je kakor se fljj jih simpatij, me filmska zgodba ^rez.- u jih napetosti, zgodba, gledaš in gre mimo llltlliv. j. Drugi film: «Košček Jan* ga neba», režija Toma proizvodnja * Bosna 4 film so že vrteli po , vanskih kinematografih^} • imel velik uspeh. Sov) .i zveza je ta film od*1*3 zanj se zanimajo tudi ' J, kupci. «Košček modreg* J ba» je ogrel publiko, * J aplavdirala pri n-ekatenft I nah, posebno pa na * saj je film igralsko in j J sko zelo dobro narejen. B njič ni razočaral, izbral ) Jj lične igralce. Filmska 9. ba nas popelje k stan0.7j2jl| nekega dvorišča in Prllc otroke, košček modrega J ba, golobe, dobre ^ njih slabosti. Tu ni Q\- « junaka, glavni junak )e ,^ riZrp Tu. i p. nninrei rišce. Tu je najprej družina, Ceda pere ^ulic ’1 vedno lepa a izmučena ^ Marija, njihov sin in P°,jj jemnik Borov. Tu je ded Filip, ki hrani g°‘°' ki ima zelo rad otroke, deček Miša, r> ki rti J* paralizirani blematična žena sobe v najem tv— „ podoben italijanskim neo ^ stičnim filmom, vendar 1 j viren in ga lahko šteje™! najbolj uspelim ju gosi0 | skim stvaritvam. «»--------- Slovar albanskega jezika TIRANA, 4. bodo objavili Al*** slovar II«' skega jezika, ki ga do še niso imeli. Obstaj#"™ namreč samo stari lotit1*, banski slovarji, ki so &il* j stol«11 pravi jeni pred tremi Z e 1954. leta so natisnilt var albanskega jezika, " ni zadovoljil, čeprav J* sestavljen po modernej' čelih. jših sprejela film hladno, brez več- ulllllllllllllllllllllltlllimilllHIIHIIIimHimilllllllllinllllllllltlllllllllH O111111 minil"1"11 r itie Skrivnostno odkritje zaklada «črne roke^l ; so Gre za srbski državni zaklad, ki 191 o. leta zakopali oficirji, ki so jih kasne)e ustrelili kot pristaše «crne roke» BEOGRAD, 4. — Skrivnost-, ni nočni kopalci, naj bi si prilastili legendarni zaklad, ki je povezan z delovanjem »črne roke«, ilegalnega združenja naprednih srbskih oficirjev. Srbska vlada je namreč leta 1915, ko se je umikala z vojsko pred nemškimi in avstrijskimi četami dala zakoiia-ti železno blagajno z zakladom zlatih novcev in drugih dragocenosti. Po vojni je beograjska vlada večkrat skušala ponovno najti blagajno, toda vsa iskanja so bila zaman. BEOGRAD, 4. — Sto manjših makedonskih kmetov je zmagalo v tožbi proti državni hidroelektrični centrali Mavrovo. Centrala je namreč povzročila poplave in je voda zalila čez 60 hektarov obdelane zemlje ter povročila škodo 20 milijonov. Prišlo je do tožbe med malimi kmeti in upravnim odborom hidrocen-trale. Na sodišču se je izkazalo, da je centrala odprla zapornice in s tem izpustila vodo ter povzročila kmetom škodo, za kar po se ni brigala. Sodišče v Skoplju je dalo kmetov prav in hidro-centrala jim je morala izplačati odškodnino. «»——1 "»"-•M-:....... Incidenti pariškem zaporu PARIZ, 4. — Oblasti vztrajno molčijo o incidentih, do katerih je prišlo včeraj zvečer v pariškem zaporu »San-te* in med katerimi je bilo po vesteh neke ameriške a-gencije ranjenih več oseb. O-koli 50 političnih pripornikov • ultras«, med katerimi so bili tudi morilci odvetnika Pio-pie in komisarja Gavouryja, se ni hotelo vrniti v cpi-i-e Film »Pustolovec pred vratin ni ogrel publike Ljudski glas pravi, da cirji, ki so blagajno z bili ustreljeni, ker so dali »črni roki«. Ta ort zija je namreč skušala P, viti,na prestol Džordza, rojenca kralja Petra bil napredneje katerega je Ki usmeri^.], nato ,?PrMai prestola njegov mlajši " - leksander, ki je kasneJ®, stal kralj. Zanimivo ie' Džordža s silo zaprli " bolnico, češ da naj bi zmešalo, v resnici Pa )e reakcionar^ ih i za stališče likosrbskih je med drugo vojno so°‘ pa J , krogov. m’11, s partizani, po vojni zaposlen v zunanjem stvu in sedaj je redo° kojen. Pred dvema v Beogradu obnovili «/ proti oficirjem »črne t in uradno ugotovili, d® izdal*- cirji niso ničesar u“-. s(p-več da so bili pošten* oficirji. V neki vasi v S® _ kjer naj bi našli zak|a,javijo, da so tri skrivno5.je j sebe pred letom me -<« raziskovale napol P o r*1 področje. Nato so te be zginile Pretekli P’ one ponoči pa se je v vaS,eg«J ljal avtomobil, iz ponovno izstopile ki so pričele kopati kateV *“ Pr«; nV vili so velik kamen, terem je bil izklesan dvema krogoma, pred so izginili. ... r Zjutraj je našla P0.1^^ metra globoko jamo jjj odtise železnega " tega, zaboja. že iimiiiiiiiimiiiimiimiiiiiiimiiiiiimiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiitiiiiiiiiiiiiaiiiiiimituiifiiiiiififiif minulimi imun 111111111111 mi n um imunim 111111111111111111111111 iiiiiimo"1 z Pismo Kube Varnostnemu svet*1 v zvezi z letalom «Boeing 7On Kubanske oblasti pravijo, da gre za provokacijo, ki naj nudi izgovor za nov napad ■ ZDA že proučujejo možnost embarga HAVANA, 4. — Kubanska vlada je poslala Varnostnemu svetu OZN pismo, s katerim protestira v zvezi z incidentom z letalom »Boeing 707», ki sta ga dva Američana skušala odpeljati na Kubo. Kubanska vlada omenja s tem v zvezi nevarnost bližnjega napada ZDA na Kubo in poudarja, da bi incident z omenjenim letalom utegnil biti izgovor, ki naj bi opravičil napad. Kubansko pismo protestira proti histerični kampanji, ki je sledila omenjenemu incidentu in proti žaljivim izjavam ameriških pari""1 -marcev ter proti njihovim grož- po običajnem sprehodu po 1 njam. Pismo omenja tudi prejšnji protest kubanske vlade od 28. julija v zvezi z incidentom z letalom »Jet Electra«, ki je pristalo na Kubi, ker je neki potnik prisilil pilota, da menja smer. »Kubanska vlada, poudarja pismo, nima nič o-praviti s temi incidenti, v katere jo skušajo vmešati. Kuba poziva Varnostni svet, naj sprejme primerne ukrepe, da se prepreči ponovitev takih incidentov, ki so velika nevarnost za svetovni mir. Kubanska vlada obljublja a-meriški vladi, da bo vrnila vsa trgovska letala, ki so pristala na kubanskem ozemlju, če se ZDA obvežejo, da bodo storile isto glede kubanskih letal. V VVashingtonu pa še dalje izkoriščajo ta incident in sedaj razmišljajo o možnosti', da bi uvedli popoln embargo na trgovino s Kubo. Baje so ta ukrep predlagali voditelji državnega departmaja, ker Kuba ni vrnila letala »Electra«, ki je nedavno pristalo na Kubi. ZDA še dalje uvažajo tobak in povrtnino s Kube, prav tako je še vedno dovoljen izvoz živil na Kubo. Trgovinska izmenjava znaša približno 70 milijonov dolarjev letno. Kar se tiče dveh aretiranih Američanov, ki sta skušala prisiliti pilota, da odleti na Kubo, poročajo, da v preden so ju odpejij^ K(l, da por, izjavila, Sedaj pa pravita, ^ edini namen P \e , njun talo Kubancem in njuno dejanje samo Zn> skega« značaja. tudi, da so objavil* ^(fii^i dveh »piratov«, 01 je bilo včeraj in d® od (J ra o terih štirih sta dva piratih’’., j* izstop^ tala skupno z nekat®^ pa- niki, še preden sta 'jSt^^ la zadnja dva. To je še bolj misliti- Je da šlo za skrbno Pr'^- izzivalno dejanje, «|a , I*1 izgovor za moieb** na Kubo. Mnenje strokovnjaka o perečih mednarodnih problemih Problem lakote v svetu ni le problem kosa kruha Za rešitev neštetih problemov r svetu je najnujnejša vzpostavitev osnovnega ravnotežja - Dve tretjini lačnih in le tretjina sitih Ko O problemu -podhranjenih* množic na svetu se Manja leta veliko piš e in govori. S tem v zvezi se Pogosto načenja tudi problem nerazvitih dežel. Prof. a vseučilišču v Rio de Janeiru Jose de Castro, ki se tem vprašanjem posebej ukvarja in ki je bil prav zaradi tega izvoljen za predsednika FAO, je napisal , f™ vprašanju zanimiv članek, ki ga v skrajšani f , i objavljamo, saj je napisan v zelo prepričljivi n lahko dojemljimi obliki. svoio Sem '6ta 1948 °t>javil | daljšo dobo je nesmisel. Cez ka l=i,P*rV0 kn-i'£0 »Geopoliti-' sto let bo na Zemlji morda , laK°te* so mi __i.l; a. da so m* mn°gi rekli ti problem še zaostri- tožii iAno zato' ker sem °b-an‘alizem, da drži dve sem'h’iSrta Slab° razvltk Ko jan v nikoli organizaciji niso pa k govorili o «lakoti», pač hranio 1 sramežljivo o »pod- lruš"unrtU- Uspel° mi Je' lakote utrltabU*’ da bi P°jmU Jemanje t, P.0t( v uradn° do-S!«atram * prvo zmaš° narodi a3 da so Zdruzeni tovne t S pokr°vitelj sve-ampanje proti lakoti. b*i*° P°VSem nju ’ blla Pn spoznava- skeea 5a Pr°blema le stran- membo i?ena' DeJansko sPre' povzročilo Hpictvo povzročilo dejstvo, nje nortKr spremenilo gleda-soč hran.lenih narodov. Ti-kota mlslllli da je la- ,,v“' r rr k.™- med nost s nJlmi razširila zna-JiVe’ 0 nenadoma spoznali, da tein i8. ,svetu narodi, ki mo- ganizem na0llk°’ kt>t jim 0I" da pom ?rekuJe- Odkrili so, ga b]a anjkanje prehrambene-Pač n-ga ,nLpriroden Pojav, krivic ■ d'ščina družbenih Je. vsaimi, Slabe delitve- kar krivii0 ifa,r se nJ*h tiče- za' nje. j- 0'oPialno izkorišča-Upiratj narodi so se začeli Za aneti^iV° ie’ da ne gre le Ugotavlia’mZ8 Ž,6lj0 P° hrani' kranjen ce'o, da najslabše 'Zgube '» posamezniki povsem ne jedo v Navajeni so, da tega V°’v kot treba’ *n s' šken\ rfC ne 7ele- V sociolo-trarn j °menu te besede srna-ških *Č 0 kot stanje člove-*ostii "Pnosti, ki nimajo mož-fiak * Se pr'merno hranijo. a?ta j® različna. Pozna- vi Prav 00 'akoto> t° se prakso, f' g^ad. in kronično la-več v adl med slednjimi je Vps‘ lakote ?r,nian7L!akote in sicer, da hrana vU.^e neka določena hrane’ w! Je za ravnotežje pre- 'jakovin tvena- Primeri' be- I'*ihi j-8’ ominokisline, vita-železo itjo 0r jte’ od nJ'b ni PoL sem slabo hra- fiaCr-kl- ŠU1 i° doin taksnem pomenu, u i*raniemam Jaz, je biolo- vf,n če- K /\ K M 1 1« n A — U RO _ bombnika vrste «B-52». sar Američani še niti od da- Drugo sovjetsko vojaško le- lfič nimaj() Bilo je namreč talo, ki so ga še posebej «o-pazili« zahodni strokovnjaki, je prav tako težki bombnik z 'osti f^iajo* da Zahodu sicer ugo- v Opira ■ se nerazviti na- >arPaš°’ ker 50 la-'- Ner raz>°gov ne opažajo pra‘ . . azvitif- za to lakoto. j0J°. lenob0n8r°dom zato 0(;’ 6: -''"b d7’ neznanje. Pravi-t* Vreme-^.S0 nižie rase. Tu- so etllU krivlke razmere da so Ih tak ffavijo. 61ietl v°H.i.e svet danes raz- *'r8n' stadrt8 skuPini: ’ ki ^retjini človeš- *V; str; ani pPremalo je, . Pa hra le na drugi ,®na tretjina do- Več anjenih i * Jlna Ur, sp, Iiudi, ki pa at>ora sPijo, ker rej, V se bojijo tiv' ,Ž'VI v1-’. ,Cloveštvo, to- C'h znakov'hu dveh. nef- ,,, H v • v znaku la- C16 se heSn.8kU Strahu- To ;:;;skrajnos-rna>-ati, faUb*ovSUe treba otre- Ea lh izh= 1 naz-orov, po ftJ?- "S™ S1* r- hlaga prehram- ehej ?aSlo I ‘hu Prek Parašr««- more tak0 'a teV8lstvo 7 kot narašča krehiDr'Ja na h5uaristveno ni *huf]ena. v jq način P°d‘ aCVe 'deje ni St°letju Mal' tecL Va’ ker „ ostale brez z l k°loniZi °.. n8'ezi, ki so !hdhlmi opraa'' IndiJ°. ntogli euS 8v a Jem tVatl 'ak0t0 'Pu n Za prirnri }0 prayu izpod peresa Geor-gesa Alberta Astreja. He-mingxoayeva vdova pa je dopotovala v Havano, kjer je dvignila rokopise umrlega pisatelja, poleg tega pa se pogaja s kubansko tila-do, da bi v Hemingtvagevi bili v bližini Havane uredili spominski muzej. Vreme včeraj: najvišja temperatura 28.5, najnižja 20.6, ob 19. u-ri 25; zračni tlak 1018.2 pada, veter 15 km severozahodnik, viage 64 odst., nebo jasno morje <, ki je organizator drugega festivala jugoslovanske folklore, pa je ves v pripravah za nocojšnji zaključni večer. že nekaj dni biva v Kopru 50-članska programska m tehnična ekipa LTV, ki dokončuje še zadnje priprave za nocojšnji prenos 11. dela nastopov «Lada», »Kola* m »Taneča* po Evroziji. Nocoj bo simbolično kot predstavnik Slovenije nastopil tudi mladi akademski ansambel «France Marolt* in s svojim nastopom iztekel gostoljubje trem vrhuncem jugoslovanske folklore Na Titovem trgu v Kopru so postavljeni visoki stolpi, od koder bodo s kamerami sjjiemljali ves program zaključne revije, program, v katerega so ansambli izbrali res svoje vrhunske, tehnično plesne dosežke. Danes prispe v Koper tudi itaijunski komentator. programu Evrovizije Enzo Tortura, tu pa so že avstrijski, francoski in norveški špikerji. Najavljeno je nepričakovano število domačih in tujih dopisnikov, ki bodo nocoj doživeli resnično razodetje bogastva jugoslovanske folklore. Takoj ko bo zaključen spored folklornih plesov, bodo s treh prizorišč zavzeneli zvoki zabavnih orkestrov in s tem naznanili začetek «Folklorne noči*, zabave in plesa do nedeljskega jutra. M. L. V petek bo pela na gradu Milva Na gradu sv. Justa si sledijo razne prireditve druga za drugo in se odlikujejo po pestrosti. Avtonomna turistična in letoviščarska ustanova se zaveda, da se v Trstu lahko priredijo zabavne in hkrati kulturne predstave samo v treh poletnih mesecih, ker ni več na razpolago gledališča Rossetti. Zato skuša privabili v Trst poleg domačih tudi številne tuje umetnike, pevce itd Pri tem pa se utegne zgoditi. da občinstvo ne bi pokazalo dovolj razumevanja za r.rpore ustanove, ki pa vse-trc tvega, saj se zaveda, da je to konec koncev v interesu tega občinstva, kajti s tem se nudi vsem možnost, da se seznanijo z osebnostmi, ki jih tako pogosto vidijo na televiziji in v raznih ilustriranih tednikih. Sedaj je vrsta na Milvi, pravem odkritju leta 1961, ki je zasedla drugo mesto na festivalu v San Remu ter prvo in drugo na neapeljskem festivalu. Milva je sedaj že skoraj prekosila Mino ter povsod povprašujejo po njej, zlrsti v raznih kopaliških mestih Kljub temu pa bo prišla v torek in bo nastopila na gradu. Za ta nastop sprejema blagajna na Pasaži Protti naročila za vstopnice že sedaj. V a lutP Trst dolar 619.50 švicarski frank 143.55 funt šterling 1737.50 francoski frank 125.10 marka 155.68 j šiling 24.05 pezeta lv 75 dinar — 80 marengo 4950 — zlato 707 .— Čila j le in širite PRIMORSKI DNEVNIK iir-inmiiiini milini n iii iiiii minimum n n imunimi umil mn n n ||HIII||||HIIIIHIIIIIIIIIIIIII«I1IIIII1IIIIIH*IIII ((FRANCE MAROLT* iz Ljubljane (Koroški svatbeni rej in svatbena polka) LADO: »Ladarke«, »Vrličko kolon, ((Posavski P'es 1 KOLO: »Plesi iz Crne goreli, «Vlaško nadi^faV, njen, »Plesi iz Pirota« TANEČ: »Nevestinski ples«, «Komitski ples«, d’re’ nos za TV — Jugoslavija) ob 21.30 uri: ZAČETEK PRENOSA ZA EVHj> VIZIJO — (Italija, Avstrija, Zahodna Nemcu* Švica — 3 TV centri, Švedska, Danska, Holandska) LADO: «PRIGORSKI PLESI« —KOLO: »TROJN0-MOŠKI PLES« — TANEČ: «CIFTE - CAMCE* ’ Moški ples — LADO: »VRLIKA« — KOLO: «DUJ’ DUJ» - Zenski ples — TANEČ: «SOTE» — Alb*"; ska ljubavna igra — LADO: «BUNJEVAC» - E* tevsko nadigra vanje — KOLO: »SRBSKA “U TA« - Množični ples — TANEČ: »DRACEVKA kmečki sabor iz okolice Skopja ob 23. uri FOLKLORNA N O C Rakete nad Koprom. Zabava in ples do l^r>' Plesišče na Titovem trgu (igra veliki zabavni 0 J kester iz Trbovelj p. v. Mihe Gunzka), na ter* Tomosovega nebotičnika (igra ansambej «6 b*n + 1») in v parku Okrajnega odbora na VerdiJ* cesti (igrajo »Zadovoljni Kranjci«), Vol na Cez 500 narodnih noš iz vse Jugoslavije. Ves K per v barvnih lučeh. Zagotovljeni prevozi v v smeri. ( OtEDALlSČA-] GRAD SV. JUSTA VELIKO DVORIŠČE Od danes 5. avgusta pod pokroviteljstvom Avtonomije turistične in letoviščarske u- stanove in stalnega gledališča mesta Trsta »Harlekin, sluga dveh gospodov«. Komedija Carla Goldonija v treh dejanjih. Režija Fulvio Tolusso. Cene: 1000 lir, 600 lir in 300 lir. Predprodaja vstopnic v Pasaži Protti, tel. 36-372. IIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 4. avgusta se je v Trstu rodilo 12 otrok, umrle pa so 4 osene. RODILI SO SE: Mario Giu- govaz, Claudio Galante, Mau-ro Polese, Mana Gabrielta Co-gno, Marco Leisner, Eriča Ca-iici, Paola Fabian, Flavio P.ero-bon, Roberto Casanova-Luzio, A-lice Bonifacio, Fulvio Zucca, Fulvio Taglivlerro. UMRLI SO: 44-letng Ernesta Voarič por Kurinčič, 66-letni Nicolo Oessardo. 73-letni Albino Lughi, 65-letna Falumia Ben-venuto vd Derossi. NOČNA SLUŽBA LEKARN AlFAlabarda, Istrska ulica 7; de Leitenburg. Trg sv. Ivana 5; dr. Praxmarer, Trg Unitž 4; Prendini, Ul. Tiziano Vecellio 24. VCEHAJSNJE CENE NA TRGU NA DEBELO (V prvem stolpcu so naj-mžje cene v drugem najvišje. v 3. prevladajoče) pomaranče limone . . . marelice . . jabolka . . . hruške . . . breskve I breskve II slive .... grozdje . , . pesa .... kumarce . . čebula . . . svež fižol . stročje . . . razna solata jajčevci . . . krompir . . paprika ... paradižnik . zeleni radič I zeleni radič II bučice . . Večina blaga se prodaja po prevlad, ceni (3, stolpec). Tune im ... 377 377 377 118 118 ... 100 106 100 ... 40 259 83 ... 41 129 106 ... 94 129 106 ... 36 83 71 ... 29 120 30 ... 83 129 106 ... 20 70 40 ... 50 70 60 ... 41 59 • 47 ... 188 188 188 ... 83 140 94 ... 60 140 80 ... 29 70 36 ... 25 41 33 ... 36 41 36 ... 36 106 53 ... 250 400 300 ... 80 120 100 ... 80 150 118 c KINO Nazionale 16 00 ((Peklenska . ta«, eastmancolor, Audi« . phy, John Saron. Prepov*0 mladini. ,, Fenice 16.00 »Zaliv 8uS’>' eastmancolor, John Ffl Bernard Lee. ^ Exctisior 16.00 »Marlnes v p»du>\ p Grattacielo 16.00 ((Potni Kanton«, teohnicolor, 8' Basohart. Arcobalen0 16.00 »KoclsoV Ro.k Hudson. i£jf Supercinema 16.00 «Sedem vov». eastmancolor. Alabarda 16.00 »Mornar bad», teohnicolor, Alk Qu,n, Maurecn 0’Hara. Aurora 16.30 «Crnii Prest0*Vui Cristallo 16.30 ((Divja wl Gary Cooper. Rid1’1 SP Garibaldi 16.00 «Neurje», ted1 color, Silvana Mangaoo. * Capitol 16 0u ((Porodni vmjv James Mason. PrepoV m, adiim Technicolor. / Impero 16.30 »Veliki Prepovedano mladini, Italia 16.30 »Zadnjo Mel Ferrer. Prepovedano dim. Massimo 16.30 »Leteči ]* Jf Stan Laurel. Olivver H tj(l Moderno 18.09 «Hoja po ** 18.09 «Hoja Aiuhony Perkins. r/ Astorla 17.00 «Teror barbf techni-color, Chelo AJOiJ®*'* ? Astra 16.00 «Veliki f Vittorto Veneto 17.00 RevU^ licijskih filmov: poročnik Scheridan», «Seminole». iA .1! coior. 3»-‘j Marconi 16.30 na postem »Dzvtrolinilz oblNOJ*« filled** iff Lay. Ideale 16.30 color Ji _______________ .... fj| »Poveljnik gange«, Gl«nI' \tf Abbazia (bivši Savona) «Kraljevi ljubimci«. Savona Zaprto za adi P0 7efiir Odeon 16.00 ((Ujetnik teohnicolor, Stevvart Gr Skedenj 20.30 «S kapital*0 -palubo«, teohnicolor, Gray. y KINOPROSEK-KONjOVj! 5 predvaja danes, dn* ^ m. z začetkom ob 20-barvani film AMERIČAN |U v PARIZ® (Un Americano a sssaffl _ * predvaja danes 5- ** v dvorani z začetkom 18. uri lilm Zmaji Zahod3 (I draghi nel «rl in z začetkom ob 2®-na prostem 1>,B' SUSIE W0Njj IN NJEN SVE], (II mondo di Susie ^0 primorski dnevnik — 5 — 5. avgusta 1961 Na Lonjerski cesti Izročitev 121 stanovanj družinam iz nezdravih bivališč Predsednik IACP je napovedal, da bodo do konca leta izročili 545 takih stanovanj čili ^onl.erskl cesti so izro-lih ;rCera:) j.121 stanovanj, ki skih K^ra ustanova ljud-št Ran "a P°d'agi zakona staaovanf l?*očitev. nezdravih v-ni . Jv-. izročitvi stano-vzoči vl=aU-med drugimi na-,-r i, S1 generalni komi-FranzU , amara' župan dr. novalci stevilni bodoči sta- ter začeli dirjati naprej. Pri tem sta podrli na tla žensko, ki je pri padcu zadobila hujše poškodbe. Ponesrečenec o so takoj prepeljali v bolnišnico z rešilnim avtom RK. Pri pregledu so ji zdravniki ugotovili globoko rano na zadnjem delu telesa, rano na desnem licu, razne podplutbe in poškodbe ril ie spregovo- t po hrbtu, ramenih in nogah Masutto k dr' ^UI’ ter možen zlom levega rame- mer „ , . - orisal na- na. Ce bo šlo vse po sreCi, *n rekel ,*ek. stanovanj bo Križmančičeva ozdravela V okviru6? dr,u§im: j v 15 dneh, če pa gre tudi za na Dorileoi ,ra*ov, sprejetih zlom ramena, potem pa bo jamo dano zakona 640, otvar- ; zdravljenje zahtevalo okoli no stanovi ■ n?daljnjo skupi- 140 dni. na tistim re’ -kl so namenjenih Drn,;„Z1.vl-’° v nezdra- zaveS°^ ter „v skupnih slrnovanii e, za 9 hiš s 121 tivaln 11' 1 kat.erih bo pre- thadnjo °teh°2 500 ljudi' Za korafjenit r'tanovanj je bilo nov v , okroE 300 milij iečii’ nekai ',"-u ’________________- hiše °seb ®^arj°valo okrog 100 Jj z 21 nekaj dneh bomo iz-Rocolu nadaljnje tri an " Janj1-, v kate: Baticha Nenadoma je počila zadnja zračnica vespe Ob 16. ari so prepeljali na opazovalni oddele* splošne j bolnišnice 17-letnega mesar-skega pomočnika Gualt era iz Ul. Molino a vento r. -- in 7a v,‘wv/s AUU. iv, ki se je ponesrečil pri ^•120.000 lir Fe Sm° 12 ! vožnji z vespo. Zdravniki so se t" * ' ugotovili, da se je Batich h°dnost K načrlov za P1*'' P°bil pri padcu po desni no- nju stanov001^ *zro^*. nas^ed- gi in desni roki. stanovanji s Ponesrečenec, katerega so Za okrog 750 ii,,JrJe \ cfstl» prepeljali v bolnišnico z re- 50 ljudl za katprfl ; silnim avtom RK, je povedal, JO bi'lo " rl "J 1, na rv ct I kjonov; 5 vok5og ,?50 -F11' j da se je okoli 15.3J peljal j;'ergio s 60 naselju San vesp0 po cesti v bližini Milj. •“tsnovalcev 7a tanl'. za 250 . ]yj0tor je upravljal njegov pri-h?;r°še9aik(’l85 milijonov; ' jatelj' 1?-letni Edoardo Bor- Saa'SwBi«a50v„a”B v naselju G: don Pt.nčane 17. Jz nezna- i;d^° za 350 stanovalcev , njh vzrolcov je nenadoma eks •*e za i- 200 milijonov lir. j P *} a zracnlca zadnjega na motorju, kar je Podi«? v, okv7rTraden7’na! P°vzrožiI°- da ie Bordon iz‘ si se .alfona št. 640 katere ’ gubil oblast nad vozilom. Sr‘botiZa6ele leta 1958 pri Sv. | Trenutea kasneje sta se oba in pri’c;V naselju San Sergio Prijatelja že znašla na cesti-nio tnr«-V‘- Ivanu. Skupno bo- šču, več ali manj poškodova-sianm,-*P ■ 1Er°iili 46 hiš s 545 na- Je bihfza 2350 oseb. Za to | ‘■lardo anfiPno ,j?danih 1 mi-j hiErdo’ anc op milijonov 800.000 rQo 306.800.000 lir 1 Nezgoda ; !id>. da predsednika IACP i holandskega pomorščaka ?° hiT’.utt ,so zSradili že mno-i« v nf druž>ne, ki stanuje- fe-S PaV treba,ad°aVbivferaJ ne'Kaj -pred 17‘ uro ho' uraii stann,,,«;. Holandski pomoržčak Adria-nus De Bic, star 53 let, je .. -uran ■’ -- — , tel zapustiti holandski parnik JUsrski cesti ' "a L°‘: «Elshout», ki je zasidran v ža- iZroČlti 7o m rt o <7n . ’. . J . . veljskem industrijs.-.em pnsta- Prprej" '”j5U :zročiti že mnogo fodHe- ki jih t zidaalob°Zan-|ni“u- Ko -’e šel po mostiču’ StVe°dadela dolgo časa stala.,kl P«vezuje palubo z obalo, »dna .tpa gre le za bolj za- mu . la nenadoma spodrsnilo tud- ftan°vanja kar se vidi! in le Padel 3 m globoko. V vsak 'zdatkov zanje Na spremstvu nekega pomorske-ZadoVnl?Cln Pa bodo družine, Sa' ag,enta družbe «Parisi» so selijo ■ ’ da jih končno pre- \ Sa tako.l prepeljali v splosno in ponlp nezdravih stanovanj ; bolnišnico, in sicer na drugi v zdra,, iz pravih brlogov , kirurški oddelek, hovanjj ’ reprav mala Ob načrtu za razvoj kmetijstva «Zeleni načrt» naj bi zaokrožil premajhna kmečka posestva Majski popis je ugotovil preveliko razkosan ost kmečke posesti na Goriškem - Potrebni so posebni ukrepi za Brda in gorske kraje V zadnjih dneh je bilo na | sedaj nimajo toliko zemije, Goriškem več sestankov di- kolikor bi je potrebovali za ------- ^stopljeno apno Oškodovalo oči G Modemu pleskarju jeeSFa,Dominese, star 21 ,■ čua- ar P° poklicu. Za-ie v^erainefa naključja rrtii v qa, °koli 10.30 brizgni-jih aztoPljeno apno ter fdravniv; Precej poškodovalo. ?arhred s° mu ugotovili vieni h.*11' opekline na zu- Zdravniki sta-1 so mu ugotovili razne pra- Iske po desnem ramenu in desnem sencu. Ozdravel bo v približno 8 dneh. rektnih obdelovalcev, na katerih so razpravljali o »zelenem načrtu« za kmetijstvo, za katerega je bilo prejšnji teden razpisano posojilo znesku 118 milijard lir. S tem denarjem naj bi načrt finansirali v prvem letu njegovega izvajanja. Glede izvajanja tega načrta je kmetijsko ministrstvo izdalo prvi obris ukrepov, ki b: jih bilo treba podvzeti v nje govem okviru. Predvsem bi bilo potrebno vskladiti de'o raznih ustanov, ki delujejo •a razvoj in dvig kmetijstva. Poskrbeti bo treba tudi za boljšo organizacijo trgov za predajo kmečkih pridelkov. Poleg kreditov kmečki posesti pod ugodnimi pogoji in na daljši rok, bo treba poskrbeti tudi za zadostna tehnična sredstva zlasti za taka, ki bedo primerna za Brda m za gorske kraje. Kar se tiče okrepitev kmečke posesti pa se priporoča, naj bi podpirali ustanavljanje zaokroženih m dovolj velikih posestev, ki bi bila zmožna ne samo obstajati, ampak tudi napredovati. Predvsem bi bilo treba poskrbeti za povečanje in zaokroženje že obstoječih posestev, da bodo poslala organska celota in nudila možnost dostojnega ore-življania družine. Ta zadnja točka je važna tudi za našo kmetsko posest v Pevmi in v Brdih na splošno; zdi se pa, da skušajo v Fevmi napraviti ravno narobe, ko bi hoteli bivše Fogar-jevo posestvo, ki ga uprav.,ja Ente Tre Venezie, razkosati in ustvariti iz njega več manj-š. h posestev, namesto da bi z njim predvsem zaokrožili že obstoječa posestva malih kmetov iz Pevme in Oslavja, Ki * pS ^ ah l5Sr6^*’- k° ozdravel v finese očes. Ce bo šlo a - 1 dneh. se je ponesrečil Prj za,v^,novi zgradbi šol-snl6i ki Ea sPlošne bolniš-pl°ane gradijo v bližini j esel vedrarilsnice- v rorici 'e Jil nenacW z aPnom, ko mu S® 3* p«d?a spodrsnilo. Ve-mu >una tla in curek 1 brizgnil v oči, in ?Seni Kravi podrli Sjno«i n^sK° Krogelj Prei0 v b]aj. Pez 20. uro je Marijo ančič KrBaiela"Ue5aTfeče ^Ob^lj štP 3r6. KriŽm Siliva Uri Križ- sta vodiia kn^°v' Z roka- vpr.,njeni Lkol°. a ]OEn ni voz , kravi v sta ep -z. ^eznanih za njo vlekli IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII Pismo predsedniku pokrajinskega sveta Izboljšati je treba zdravstvo v umobolnici Nadzorna komisija je pri svojem pregledu lani ugotovila velike pomanjkljivosti v pokrajinski umobolnici Pokrajinski svetovalci KPI: Bergomas, Selli in Cipriani so poslali včeraj predsedniku pokrajinskega sveta Chientaroli-ju naslednje pismo: V soboto dne 10. decembra 1960 so pokrajinski svetovalci obiskali pokrajinsko umobolnico v Gorici. Ob zaključku obiska so se zbrali v tamkajšnji knjižnici, da bi si izmenjali vtise o delovanju in o učinkovitosti higiensko-sanitar-nih naprav v umobolnici. Na tistem sestanku je pokrajinski podpredsednik pre-čital tudi zapisnik o pregledu umobolnice, ki ga je izvršila pokrajinska komisija za nadzorovanje umobolnic dne 28. aprila in 3. maja 1960. Iz zapisnika ob pregledu umobolnice so razvidne zlasti zivinceti splašili ^ "V",-,-’, , ■n •V DritanSv ^ule5*"5 h”-ts° Ptmaa*1!6 vojr,e - m enote hrodov mornarice ki iu vel na Te Sre- eno- morju. ih ntVOm ^hanit*^'011” P0d po' ^ na kat ap’tana Sonti — j. PraPOrttl , t je m^vrce v ‘ JC lzobesil svoje ^iB-ttiSlral Bush’ Ptoe podmor- S, rown R ln Pomožna lad- *AUHas“rale I*™' Ladja so io ace» m n Pomolom Z ln vps Pomorsko posta-°hrežju Po'dan je bilo mnogo radoved- nežev in tujih turistov, za katere je prihod vojnih ladij pač vedno pomemben dogodek. Takoj po svojem prihodu je kontraadmiral Bush obiskal dr. Palamaro, ki mu je opoldne vrnil obisk. Kontraadmiral je skupno s poveljnikom križarke in angleškim konzulom obiskal tudi župana dr. Franzila, ki mu je prav tako vrnil obisk. Ladje ostanejo v Trstu do srede zvečer. Danes si občinstvo lahko ogleda križarko in rušilec, in sicer od 14.30 do 17.30 ure. šiiri kritične ugotovitve, ki so precej stroge. Gre za osebje in za asistenco. Omenjena komisija je namreč ugotovila: Število zdravnikov je nezadostno in med ravnateljem ter drugim zdravstvenim osebjem ni zadovoljivega soglasja; tudi zdravniški urnik, ki je omejen samo na dopoldanske ure, ni praktičen, poleg tega pa manjka tudi znanstveno delo in se vrši samo praktično delo. Zapisnik poudarja potrebo, da se primerno zviša število bolničarjev in da se organizirajo tečaji za izpopolnitev že usposobljenih bolničarjev. Dalje je omenjena komisija kritizirala uporabo prisilne srajce, ki je še vedno v veljavi, čeprav bi se taki uporabi lahko izognili s primernim nadzorstvom, z zdravniško pomočjo in raznimi zdravili. Prav tako je komisija priporočala izboljšanje razvedrilne dejavnosti in tudi izboljšanje sedanje prehrane. Poleg tega je ugotovila, da bi diagnostična oprema in oprema v laboratoriju morala biti bolj moderna in ustrezna. V tem smislu je priporočala nakup cele vrste priprav, knjig in znanstvenih revij za potrebno izpopolnitev. Kritizirala je tudi delovanje nevro-psihičnega dispanzerja in podčrtala važno funkcijo socialnega asistenta. Podpisani svetovalci smatrajo za potrebno, da pridejo tako resne in kritične ugotovitve nadzorne komisije glede osebja in glede razmer v pokrajinski umobolnici na splošno na dnevni red za razpravo na prihodnji seji pokrajinskega sveta, da bi se pogovorili, kako poskrbeti za moderno in bolj človečansko zdravniško pomoč in zdravljenje v pokrajinski umobolnici. dobro kmetovanje. Takim kmetom bi Dilo treba nuditi znosne pogoje in dolgoročne kiedite, da bi lahko zaokrožili svojo posest z novimi parcelami. Ker smo že pri kmetijstvu, naj omnimo tudi prve podatke o izidu kmetijskega popisa v začetku maja, ki jih je cbjavil centralni zavod /a statistiko. Kot znano se je crnenjeni ponis pripravljalo že pred leti in ker je bil organiziran na popolnoma novih načelih velja kot prvi splošni popis kmetijstva v Italiji. V zadnjem letu so se priprave prenesle od osrednjih organov v Rimu na pokrajine in občine. Pri posameznih trgovinskih zbornicah so usta-rovili pokrajinske urade za popis in ta urad je vodil postopek tudi po posamezmh občinah. Tehnično pomoč pri teh operacijah so nudila tudi pokrajinska kmetijska nadzor-ništva. Glede goriške pokrajine naj omenimo, da je popis zajel po posameznih občinah do 1*0 odst. agrarne in gozdne površine preostalih 10 odst. pa predstavljajo vrtovi pri hišah ali opuščena zemljišča, gradbišča in podobno. Prvi podatki o popisu kmetijstva na Goriškem so dan Poslednje številke: kmetij z direktnim obdelovanjem zemlje so našteli 5276, ki imajo skupaj 17.711 hektarjev zemlje ali 58 odst.; ekonomij je ■'•72 s 5596 ha ali 18.6 odst. površine; v drugih oblikah imami še 143 posestev s 711 na ali 2.4 odst. površine. Kot vidimo iz navedenih podatkov odpade na posamezno kmetijo z direktnim obdelovanjem povprečno po 3.35 ba zemlje. Vendar pa moramo še upoštevati, da so pri tem všteta tudi veleposestva, ki imajo precej ha, kot n. pr. Dtdtori, Locatelli itd. Sele po oubitku teh površin bi lahka dobili pravo sliko o veliki razcepljenosti kmetijske posesti na Goriškem. Iz Cervinjana Stavka kmečkih delavcev v červinjanskem okraju Za danes, v soboto, od 10. do 12. ure so tudi kmečki delavci in koloni červinjanskega okraja v videmski pokrajini proglasili splošno protestno stavko zaradi zavlačevanja izvedbe deželne avtonomije s posebnim statutom Ob 10. uri dopoldne je napovedano protestno zborovanje na trgu v Cervinjanu, kjer bosta govorila pokrajinski tajnik CGIL iz Gorice Fulvio Bergomas in predsednik pokrajinske kmečke zveze iz Vidma Burini. Obravnavala bosta poleg deželne avtonomije tudi vprašanje kmetijskih pogodb in agrarne reforme ter vprašanje učinkovitih ukrepov, ki naj bi jih sprejela vlada za zaščito krajevnega obrtništva, ki je zašlo v kritično gospodarsko stanje. Dijaške lekcije za popravne izpite Uprava Slovenskega dijaškega doma v Gorici obvešča starše dijakov goriških srednjih šol, ki imajo popravne izpite v jesenskem roku, da se pričnejo ponavljalne lekcije v ponede-ljek 7, avgusta ob 9. uri v prostorih Dijaškega doma, v Ul. Montesanto 84. Ker manjka le še mesec dni do začetka popravnih izpitov na šoli, priporočamo staršem, r.aj brez odlašanja pošljejo o-troke k lekcijam. Pismo iz Nove Gorice Primorski Slovenci - izseljenci so se sestali pri «Kekcu » Prisrčen sprejem in lep program sta ganila rojake iz Argentine Visoko odlikovanje goriške srednješolske brigade - Izreden uspeh goriških kajakašev na svetovnem prvenstvu v Nemčiji Te dni je novogoriška kronika zabeležila tri vesele dogodke. V soboto je bilo pri «Kekcu» prvo srečanje primorskih Slovencev, izseljencev v Argentini, ki so po dolgih letih odsotnosti zopet prišli na obisk v rojstni kraj. Tega dne se je vrnila v Novo Gorico z avto ceste ((Bratstva in enotnosti« prva letošnja goriška srednješolska brigada; le-ta si je priborila najvišje priznanje — trak revolucije. V ponedeljek pa je okrajni odbor za telesno vzgojo, skupaj z občinskim odborom za telesno vzgojo in kajakaškim klubom aSoške elektrarne«, priredil sprejem odličnima kajakaše-ma Bonetu in Spacalu, ki sta se na svetovnem prvenstvu v Nemčiji uvrstila prvi na tretje, drugi pa na enajsto mesto. Izseljenci, ki so v velikem številu prišli na srečanje in sprejem, katerega je priredila goriška podružnica Izseljenske Matice, so bili prijetno presenečeni nad pozornostjo, š katero jih sprejema svobodna domovina. Okrog 70 izseljencev je s solzami v očeh izreklo svojo hvaležnost organizatorjem, ki so jim omogo- čili, da se spoznajo med seboj ter z dosežki naših delovnih ljudi na vseh področjih. Sprejema so se med drugimi pomembnimi osebnostmi udeležili tudi podpredsednik okrajnega odbora Socialistične zveze delovnega ljudstva Milo Vižintin, podpredsednik okrajnega ljudskega odbora Slavko Jež m tajnik glavnega odbora Izseljenske Matice Albert Svagelj. Ivan Regent pa je poslal pozdravno pismo. Kulturni program so izvajali: oktet nogovoriške «Svobode», re-citatorka, «Trio Mozetič«, baritonist Arčon, Marica Baloh in Stana Stanič ob spremljavi orkestra, dalje bivša operna pevka v Buenos Airesu Karla Kobal ter Angel Hrovatin, bivši baritonist znane operne hiše Colon. Izseljence je pozdravil podpredsednik Milo Vižintin in orisal naše dosedanje napore, sedanje razmere, uspehe in težave ter pot, ki smo jo že prehodili pri ustvarjanju socialistične družbe. Za lep in prisrčen sprejem se je v imenu vseh izseljencev zahvalil Angel Hrovatin iz Buenos Airesa, ki je dejal: «Ko smo se iiiiiiiiiiiiHiiiiilinniiiiiiiiiMli,ni,iiiiniii,iiiiill,itl1lliiilllllilliilillituiiulil|llliilltlliIlllllliiltllll|)lllllllllliillliilliilii(iil|lilil|iliiIlllii1ilillliiiiilltillllliiiiiliililliiltitiii(iil|lll|llliillill(l(lH(lltlliillilll((t,m,(,„(,(,■■(■,(,(,(,(,(,„„((,(m,udu1!* V Ob prazniku v Steverjanu Kje so vzroki zastoja prosvetnega dela v Brdih Nekaj misli o pretekli dejavnosti števerjanskega društva «Briški grii» in o dobri volji mladincev, da bi zopet oživili prosvetno delo Po dolgih letih molka so se vrli Steverjanci letos odločili, da ne bodo zaostajali za Doberdobci in da želijo nadaljevati lepo tradicijo prirejanja kulturnih in zabavnih prireditev v domači vasi, po svoji legi in naravnih lepotah vedno znova vabi k sebi. Ob letošnjem praznovanju pri Klanjščkovih na Uklan-cih, ki bo trajalo kar tri dni in bo po vsem sodeč Idfcko zadovoljilo tako ljubitelje poskočnih plesov, kakor tudi aobre briške kaplice in žlahtnega sadja, se nam vračajo v spomin leta po vojni, pa tudi ona kasnejša tja do 1954. Takrat je bil Stever jan med žarišči prosvetnega delovanja in ni bilo prireditve, da bi na njej naši Brici ne pokazali, kakg se lahko okretno gibljejo tudi na odru in kakšno glasovno bogastvo je med njimi, ki se mora jo sicer zaradi valovite lege domačii in težkih gospodarskih pogojev, ki so nastali že pred desetletji, tako naporno in neutrudno boriti za vsakdanji kruh. Steverjanska mladina se je rada zbirala na sicer skromnem prosvetnem sedežu, vadila se je v odrski besedi in se pripravljala na telovadne nastope. Ni poznala ne dolgih poti. ki se prepletajo iz raz-stresenih domačij po briških pobočjih, niti poznih večernih ur in mrzlega vaditeljskega prostora. In kako cenjeno je bilo njeno delo in požrtvovalnost med starejšimi ljudmi, pa tudi med drugimi obiskovalci, ko se je na čudoviti razgledni točki pri Borovcih končno odkril odrski zastor in se je pred očmi množice razvil program, ki ni bil nikdar pod povprečjem. Urnost, šepavost in vedrost našega briškega človeka, je prišla na dan v mnogih ljudskih igrah, ki so vri gledalcih uspele u-stvariti razpoloženje, za katerega smo bili mladim fantom in dekletom, od katerih večina morda pravega dramskega gledališča sploh ni še videla, iskreno hvaležni. Od takrat je minilo že mnogo let. Življenje se je tudi v Steverjanu precej spremenilo. Mladina ljubi rodno grudo, toda odnosi, ki vladajo v spo-lorinarstvu, zanje niso več sprejemljivi, zaslužek je preskromen za trdo delo po vinogradih, ki niso tvoji in življenje v kolonskih hišah, v Prosvetno društvo «BRIŠKI GRIČ» v STEVERJANU PRIREDI DANES 5. IN JUTRI 6. AVGUSTA PLES NA PROSTEM PRI KLANJŠČKOVIH NA UKLANCIH blizu Bukovja V soboto bo ples od 20. vre do ene po polnoči, v nedeljo pa od 20. do 24. ure. Deloval bo tudi dobro založen bife, ki bo odprt v soboto od 17. in v nedeljo od 15. ure dalje. Točili bodo prvovrstno briško kapljico, ne bo manjkalo tudi dobrega domačega prigrizka in lepih breskev. IGRALA BO PRVOVRSTNA GODBA NA PIHALA Prireditelji vabijo znance in prijatelje od blizu in daleč, naj izrabijo to priliko za lep izlet v Brda. odnosu na sodobnejše prilike preveč nevzdržno, da si ne bi 50 odst. mladih deklet in fantov ne poiskalo dela v Gorici. Mnogi pa se odpravljajo celo na dolgo pot v tujino in tako je odšlo na delo v Nemčijo že 15 mladih Steverjancev, nekaj v Švico in delj. Mladina, ki je ostala doma je marsikdaj izrazila željo, da bi prosvetno delovanje oživčlo, toda največjo oviro je našla prav pri ljudeh, ki bi 'jim moral. biti prosvetni in kulturni razvoj naše mladine pri srpu, pri duhovščini in pri nekaterih domačin ih, ki se štejejo med izobražence, toda s svojim strankarskim razbi ješkim delom niso doslej n-st’:urili drugega kot kulturno mrtvilo v vasi, torej vrar tisto, kar si goriški nacionali-'i čni krogi zeli,c. ker »■» dobro zavedajo, da je prav to najboljša vot do narodnega propada. števerjanski fari je uspelo odkupiti prostor pri »Borovcih* že pred leti, s tem je domače prosvetno društvo spravilo v zagato, ker takšnega prostora ni mogoče nadomestiti. Domačini so uvali, da bodo ljudje, ki so tako strašni uperjeni proti vsemu, kar nima njihovega blagoslova znali kar najbolj koristno u-porabiti ta prelepi prostor. Toda doslej so bile na njej le po največ ena prireditev letno, lansko leto pa sploh nobena in v večini primerov niso bile zanjo angažirani domači mladinci in mladinke, marveč so prišli v vas nastopat rojaki iz Tržaškeaa ali drugod. Tudi letos ko kaže, da se bo v Steverjanu marsikaj spremenilo na prosvetnem področju, so člani novoizvoljenega odbora prosvetnega društva «Briški grič* dobili od župnišča negativen odgovor na prošnjo za Borovci. Mislimo, da na tak način ne mere rasti in se dvioati naša manjšina, če jo iz ozkih, osebnih in predvsem strankarskih vzrokov zavirajo prav na tako občutnem področju, kakor je prosvetno! Vendar vse to kot vidimo ni odvzelo volje Steverjan-cem da bi ne pripravili veselo tridnevno praznovanje pri Klnajščkovih. Prav gotovo se bodo njihovemu vabilu odzvali mnogi, ki jih poleg lepega izleta in dobre briške kapljice vabi v Steverjan tudi vztrajna volja naših Bricev, ki želijo nadaljevati z obnovljenim kulturnim delovanjem tudi v bodoče. Dva letošnja izleta sta lepo uspela, in zanimanje za bodoče je vedno živo med domačini. Prav bi bilo, da bi se ponovno ustvarila tudi dramska skupina, saj so zimski večeri dolgi in volje ne manjka. Tu ' je seveda potrebna pomoč iz Gorice in mislimo, da jo bo *Briški prič* prav gotovo prejel pravočasno in v zadostni meri. Tako bi nas Steverjan lahko spomladi, ko je ves odet v češnjev cvet, zopet povabil in tokrat na prosvetno prireditev in s tem zopet polno zaživel ter nam dal čutiti, da je briški rod ne samo odporen in marljiv, marveč tudi vztrajno odločen razviti in obogatiti prosvetno dejavnost, ki je porok za naš skupen blagor. Nezgoda na delu Včeraj pkrog 13.40 ure so z avtom Zejenega križa pripeljali v goriško bolnišnico 51-letno delavko Vido Deipin iz Podgo-re Ul. Madonnina del Fante š,. 3, ki je nameščena v podgorski predilnici. Ko je delala pri stroju, ji je ta zmečkal dva prsta na desni roki. V bolnišnici so ji zdravniki nudili prvo pomoč in jo poslali domov na zdravljenje. Epilog dogodka v Ulici Nizza Napadalec 10-letne deklice se je sam javil na policiji Včeraj se je zaključila nenavadna dogodivščina 20-letne-ga dijaka Luigija Portellija iz Gorice, Ulica Bassano 5 s tem, da se je sam zglasil na goriški kvesturi, ki ga je iskala. Ta ga je prijavila sodnim oblastem in ga pustila na začasni svobodi. Kot znano, je šel Portelli, ki je dijak, preteklo sredo v trgovino z električnimi potrebščinami Giovannija Miz/ona na Korzu Verdi, kjer je hotel govoriti z gospodarjem. Ker ga ni našel tam, je odšel v Ulico ;Ni**a,i?kjer ima družina Mizzon svoje stanovanje. Okrog 14.45 je pozvonil pri vratih in odprla mu je služkinja Ivana Brecelj, ki že 20 let služi pri tej družini. Ko tudi tam ni našel gospodarja, s katerim je hotel govoriti zaradi svojega nedavnega odpusta z dela, je zaprosil služkinjo za meter, češ da bo vzel neke mere pri radijski anteni v garaži zraven hiše. Na njegovo željo, je stopila z njim tudi 10-letna hčerka Brecljeve Rosana. Portelli je sprva res nekaj meril, potem pa je zagnal meter stran, skočil proti deklici in jo vrgel na tla ter ji grozil z nožem. Na njeno vpitje je prihitela mati in jo rešila nasilneža, kateremu so v borbi padli tudi naočniki. Portelli, ki je zelo kratkoviden, je bil potem brez moči. Poiskal je naočnike in nato jadrno izginil, še preden so prikli na mesto sosedje in policija. Ta ga' je dva dni zaman iskala, dokler se ni, kot rečeno, včeraj sam prijavil na policiji, ki ga je zaslišala in poslala domov. Ker je fant tudi nevrasteničen, sodijo, da je bilo prav to vzrok nasilnega dejanja nad 10-letno deklico. Gorica izpred prve svetovne vojne Starejši bralci našega lista se bodo prav gotovo spominjali tramvajskih voz, ki so pred nekaj desetletji vozili po goriških ulicah in katere vidimo na pričujočih dveh slikah. Na prvi sliki vidimo tramvaj na Travniku, ki ni bil takrat še asfaltiran, druga slika pa nam kaže tramvajski voz s prikolico na tedanjem Korzu Franca Jožefa (sliki sta izpred prve svetovne vojne) pred kavarno Tea-tro in pred poslopjem goriške podružnice tedanje «Banca commerciale triestina« (danes «Banca commerciale italiana«). Hiše so podobne današnjim, saj so bile v glavnem po prvi svetovni vojni popravljene po prejšnjih načrtih. Tramvaje so v Gorici uvedli v prvem desetletju tega stoletja in je najprej ena sama proga vozila od južnega do severnega kolodvora. Pozneje so tej prvi progi dodali še progo, ki se je pri kavarni Garibaldi odcepila in šla do Šempetra, kjer je bilo postajališče na trgu. V avstrijskih časih je stal vozni listek dvajset grošev, vozila niso smela, po občinskem pravilniku, prevažati po več kot štirideset ljudi. Na prvi progi je vozilo pet vozil, petnajst ur dnevno. Nekaj let pred drugo svetovno vojno so tramvaje odpravili, z omenjenih ulic so izginile tračnice in vzdrževanje prometa z mestnimi avtobusi je prevzelo podjetje Ribi, ki je ta posel opravljalo do pred nekaj leti, dokler ni nastopila sedanja družba ATA. po dolgih letih vrnili v svobodno domovino, se nam zdi, da sanjamo, tako smo navdušeni in presrečni.« Stočlanska delovna brigada, v kateri so bili letos prvič tudi učenci v gospodarstvu, se je vrnila z avto ceste udarna, pohvaljena in z najvišjim možnim priznanjem — trakom revolucije. Vse to si je mladina priborila z marljivim fizičnim delom in vseslransko razvitim društveno-političnim delom v prostem času. Ta brigada — delala je v Neradovcu v Srbiji — je bila med najboljšimi na avto cesti. Zato je za uspešno delo kar 39 mladincev in mladink prejelo udarniški naslov in značko, 60 pa je bilo pohvaljenih. Vso jugoslovansko, posebno pa goriško športno javnost so navdušili rezultati, ki sta jih dosegla na svetovnem kajakaškem prvenstvu Novogoričana Pavel Bone in Albin Spacal, pa tudi s četrtim mestom, ki si ga je letos priborila Jugoslavija, smo prav zadovoljni. Med več kot dve sto tekmovalci iz petnajstih držav sta Novogoričana dosegla odlične rezultate: Bone je bil v spustu tretji, v slalomu pa petnajsti, Spacal pa je bil v spustu enajsti, v slalomu pa sedemindvajseti. Tekmovalca menita, da bi ob nenehnem sistematičnem treningu, kakršnega imajo drugi, dosegli še boljše rezultate. J. J. Davčne olajšave za nove gradnje Pokrajinska zveza industrij-cev v Gorici obvešča stavbena podjetja, da je bil v Uradnem listu od 1. t.m. objavljen zakon št. 659 od 19. julija t.l., ki govori o davčnih olajšavah v stavbeništvu, Ta zakon skuša poravnati spore okrog pravilnega tolmačenja zakona Tupini (št. 408 od 2.7.1949) in določa, da davčne olajšave, ki jih predvideva omenjeni zakon, veljajo ne samo za stanovanjske hiše, ampak tudi za šolska poslopja, vojašnice, bolnišnice, zdravilišča, zavetišča, počitniške kolonije, šolske zavode, otroške vrtce in podobno. Davčne olajšave veljajo tudi za razširitev ali dograditev že obstoječih stavb in za tiste, ki so v gradnji. Sporni odnosi v takih davčnih zadevah se bodo tudi uredili na osnovi predpisov novega zakona. Družinski izlet v Kranjsko goro Slovensko planinsko društvo v Gorici se bo tudi letos držalo svoje stare navade in prireja družinski izlet za poletne počitnice v sre. dinj avgusta. Tokrat bomo imeli v ponedeljek 14. avgusta enodnevni avtobusni izlet po Soški dolini in preko Vršiča do Kranjske gore v dolini Save. Tu se bomo lahko z žičnico povzpeli na Vitranc, Odhod z avtobusom iz Pod-gore ob 5. uri zjutraj in iz Gorice, izpred kavarne Bra-tuš pa ob 5.15. Vpisovanje v kavarni Bratuš; vožnja za člane po 800 in za nečlane po 900 lir. Za kosilo bo moral poskrbeti vsak sam. Za prehod meje zadostuje veljavna prepustnica. • Illll IIII lili IIIIIIIIIII lllimillll lili lllllll III lili III OD VČERAJ DO DANES KINO ) v GORIC! CORSO. 17.00: »Kanadčani«, R. Ryan in J. Dekner. Cinema-scope v barvah. Ameriški film. VERDI. 17.00: «Overlord - Napad na Evropo«. Dokumentarni film o vojni v režiji Villerja, Stevensa, Capre A., Lidvaka. VITTOR1A. 17.15: «Nepredvide. no«, A. Aine in R. Pellegrin. Italijansko - francoski film. Mladini pod 16. letom vstop prepovedan. CENTRALE. 17.30: «Maeist v deželi Kiklopov«. M. Bordon in C. Allonso. Cinemascope v barvah — Italijanski film. DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna CRI-STOFOLETTI, Travnik št. 14, tel. 29-72. TEMPERATURA VČERAJ Včedaj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 28 stopinj ob 14.50. uri in najnižjo 14,6 stopinje ob 4.30. uri. Povprečna dnevna vlaga je dosegla 60 odstotkov. Finale evropske cone za Davisov pokal Lundqvist in Gardini sta priborila vsak po eno točko za svoje barve Prvi je premagal Pietrangelija s 6:2, 7:5, Schmidta s 6:4, 4:6, 1:6, 6:3, 1:6, 6:4, drugi pa 6:1, MILAN, 4. — Prvi dan teniškega dvoboja med Italijo in Švedsko, ki velja za finale eviopske cone v tekmovanju za Davisov pokal, se je zaključil tako, da imata Italija in Švedska vsaka Po eno zmago. V prvem srečanju je Sved Lund-qvist premaga! Pietrangelija s 6:2, 7:5, 1:6, 6:4, v drugem pa Gardini Šveda Schmidta s 6:4, 4:6, 1:6, 6:3, 6:1. Prva igra se prične s servi- som Lundqvista, ki si s precejšnjo lahkoto pribori prvi game. Švedu uspe. da še nadalje zmede Pietrangelija, ki nima čistih idej in se ne giblje. čeprav je v igri močnejši od nasprotnika. Po 3:0 si osvoji Pietrangeli šele četrti game. Vendar si Sved pribori še nadaljnje tri potrebne igre. Pietrangeli pa samo eno. Prvi set se je torej končal v korist Šveda. V naslednjem setu, kjer je Lundqvist že vodil s 3:0, u-spe Pietrangeli že zravnati na 5:5. Pri tem stanju hoče Pietrangeli doseči odločitev v svojo korist, vendar se zmede in »pet izgubi set. V tretjem setu pa Pietrangeli oživi, medtem ko Lundqvist popušča, kar se jasno vidi tudi po rezultatu. Toda po odmoru se izkaže, da je bila sprememba v tretjem setu le navidezna, kajti igro je spet prevzel v roke Sved. Italijan pa svojo prejšnjo podrejeno vlogo. Z zmago v tem setu je Lundqvist skoraj nepričakovano priborili Švedski prvo točko. Zdelo se je, da bo poraz Pie-trangelija negativno vplival na Gardinija. Šved se je res izkazal v odlični formi in prisili] je Gardinija »plesati« po igriš'u. Toda nasprotnik je zeli pazljiv in odgovarja na vsak udarec, tako da je Schmidt večkrat dezorientiran. Po izenačenju na 4:4 je Gardi-r.iju uspelo dobiti še dve igri ir. prvi set. V naslednjih dveh setih pa je prišla zelo do izraza odlična Schmidtova igra. Gardini je pač prestregel tudi najbolj težke nasprotnikove u-darce, a nj mogel odgovarjati Schmidtu na njegov način. V četrtem setu po odmoru preide Gardini v vodstvo toda Šved izenači na 3:3. Pri tem stanju pa začuti Schmidt neko po- amin tiiiiiiiiiiinim iiimi im umiiim iiiii iiim Letos bodo proizvedli (Nadaljevanje s 3. strani) in Kosovo II s skupno proizvodnjo nad eno milijardo kilovatnih ur itd. Novi viri električne energije pa terjajo, seveda, tudi nove daljnovode. Izdelani so že načrti za nove mreže visoke napetosti od 110 in 220 kW. Po sedanjih načrtih bo do leta 1965 samo mreža 220-kilo-vatnih visokonapetostnih daljnovodov znašala 2 000 km. Ta mreža je toliko bolj potrebna, ker bo povezovala tista področja, ki imajo obilico e-lektrike s področji, ki so deficitarna. Zanimivo je pri tem omeniti dejstvo, da je Slovenija, ki ima celo vrsto močnih novih hidrocentral glede električne energije deficitarna, kajti tako industrija kot zasebna potrošnja porabita več energije, kot je vse njene centrale morejo dati. Vsa ta ogromna dela pa bodo terjala ogromna sredstva. Po povprečnih računih bodo za vse to porabili okoli 380 milijard dinarjev, od česar bo 168,4 milijarde šlo za dokončanje central, ki so v gradnji in za nove centrale, ostanek pa za gradnjo daljnovodov. škodbo — krč ali nategnjena nršica. Podvrže se masaži in kc se vrne v igro, je očitno, da ni več v brezhibnem stanju. Gardini izkoristi' nasprotnikovo slabost po poškodbi in si osvoji set. Kljub poškodbi pa Schmidt ne namerava popustiti. Vendar se ne more u-stavljati Gardiniju. ki se mu je dvignila morala, ko je videl, da je nasprotnik poškodovan. Uspe mu diktirati prav tako igro, za katero je Sved s p,oškodovano nogo manj sposoben. Sedaj je že prepričan v svojo zmago in igra nezadržno. S 6:1 si osvoji set >n prvo točko za Italijo. Njegova zmaga je spet dvignila moralo italijanskih igralcev, ki so bili po Pietrangelije-vem porazu dokaj pobiti. Po Schmidtovi poškodbi nastaja problem nadaljevanja dvoboja. Jutri bi namreč morala švedska igralca nastopiti v dcublu proti Siroli in Pietran-geliju. Toda sedaj še ni mogoče reči, ali bo Schmidt lahko igral ali ne. Ko je po današnjem srečanju Schmidt hodil proti avtomobilu, ki ga je odpeljal v hotel, je očitno šepal. Ko ga je neki novinar vprašal, če bo lahko igral v dvoje, ni dal jasnega odgovora. Kapetan Hasselqvist pa je odgovoril, da upa, da bo igralec lahko nastopil. Na vprašanje, kdo bi morebiti Schmidta zamenjal, je kapetan odgovoril: <:Ne vem.» Lahko bi prišlo do zapleta, ker je Hasselqvist pred igro najavil samo dva igralca. Vendar se zdi, da se stvar lahko reši, ker so bila prvotno italijanski teniški zvezi sporočena štiri imena. Sicer Švedi u-pajo, da bo Schmidt jutri lahko igral. Njegov morebitni namestnik pa bi moral biti Tor-sten Johansson. * * » CAVA DEI TIRRENI, 4. — Rezultati četrtega dne mednarodnega teniškega turnirja v Cava dei Tirreni: MOŠKI POSAMEZNO ČETRTFINALE Moore (Avstral.)-Mei 6:2, 8:6; Alvarez (Kolumb.)-Woodciock (Avstral.) 6:2, 6:2; Barnes (Itraz.j-Jacobini 6:4, 6:1; Merlo-Fernandez (Braz.) 7:5, 4:6, 9:7. ZENSKE POSAMEZNO POLFINALE Hellier (Avstral.)-Bassi 6:3, 6:2; Riedl-Ostermann (Nemč.) 6:3, 3:0. MOŠKE DVOJICE ČETRTFINALE Jacobini-Dnsaldi:Woodciock-Moore (Avstral.) 6:2, 6:4; Bar-nes-Fernandez (Braz.) : Merlo-Alvarez (Kolumb.) 6:4, 6:0. «»-------- ckel-Drossart (Belg.) 2:6, 7:5, 6:3, 6:2. KOLESARSTVO ZUERICH, 4. — Do konca julija so organizatorji svetovnega kolesarskega prvenstva, ki bo v Zuerichu (dirkališče) in v Bernu (cesta) od 25. avgusta do 3. septembra, prejeli prijave 24 držav. Prijavile so se Zahodna Nemčija, Vzhodna Nemčija, Avstralija, Avstrija, Belgija, Cile, Kolumbija, Danska, Španija, Švica, Francija, Velika Britanija, Indija, Irska, Italija, Japonska, Luksemburg, Nova Zelandija, Holandska, Poljska, švedska, ČSSR, SZ in Venezuela. TAVIRA, 4. — Portugalec Corvo je zmagal v deveti etapi na dirki po Portugalski. Drugi je bil Italijan Cestari 30” za zmagovalcem. Etapa je bila na kronometer. V splošni k.asifikaciji je še vedno prvi Portugalec De Castro, Italijan Mercaletti pa je na devetem mestu z zaostankom 4T4”. ■-»»im. —■ ■— ■ :; ■■ / i Ulf Schmidt je izgubil igro z Gardinijem, potem ko se mu je proti koncu četrtega seta nategnila mišica, tako da v petem setu ni mogel več igrati, kot bi sicer lahko iiiiiiiiiiiimiiiiiiiJiiMiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimMimiiiiiiiiHitmiiiminiiiiiiliimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiMHiiiiiiHitrfMiMimiiiiiiliMliiiimiiiiiillltiiiiiiilltiiiiiliiiniiiiiuiiiiiiioiiiiiiiiiiilti Potem ko je vseh pet gostujočih moštev zmagalo Hudo nazadovanje tržaškega hokeja Popolnoma jasna situacija je samo glede Siene, ki po 15 tekmah nima niti ene točke - Ali se bo Ferroviario rešil pred izpadom? Štirinajst tednov po vrsti se že tu srečujemo in vam podajamo kratek pregled o hokejskem prvenstvu, vendar ni bilo še kola, da bi tako globoko razkopalo lestvico in bi ji istočasno pustilo nedotaknjen rep in glavo. Res na prvi pogled lestvica ne pove ničesar novega; Monza še vedno vodi, Siena zaključuje seznam ekip in ima še vedno tri ničle, ki pričajo, da je še vedno brez zmage, še vedno se zaman trudi izsiliti vsaj izenačen rezultat in je tako še vedno praznih rok brez točko. Toda če izvzamemo boj za prvo mesto, ki je že od prvih kol notranja zadeva Monze in Modene, nas presenečajo plasmaji ostalih sedmih e-kip. Na tretjem mestu dobimo Marzotto, tisti Marzotto, ki je v prvem delu tekmovanja nabral le pičlo število točk; šele za njim Novaro, »gospo« italijanskega hokeja na kotalkah, ki se ni še prilagodila podrejeni vlogi. Nadvse preseneča peto mesto novinca Lodija, kljub temu da se je prav v tem zadnjem Predzadnja etapa dirke «Po Jugoslaviji» Včeraj najhilrejši Bolgar Kotov v etapi Slavonski Brod-Osijek Danes se dirka zaključi z zadnjo etapo Subotica-Beograd, ki bo v Novem Sadu razdeljena na dve poletapi OSIJEK, 4. — Deveta, to je | zaostanka. V času Ingela je predzadnja etapa kolesarske prispela na cilj vsa ostala sku- mreze Za pokal Galea vodita Francija in Španija VICHY, 4. — Po drugem dnevu polfinalnega mladinskega teniškega tekmovanja za pokal Galea vodita Francija in Španija z 2:1 proti Italiji in Belgiji. Rezultata današnjih iger v dvoje: Contet - Jauffret (Fr.):Bodo-Gaudenzi (It.) 6:3, 6:3, 6:2; Gisbert - Arilla (Sp.):De Gron- dirke «Po Jugoslaviji« se je zaključila z zmago Bolgara Kotova. 90 km dolgo progo Slavonski Brod-Osijek je prevozil v času 2.17’30”. Kotov je prispel na cilj skupaj z Jugoslovanom Žirovnikom, Poljakom Wilczewskim, Romunom Zie-glerjem in Madžarom Juszkom. 1’20” pozneje je prispela na cilj skupina, v kateri je bil r.osilee rumene majice Levačič in vsi vodeči. Tudi današnja etapa je bila prav tako kakor včerajšnja nezanimiva. Vsi vodeči na lestvici so pazili drug na drugega in tako ohranili pozicije, ki so si jih priborili na Gorskem Kotarju in pozneje na Vršiču. Agilni Madžar Aranyi je tudi danes poskusil z begom najprej v družb; Žirovnika, in pozneje Valčiča, vendar obakrat ni uspel. Pač pa je Žirovniku uspel sprint nekaj km pred Osijekom in je prispel skupaj z vodečimi na cilj. Jutri bo na sporedu zadnja etapa Subotica-Beograd, v dolžini 180 km. Ta etapa bo imela dve poletapi, in sicer: Subotica - Novi Sad in Novi Sad -Beograd. Prva poletapa bo vodila po ravnini in ni pričakovati presenečenj. Druga pole-tapa pa bo zahtevnejša in tukaj pričakujejo, da bodo Val-čič, Madžar Megyerdy in Italijan Lanzani še zadnjič poskusili odvzeti rumeno majico Levačiču. Vrstni red na cilju današnje etape: 1. Kotov (Bol*.) 2.17’30”; 2. Žirovnik (Jug.); 3. Wilczewski (Polj.); 4. Ziegler (Rom ); 5. Juszko (Madž.), vsi v času zmagovalca; 6. Ingel (Dan.) 1’20” pina. V generalnem plasmaju vodi Levačič pred Valčičem, Megyer-dyjem in Lanzanijem z enako razliko kot včeraj. Vrstni red prve desetorice je ostal nespremenjen. Nespremenjeno Je tudi stanje ekip, kjer vodi Jugoslavija pred Madžarsko in Holandsko z enako razliko kot včeraj. Nemci za svetovno kolesarsko prvenstvo na dirkališču BONN, 4. — Za svetovno kolesarsko prvenstvo na dirkališču je nemška zveza določila sledeče dirkače: Hitrostna vožnja: Profesionalci: Guenther Ziegler, Werner Potzernheim. Diletanti: Ehrenfried Ru- dolfph, Willi Fuggerer, Gerd Modrow. Rezerva: Lotahr Claesges. Zasledovalna vožnia: Profesionalci • Rudi Altig, E-di GieseDr Diletanti: Hans Mangold, Franz Hartl, Rezerva: Grotegut. 100 km: Profesionalci: Karl Heinz Marsell, Otto Altvveck, Valentin Petry. Diletanti: Leonhard Preuss, Manfred Sommer, Peter Schindler. Rezerva: Eifler. Še izvrstni rezultati plavalcev v Osaki movanja v Osaki so plavalci dosegli sijajne rezultate. Brazilec Manuel Dos Santos se je izkazal s 55” na 100 m Drosto, ter s tem popravil južnoameriški ter japonski mednarodni rekord. Luis A. Nicolas, 17-letni Argentinec, pa je zopet premagal svetovnega rekorderja ter olimpijskega prvaka Mika Troya na 100 m metuljček. Končno sta se na 100 m hrbtno et 400 m z lahkoto uveljavila Tom Stpck in Yamanaka. REZULTATI: 100 m prosto: 1. Dos Santos (Braz.) 55”; 2. Clark (ZDA) 56”; 3. Ishihara (Jap.) 57”. 100 m metuljček: 1. Nicolas (Arg.) 1’; 2. Troy (ZDA) 1’01”2; 3. Sato (Jap.) 1’02”6. 100 m hrbtno: 1. Stock (ZDA) 1'02”3; 2. Tomita (Jap.) 1’04”4; 3. Watanabe (Jap.) 1’05”1. 200 m prsno: 1. Jastremski (ZDA) 2’34”7; 2. Shigematsu (Jap.) 2’36"3; 3. Tsubota (Jap.) 2’42”7. To pot Jastremski ni še enkrat zrušil uradnega svetovnega rekorda Avstralca Gather-cola (2’36”5), približal pa se je svojemu svetovnemu rekordu (2’33”6), ki ga je postavil 28. julija in ki čaka na potrditev. 4X200 m: 1. Japonska (Yama, 400 m: 1. Yamanaka (Jap.) neka, Ishihara, Shoji, Fukui) 4'18"2; 2. Fukui (Jap.) 4’28”; 3. S.16”2; 2. ZDA-Brazilija (Troy, Saari (ZDA) 4’35”6. | Clark, Saari, Dos Santos) 8’22’7. kolu moral odpovedati svoji nepremagljivosti na lastnem terenu, ki je bila velik ponos lombardskih igralcev. Z istim številom točk sledi Amato-ri iz Novare. V dveh tekmah, kolikor jih še manjka do konca prvenstva, je dovolj, da si Lodi in Novara zagotovita le eno točko, da sta brez skrbi za obstoj v najvišji kategoriji. Triestina, ki je v začetku letošnje sezone dolgo vzdržala tempo najboljših ekip, je v tem povratnem kolu nevarno zdrknila proti dnu lestvice in je že skoro v nevarnih vodah. Lazio je moral na lastnem igrišču predati obe točki Mar-zottu in tako spravil precej v nevarnost svojo rešitev. Ferroviario je v Novari nabral dve nepričakovani točki in izboljšal svoj že skoro o-bupen položaj. Da se ne bi bilo to kolo tako nepričakovano zavrtelo, bi bilo tržaško moštvo že danes obsojeno na izpad, kar bi pomenilo preveliko kazen za tržaške železničarje, ki so v tem zadnjem delu tekmovanja pokazali velik tehnični napredek. To kolo je bilo res kolo presenečenj in posebnosti. Najbolj očitna med temi je ta, da so v vseh petih tekmah, kar jih je bilo na sporedu, zmagala gostujoča moštva. Ce je bilo pričakovati, da bodo v Sieni domačini brez moči pred bivšimi prvaki Modene, ki so jih po predvidevanjih visoko premagali, smo zahtevali od Tržačanov mnogo več elana in požrtvovanja, saj so pokazali tudi proti Novari, da ima njihova ekipa solidno okostnico in le udje preživljajo pozitivne in negativne krize. Zato smo v prejšnjem pregledu smatrali kot možen tudi njih pozitivni rezultat. Na terenu pa so igralci s helebardo pokazali, da se je črna kriza zajela prav globoko in oglodala celo mozeg. Gostje so bili popolni gospodarji igrišča. Pessina, Levati in nad vsemi Gelmini II., so brez težkoč preigrali domačo obrambo, kjer niti vratar ni bil na običajni višini, saj je moral sedemkrat po žogo v svojo mrežo, preden je njegovim tovarišem uspelo zadati časten gol. Ravno tako nepričakovana je prišla vest o rimski zmagi Marzotta. Padec Lazia je onemogoči! tej ekipi, da bi skoro dohitela Triestino, z druge strmi pa je Ferroviario odšel iz Novare z dvema točkama, ki po rimskem izidu veljajo kar za štiri. Predvidevati je bilo namreč, da bo Lazio zmagal doma in tako dosegel 13 točk. Ferroviario je zgubil v Novari in zaostal za štiri točke, kar bi pomenilo njegov izpad iz lige. Stvari pa so se zasukale tako, da imata ekipi enako število točk, kar daje Tržačanom veliko upa. V Novari so zaigrali solidno. Nad vsemi sta se izkazala vratar Otto-nesti vse točke domače ekipe, nelli, ki je branil nešteto gol-žog, in napadalec Gregori, trn v peti domači obrambi. Domačini so mislili, da jim Tržačani ne bodo dorasli nasprotnik. Začeli so bolj ležerno, a tudi pozneje niso mogli strniti svojih vrst in kljub svojemu trudu niso znali organizirano napadati. V predzadnji tekmi letošnjega prvenstva na lastnem igrišču se je Lodi moral odpovedati neosvojljivosti lastnega igrišča. Tudi nam se zdi škoda, da temu simpatičnemu moštvu ni uspelo braniti do konca svojega terena, potem ko je zavrnilo napade mnogo bolj moč- iiniimiiHinmiiiiiiiiiimmiimiiiHiiiiiiiiiim Šnih in prodornih ekip kot • pr. Monze, Novare in MoMfi To čast so imeli AmatoP Novare, ki so v letošnji se*®S le poredkoma zablesteli to -so znali ponoviti lanskotolM odličnih rezultatov. REZULTATI: Monza-Triestina Marzotto-Lazio Modena-Siena Ferroviario-Novara Amatori Novara-Lodi Po sobotnih rezultatih 80 bolj * 7:1 3:1 15:< 5:3 5:J vef anifr Danec Christensen, ki se bo danes v St. Vincentu boril z evropskim prvakom srednjelahke kategorije Dui-liom Loiem za osvojitev naslova prvaka. Dvoboj bo prenašala ob 22.50 evrovizija rej današnje tekme še —^ nimive in to pot bi morale Dve tekmi sta odprti za ^ iezultat: Marzotto-Novara Ferroviario-Lodi. . V prvi se bo odločalo 0 ^ jem mestu. Bolj zanimiva druga, 'katere rezultat bo ( like važnosti za obstane*^ družbi najboljših. P°zr Lodi kot močno moštvo, aar dajemo tudi iz kamp31 stičnega duha prednost č:nom, ki imajo zdaj om*”! priložnost, da se dokol otresejo nadležnega spre®5' Lazia. V ponedeljek bodo ^ lezničraji srečali Sieno in do spet dve točki; ko bo “3 ma uspešen, bo torej , viario nabral polne 4 1° -d samih treh dneh, kar bo be J goče za Lazio, ki se bo da f pomeril v Monzi z vod«0 J kipo. Potem lahko potegnemo j rad tem prvenstvom? bo prvak, Siena in Lazio I odpadeta? JL Logika pravi tako, izidi posameznih tekem ne dijo vselej logiki. , V teh zadnjih dveh bo Modena igrala prej s . stino nato še s Ferroviar Z enim in drugim bo verj* odnesla obe točki, vendar ne bo še dovolj, če se ne Monzi spodrsnilo in res ne, dimo, kako bi ob točko dve, četudi bo v zadnje® lu igrala na nevtralnem šču proti Lodiju, ki bo svojih najboljših napadal^ Današnji spored z izidi Pp ga srečanja: ,, Modena-Triestina Monza-Lazio 4).® Marzotto-Novara Amatori Novara-Siena Ferroviario-Lodi <7 . LESTVICA: Monza 16 14 0 2 107 Medena 16 13 1 2 10«*||| Marzotto 16 9 1 6 41 41 Novara Lodi 16 9 0 7 107 jj [j Triestina Ferrov. Lazio Siena 16 7 1 8 62 73 16 7 0 9 52 e A. Novara 16 7 1 8 75 »J (j 15 5 1 9 60 7* jp 16 5 1 10 73 ^ | 15 0 0 15 36151 m/ itiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiataitiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiaiitiaiiaiiitfiifiisiiiBiaiiatiiiiiiiiitiiifitBiiiiiaaBfiiiiiiiiaiiiiMiRiiiiiaiiitiiiiifiiiiiiiiiiaaiiaiiiBiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiaiiaaiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiaaiiiiiiiiiiiiiiaiiiniia***1* J | Za mesec julij je ameriška ((National Boxing Association« objavila tako lestvico najboljših boksarjev: Težka kategorija. — Prvak Floyd Patterson (ZDA). 1. Henry Cooper (V. Br.); Ingemar Johansson (Šved.); 3. George Huvalo (Kan.); 4. Ed-die Machen (ZDA); 5. Ale-jandro Lavorante (Arg.); 6. Cleveland Williams (ZDA); 7. Zora Folley (ZDA); 8. Bob Flerioux (Kan.); 9. Mike De-jehn (ZDA); 10. Dick Richard-son (Wales). Srednjetežka kategorija. — Prvak Harold Johnson (ZDA). 1. Archie Moore; 2. Doug Jones (ZDA); 3. Erick Shoep-pner (Nemč.); 4. Eddie Cot-ton (ZDA); 5. Von Clay (ZDA); 6. Chic Caldervvood (Škot.); 7. Gtulio Rinaldi (It.); Najboljši boksar (Meh.); 9. Floyd Ro0^'f> (Gana); 10. Lalo Gu^ (Meh). J Kategorija bantam. — 1 Eder Jofre (Braz.) 8. Bobo Olson (ZDA); 9. Wil-OSAKA, 4. — Tudi drugi dan lie Pastrano (ZDA); 10. Alan mednarodnega plavalnega tek-|Karmon (Jam.). Srednja kategorija. — Prvak 10. Fernando Barreto (Braz.). 1 (ZDA); 10. Jackie Donnelly 1. Jose Medel (Meh')'i(r Gene Fullmer (ZDA). 1. Terry Downes (V. Br.); 2. Dick Tiger (Nig.); 3. Flo-rentino Fernandez (Kuba); 4. Paul Pender (ZDA); 5 .Gustav Scholz (Nemč.); 6. Ray Robinson (ZDA); 7. Hank Casey (ZDA); 8. Henry Hank (ZDA); 9. Yama Bimini (Bahama); 10. Joey Giardello (ZDA). Srednjelahka kategorija. — Prvak Emile Griftith (ZDA). 1. Luis Rodriguez (Kuba); 2. Ralph Dupas (ZDA); 3. Benny Paret (Kuba); 4. Jorse F’ernandez (Kuba); 5. Federi-co Thompson (Arg ); 6. Teddy Wright (ZDA); 7. Brian Cur-vis (Wales); 8. Bruno Visintin (lt.); 9. Gaspar Ortega (Meh.); Welter junior. — Prvak Dui- (ZDA) I10 Loi (It.). Lahka kategorija jun. — 1. Eddie Perkins (ZDA); 2. J Prvak Flash Elorde (Filipini). Carlo Ortiz (ZDA); 3. L. C. 1. Solomon Boysaw (ZDA); Morgan (ZDA); 4. Jose Sta-ble (Kuba); 5. Robert Cruz (Filipini); 6. Johnny Gonzales (ZDA); 7. Hilario Morales (Meh.); 8. Battling Torres (Meh.); 9. Curtis Cokes(ZDA); 10. Mauro Vasquez (Meh.). Lahka kategorija. — Prvak Joe Brotvn (ZDA). 1. Dave Charnley (V. Br.); ?. Doug Vaillant (Kuba); 3. Giordano Campari (It.); 4. Carlo Hernandez (Ven.); 5. Bert Somodio (Filipini); 6. Kenney Lane (ZDA); 7. Paolo Rosi (ZDA); 8. Len Matthews (ZDA); 9, Paulie Armstead 2. Eddie Carcia (ZDA); 3. Percy Lewis (Trinidad); 4. Sergio Caprari (It.); 5. Tommy Tibbs (ZDA); 6. Joey Lopes (ZDA); 7. Auburn Copeland (ZDA); 8. Raimondo Nobile (It.); 9. Teruo Košaka (Jap ); 10. Rafael Berrios (Portoriko). Peresna kategorija. — Prvak Davey Moore (ZDA). 1. Gracieux Lamperti (Fr.); 2. Sugar Ramos (Kuba); 3. Kazuo Takayama (Jap.); 4. Juan Ramirez (Meh.); 5. Ho- (Fr.); ward VVinstone (Wales); 6. Ra-fiu King (Nig.); 7. Danny Val-dez (ZDA); 8. Jose Luiz Cruz 3. n 1 4. Jchnny Caldwell (Ir.); J'' V re Cossemyns (Belg.): ft 1 phonse Halimi (Fr.); g/ 1 mon Arias (Ven.); 6. ( Rollo (It.); 7. Egnacio j j (Meh.); 8. Mundo J (Meh.); 9. Freddie “-J . (Ir.); 10. Herman M*1" (ZDA). J Mušja kategorija. "" f,«) 1 -(Hm Pone Kingpetch (Tail*1^ ( * 1. Sadao Yaoiia )lr i Pascpol Perez (Arg.)l Ll*1 1 mum Ben Ali (Sp.); 4, tore Burruni (It.); 5: i(/ j Noguchj (Jap.); 6. Mi>l Seki (Jap.); 7. Jean i- 8. Emesto 1 (Arg.); 9. Chucho | (Meh.); (ZDA). 10. Ray i ALOJZ RAVBAR V viharju VSMO «Smo te zaoopatili, a?» 5 je ujedljivo namrdnil elogardist. Preden je Borut utegnil izmisliti njegove besede, tu je planilo v možgane; :je je pismo? «Kje imaš pismo?« je ato hlastno vprašal belo-ardista. «Tu sta pismo in revol-er,» je rekel in se zma-oslavno potrepljal po že-u. Nato je povzel: «Zdaj ?. konec tvojemu hajdu-ovanju. Ne boš več pre-lašal pošte in streljal na «Ti sploh ne veš, kdo m,» ga je odločno zavr- _ Borut. «Partizan si. Kurir.« «Jaz sem vaš obveščeva-c, butelj! V tistem pis- mu so važni podatki o rdečih in jih moram čimprej izročiti tvojemu komandantu, ti pa me tu zadržuješ in trapiš. Drago boš plačal to! Takoj me odveži, ti pravim!« «2e gredo!« je zdaj vzkliknil deček, ki je vtem stopil na hišni prag. Belogardist je radovedno odhitel iz sobe. Tedaj se je Borut stežka skobacal na noge in se potuhnil za vrata. Hip zatem se je vrnil belogardist. Borut ga je po bliskovo brcnil v trebuh, tako da se je zgrudil in obležal v omedlevici. Nato je Borut ukazal dečku: »Vzemi nož in pTereži vrv!« Deček je strahoma vzel iz miznice nož in prerezal vrv. Ko se je Borut osvo- bodil vezi, je vzel belogardistu puško, svojo pištolo in pismo ter se pognal proti bližnji hosti. Medtem ko je večina belih tekla za njim in streljala, je njihov vodja poslal v bajto dva od ostalih. Ko sta se vrnila in povedala, da je Borut podrl njihovega tovariša, ga razorožil in vzel uplenjeno pismo, so se s podvojenim besom zapodili za njim. Kraj hoste se je Borut okrenil in nekajkrat ustrelil proti belim. Ko ni imel več nabojev v puški, jo je neopazno odvrgel in se znova spustil v tek. V desnici je tiščal samokres, z levico pa je kdaj pa kdaj otipal žep, kjer je imel pismo. Da ga ne izgubi! Da ga ne dobe v roke beli! Ne, ne bodo ga dobili! Kolikokrat je že bil v še težjem položaju, pa se je vselej izmazal! Tudi tokrat se bo. Sluti, da se bo. Ce bi pa res kazalo, da ni izhoda, pisma ne bodo dobili. Požrl ga bo. 2e dvakrat je zašel v položaj, ko je moral pogoltniti tri pisma... Ta hip se je znašel na robu kakih pet metrov visoke pečine. Mrzlično je začel iskati izhod iz zagate: planil je na levo, planil na desno — izhoda nikjer! Spoznal je, da mu preostaja samo ena pot: skok čez pečino. Sunkoma se je obrnil, oddal nekaj strelov proti belim in se pognal. Padel je na noge, a je naslednji hip omahnil na tla. V desni nogi je začutil strašno bolečino — bila je zlomljena v gležnju. Hotel je vstati, pa je padel kakor spodkošen. Mahoma ga je oblil leden znoj in v glavi je čutil omotičnost. Z grozo je spoznal, da ne more več dalje. Tedaj je nagloma vzel pismo iz žepa in... «Stoj!» je naslednji hip zavpil belogardist, ki je prvi pritekel na rob pečine, in nameril puško na Boruta. Borut je dvakrat ustrelil proti njemu. Ko se je oni umaknil za rob pečine, si je Borut nastavil samokres na sence in sprožil... Nič! V samokresu ni bilo več niti enega naboja Zdrznil se je: živega ga bodo u- jeli! Vtem so pridrveli beli, ki so obšli pečino, ter se zgrnili okrog Boruta, ki je onemoglo ležal vznak, izmučen od bega in bolečine v nogi. Vsi zasopljeni so držali naperjene puške vanj, medtem ko je njihov vodja pobral Borutov samokres, nato pa začel hlastno stikati po njegovih žepih. Toda — nič! «Kje imaš tisto pismo?« se je naposled zadrl nad Borutom, in nosnice so mu plale kakor vohajočemu psu. Borut je uporno molčal. »Kam si dal pismo?« je še bolj vzbesnel belogardist, ves prihuljen kakor zver, ki se pripravlja za naskok. »Meni se zdi, da sem videl, da je prejle nekaj tlačil v gobec,« je dejal eden belih in zmeril v Boruta s svojimi slabovidnimi očmi. «Primite ga za roke in noge!« je zaukazal podoficir. Hipoma so popadli Boruta tako, da ie ležal kakor pribit na zemljo. S tem so mu povzročili tako silne muke v zlomljeni nogi, da se ga je polaščala omedlevica. Vtem je podoficir vzel iz žepa dolg nož, pokleknil k Borutu in mu z enim samim potegom razparal želodec. Borut je vzkriknil od neznanske bolečine, nato pa se je stokaje brezmočno zvijal, vklenjen v številne pesti. Ta čas pa je podoficir z nožem brskal po vsebini Borutovega želodca. Nazadnje je zatulil: »Ni ga požrl! — Kam si dal pismo, pes?« Borut, ki mu je že legala mrtvaška bledica na izmučeno obličje, je le še nejasno dojemal glasove okrog sebe. Njegovo presunljivo ječanje je naglo pojemalo in naposled utihnilo... Tedaj so ga izpustili, mu sezuli skoraj nove čevlje in odšli nevoljni zastran le delnega uspeha. Okrog Borutovega trupla je slednjič nastala tihota. Predenj od razprostrte, ohlajajoče se desnice pa je izpod mahu komaj opazno molel neznaten konček svetlomodrega papirja: pismo! J ERI H O VI Jerihova Jera je sedela na klopi pri peči, smukala iz kodelje predivo in enakomerno gonila nogalnico od kolovrata. Njen zamišljeni obraz, osvetljen od petrolejke, ki je visela od stropa, je bil prepreden z neštetimi skrotovičenimi brazdami in podoben pergamentu, popisanem s hieroglifi, ki so govorili o težki preteklosti. Živela je od tega, kar ji Je dajalo nekaj prgišč zemlje. Prej, pred vojno, se ji ni bilo treba tako ubadati. Njen mož ter sina Rudi in Bine so tesarili v bližnjih gozdovih in zaslužili zase, zanjo in deloma za dva najmlajša, za Ivana in Pavleta. Prvi se je tedaj učil spodaj v Loki za kovača, najmlajši, Pavle, pa se je učil za mizarja v bližnjem trgu. Potem pa je prišla vojna, in razplamtel se je osvobodilni boj. Ona, Jera, in vsi njeni razen Pavleta so podprli ta boj. Nekega dne sta padla njen mož in najstarejši sin, Rudi. Medtem ko sta po naročilu parti- zanov gradila nekje v ho-sti podzemeljski bunker za tiskarno, so ju iznenadili beli in ju pri priči ustrelili. Mesec dni zatem je ona nesla nekaj partizanske pošte v trg. Na poti je naletela na bele. Preiskali so jo, našli pošto, jo odgnali v trg in izročili Italijanom. Le-ti so jo odgnali na Rab. Ko se je na pol živa vrnila od tam, se je zaklela, da se ne bo nehala boriti proti fašistom in njihovim hlapcem, dokler ne bodo oboji uničeni. Toda med slednjimi je bil zdaj tudi njep najmlaj-št, Pavle. V trgu, kjer je delal in živel, je imel prijatelje, ki so ga zvabili med bele. Ostala dva sina, Bine in Ivan, pa sta bila pri partizanih. Bine je bil v neki brigadi, Ivan pa kurir na karavli, ki je bila nekje v hostah onkraj reke. Skoraj vsak tretji večer se je na javko grede oglasil doma. Morda se tudi nocoj oglasi... Ta hip je Jera ustavila kolovrat in prisluhnila. Po i/ oknih so trkljale **lrl kaplje, ki jih je jesenski veter; r mi od kozolca, ki Je^)f j r med 5n kraj hiše, je pošuš^! l kord^j osehlo listje na koh^ sreblovju. Vmes je b' i šati v blato vgrezaj0^ stopinje, ki so šle vr»' okna proti hišnim Nekaj hipov nato sla,^ pila v sobo kurirja odreda, ki sta se že krat ustavila pri ^ ib® »Dober večer, sta pozdravila. Mama! Vsi parti^01^^ so jo poznali, so j* „ mama, Jerihova tn> vSed>. v resnici je bila kor mati; vsem j® gala kakor Je 1® t Vsakemu je dala K ? vede!?’ f prav sama ni »«'- .1 (, j kod pravzaprav jed5 ^ še vedno kaj najde ne bi imela več ^ tine kruha in n!1* ^ mleka, bi še ^ dala nekaj: pri 1®?%! terinsko toplo je utrujenemu P^jjir, zalegla bolj kot 1 ^ rd1 / kruh in žejnemu (Nadaljevanju