225 Dopisi. Iz Dunaja 2. julija, —r— Ker so povedale kovice" unidan iz Trsta, da je deputacija slovenske okolice tržaške nesla po izgledu druzih mest pismo udanosti presvitlemu cesarju na Dunaj, naj poved6 svojim čitateljem, da preprijazni sprejem, ki so ga gospodje Nabergoj, Primožič in Lavrenčič 25. dne u. m. našli pri Njih Veličanstvu, je očitno znamenje bilo, kako močno Jih je razveselilo razodetje onih čutil, ktera na-Tdajajo zveste prebivalce tržaškega primorja in ki so lastnina vsem Slovencem. Poprijeli so se vrli možaki slovenski te prilike, da so po avdijencii pri cesarji se poklonili tudi državnemu ministru grofu Belkrediju in mu povedali, da še zmiraj stavijo Slovenci zaupanje na-nj, da pa so njih srca že mnogokrat zelo potrta bila, ko so videli, da slovenskemu narodu še ne dohajajo tiste pravice, ktere gred6 vsakemu narodu v ustavni Avstrii. Radi verjamemo, da ministerstvo ne more vsega v hipu storiti kar bi morebiti rado; al če zaupanje sem ter tje peša, naj pomisli si. ministerstvo, da, kdor je žejin, zel6 žejin, težko težko čaka požirka hladilne vode. Tako tudi slovenski narod hrepeni po tem, da si. ministerstvo zdaj in zdaj kaj odločnega stori na korist našemu narodu, čegar obnašanje v vseh okoliščinah je tako, da pošteno more o sebi reči, da zasluži, kar se mu AL Gospod minister jim je obljubil vse dobro. Bog daj! Mi pa moramo trkati, trkati tako dolgo, dokler se nam ne odprž. V Gorici 8. julija. © — Zaslugam plačilo! Visoka vlada se je ozrla na neutrudljivo delavnost, nenavadno mnogostrano spretnost in raznovrstne zasluge znanega prvaka med tukajšnjimi Slovenci: vrli Wink-ler je c. kr. okrajni predstojnik v Karminu (laško-slovenskem okraji). Tam na sedanji novi meji kraljestva italijanskega bota imela država in slovenstvo v njem neomagljiv steber. Prav tako! — Žali nas pa vendar to, da zgubi naša čitavnica svojega predsednika, kteremu bo težko v vsakem oziru enakovrstnega na-stopnika dobiti. V deželnem odboru, upamo, da vsaj za zdaj, še ostane. — Pretekli teden je svetli cesar potrdil tisto Winkler-Gorjupovo popravo volitne postave za goriški deželni zbor, zastran ktere je bil — kakor se bravci „Novicu gotovo še spominjajo — hud boj med slovenskimi in laškimi poslanci v našem deželnem zboru meseca januarija 1.1.. Slovencem je zdaj mogoče 3 slovenske poslance več v zbor izvoliti. Iz marsičesa se kaže, da ima vlada vendar namen, na Primorskem slovenstvo podpirati. — Da smo se Benečije iznebili, ni v tem oziru nikaka nesreča ; laške agitacije tudi pri nas bode iz tega in druzih vzrokov konec, vse drugo dosežemo s poštenim delovanjem med mejami postav po naravnem razvijanji slovenske narodnosti. Njega Veličanstvu pa naj doni od zvestih zahodnih Slovencev v znamenje hvaležnosti prisrčen: Živio! Iz Trsta 7. julija. — Radostni moremo danes naznaniti novico, da marljivo prizadevanje našega domoljubnega rojaka gosp. A. C. Fabian-a, kteremu je obveljalo, da je med Avstrijo in Mehiko ustanovil la-dije, ki v stanovitnem času blago in vse drugo vozijo iz Avstrije v Mehiko in iz Mehike v Avstrijo, je našlo celo priznanje mehikanskega cesarja Maksimilijana L, ki mu je ravnokar častni naslov dal cesarkega dvornega špediterja, po kterem se gospod Fabiani sme pisati 9}A. C. Fabiani Comisionista de la Corte de Su Mage-stad Maximiliano I. de Mexico.(i Mi prav srčno časti-tamo gosp. Fabian-u k temu poslavljenju in želimo naj-bolji vspeh podvzetju njegovemu, s kterim je potrdil, kar naš Vodnik poje o prebrisani glavi naših rojakov rekoč: Iše te sreča, um ti je dan, Naj del jo bos, a k' nisi zaspan! Iz Trsta 6. julija. V. (Poslano.) — Tukaj se bo drugo nedeljo prve, in drugo nedeljo druge polovice vsacega meseca, tedaj dvakrat vsaki mesec, na svetlo dajal še en slovensk list pod naslovom: „Tržaški Ljudomil", kterega lastnik je J. G. Vrdelski, vrednik pa Martelanec. Cena mu bo za celo leto 1 gold. 20 soldov, za pol leta 60 soldov, in za tri mesece 30 sold., s pošto pa 1 gold. 40 soldov za celo leto, 70 soldov za pol leta in 35 soldov za tri mesece. Sicer se bo tudi prodajal po 5 soldov vsak iztis tukaj in morda še drugod. Prvi list pride že 15. dne tega meseca, in se bo precej razposlal med Slovence, ki ga bodo gotovo radi brali. Ta list bo političen, podučiven in kratko-časen (njegov program se bo našel v omenjenem prvem listu). Pisma in naročnino bo prejemal J. G. Vrdelski v hiši Jakoba Svetina „Via Farnedo" št. 28 v prvem nadstropji v Trstu. Iz Sevnice na Staj. (Vabilo.) Prihodnjo nedeljo, to je 15. dne tega meseca, bo imela Sevniška čitalnica občni zbor in sicer ob 7. uri zvečer. Predložil se bode račun preteklega polletja in pogovarjalo se o marsikte-rih potrebah na korist čitalnici. Po tem bo tombola v prid ranjenim vojakom. Vse čast. člane vljudno vabi odbor čitalničin. Iz Senožeč 5. julija. — Na vprašanja v poslednjih „Novicah" le tale zadnji odgovor. *) Naj se dopisnik podd k gosposki, pa bode izvedel, da so se vsi srenjski predstojniki s& privzetimi srenjskimi možmi na sklep zastran županovega magacina podpisali. Kar se *) S tem tedaj sklenejo „Novice" debate o stvareh, ki so „prou in „ntra" že dovolj pretresane bile. Vred. ----- 226 ------ podpisa za reško cesto tiče, naj popraša senadolskega župana J. Prhavca, pa bo tudi izvedel, pri čem da je. Z dopisom v »Slovencu" štev. 50 nisem imel jez nič opraviti; nisem ga ne pisal, ne druzega inšpiriral, tem manj, ker se mi je ga bravši prav čudno zdelo, da se še kdo drug podstopi resnico pisati in svetu naznaniti. Fr. L. Iz IVovega mesta. ** — Nove občine so se pri nas dosti dobro — večidel po far ah — vredile. Namesti 23 županij , ki jih je dozdaj bilo, jih bode po novi osnovi le 10; se ve, da so si podobčine pridržale gospodarstvo s svojim lastnim premoženjem. Nove velike občine tedaj bojo: Novomesto, Mirna Peč, Prečna, Sv. Peter, Bela Cerkev, Brusnice, Stopiče, Toplice, Poljane, Črmošnice. — Po politični razdelitvi od 1817. leta bilo je sicer le 6 velikih občin, vendar smo zadovoljni, da so zdaj jih saj le 10 naredili namesti poprejšnjih 23. Hvala tedaj razumnosti naših ljudi ! Iz Krškega 8. julija. (Novi savski most.') Dosti časa je preteklo in dosti ovir je bilo premagati, predno se je most Čez Savo med Krškim na Kranjskem in med Vidmom na Stajarskem delati začel. Prva čast in hvala gre slavnemu deželnemu zboru v Ljubljani, kteri je potrebo tega mosta resno spoznal in za njega 10.000 gid. iz deželnega zaloga odločil, zraven pa še posebno deželnemu odboru, ki je tako radovoljno na roke šel podvzetniku gosp. Maks. Stepišniku; čast in hvala pa tudi bistroumnemu gosp. Stepišnik-u, ki je težavno delo prevzel, v jeseni 1. 1. začel in včeraj zares lepi, trdni, 84 sežnjev dolgi iz 10 pold obstoječi most srečno dovršil. Danes je bil le-td na vsaki poli z raznimi zastavami, z brezovim drevjem in na štajarski meji s slavolokom (na kterim se je od ene strani napis: „SLaVa Tebi, CeLjan, zDeLaVeC saVskega Mosta", in od druge strani: Živi gospod Maks Stepisnik! bral) okin-čani most med gromenjem možnarjev na Kranjskem in Stajarskem od visokočastitega gosp. dekana iz Leskovca s pomočjo 4 druzih gosp. duhovnov okoli 12. ure vpričo obilne množice slovesno blagoslovljen in njegov važni pomen od visokočastitega gosp. dekana iz Vidma v kratkem pa krepkem govoru zbranemu ljudstvu razložen. Potem je sledilo dobro kosilo, pri kterem so se raznovrstne napitnice slišale. — Sedaj je občinstvu most odprt, ki bode zanaprej sredstvo, ktero ne bo ne hoje ne vožnje bodi-si ob veliki vodi, bodi-si ob ostri zimi, akoravno bi Sava zamrznila, od brega do brega zadržvalo. Bog mu daj dolg in srečen obstoj! Klanšekov France. S Kranjske gore 7. julija. J. R. —¦ Letina pri nas še dosti dobro kaže; tudi bčele so precej dobro rojile. Ce bi jih kdo želel pred ajdovo pašo kupiti, nabralo bi se jih tukaj že kak voz. Tudi cena jim ne bo prenapeta, zato ker ljudem denarja manjka. Poznam tri bčelarje, ki bi jih radi prodali tri do štiri vozove, drugi pa gotovo tudi kaj. Iz Pec. — Vse zdaj le posluša grom silovitih topov v vojski; nas vendar žalostni ta hrup ni tako oglušil, da ne bi z veseljem poslušali novega zvona, kterega nam je vlil mladi mojster Albert Zamasa, čegar prvo delo je ta zvon, ki tehta 20 centov in 81 funtov, ima lep čist glas in se se starima zvonovoma tako prijetno ujema, da je veselje slišati zvonjenje. Iz Ljubljane. Tudi naše mesto je grozno^ potrla prenesrečna bitva pri Kraljičinem Gradcu na Ceskem 3. dne t. m. in to toliko bolj, ker se je vsak že rado-val novice, da bo pruska armada gotovo tepena; nihče ni mislil, da je le mogoče kaj tacega. Kamor si prišel, ni bilo druzega govora kot o tej veliki nesrečni vojski, in ugibalo se je na vsakem mestu, kaj tolike zgube mora biti krivo, ker je vendar vsemu svetu znano, kaki junaki so naši vojaki. Kmali je bilo gotovo, odkod ta nesreča.^ Prvič zato, ker so našo armado — razun saksonske in zdaj vjete hanoveranske — zapustile vse nemške armade, na ktere se avstrijska politika tako zlo naslanjala! — drugič zato, ker nismo imeli dobrih voj sko vodj e v, in tretjič zato, ker puške naših vojakov se dokaj slabeje od pruskih na iglo, o kterih bomo v „novičarji" več govorili. — Zdaj začasno miruje orožje na jugu in severju, — Bog daj, da se obrne še vse, kolikor je mogoče, na dobro Avstrii — Avstrii taki, ki je sama sebi zadosti, brez tacih zaveznikov, ki jo puščajo v odločivnih časih na cedilu! To pa nam daje tudi upanje, da se nemškemu interesu ne žrtuje več interes Avstrije in da se zavoljo Holštajna in kakega Avgustenburžca na kocko ne meče sreča in korist narodov avstrijskih. Dajte junaški naši armadi dobre voditelje, dajte ji orožje tako, s kakoršnim se bije sovražnik naš; popri-mite se ob enem politike čisto avstrijske, vsaki narodnosti pravične, premenite sistemo, navdahnite zastareli organizem z državnim duhom mladim, duhom krepkim^ in ne bomo čakali dolgo, da pride dan maščevanja nad sovražnikom našim! — C. k. deželno predsedstvo po c. kr. kantonskih gosposkah pošilja vsem župani jam po deželi „voj-skina naznanila", ktera po telegramih na kratko v nemškem in slovenskem jeziku popisujejo dogodbe na južnem in severnem bojišču. To je hvale vredno,, pa tudi kaže, da je mogoče, da se tudi meščanom ljubljanskim, kteri le slovenski razumejo, da, kar se daje ljudem po deželi. Kako radovedno obstopajo ljudje nsake vrste vogle mestnih ulic, kjer so taka naznanila nabita, lahko se je že vsak večkrat prepričal, pa tudi to je lahko slišal, da se revčeki nalagajo, ki ne razumejo nemški, in laži potem raznašajo dalje. —• V petek popoldne je zadnji oddelek v Ljubljani nabranih prostovoljnih planinskih strelcev zapustil Ljubljano ter se po železnici podal na Dunaja odkodar gre v Floridsdorf poleg Dunaja. Na kolodvoru ljubljanskem sta jih vpričo mnogo odbornikov in druzega ljudstva prvosednik odbora za nabero naših planinskih strelcev g. baron Codelli v nemškem, g. odbornik dr. Toman pa v slovenskem jeziku z navdušena besedo za slov6 nagovorila, ktera je včinila očiten vti-sek na mladenče, ki so šli na boj za domovino. — Stacuna Stokelnova kaže klobuk naših planinskih strelcev s perjanico in kokardo. Take perjanice in kokarde se lahko nared6 v vsaki hiši, ker peresa se po številu, obliki, dolgosti in barvi smeja narediti tudi drugač, le kokarde morajo biti vse enake* Srcu vojakovemu dobro d6, ako daleč od svoje domovine prejme dokaze, da domači mislijo na-nj. Tak lju-beznjivi spominek pa lahko s perjanicami in kokardami darujejo naše blage gospe in gospodičine našim planinskim strelcem, ki so prostovoljno šli v boj za Avstrija in domovino našo. Ktera kaj tacega naredi, naj izroči vse to odborniku gosp. grofu Wurmbrandu, ki hvaležen sprejema take darove in jih pošilja našim planinskim strelcem. — Za drugo letošnjo rekrutbo manjka nam še 23 mož, ker vsi drugi so se nabrali po prostovoljcih. Da bi se še teh 23 po isti poti nabralo , je mestna gosposka sklenila, naj se vsacemu, kdor stopi za Ljubljano v vojaštvo, da 25 gold. na roko ; ker se je pa po rado-voljnih doneskih nekterih meščanov nabralo še za vsa-cega prostovolja 15 gold., tedaj prejme vsak 40 gold. — Mestjansko društvo trnovske kosarne in društvo za denarno pripomoč rokodelcem (obe društvi pod vodstvom gosp. J. Horaka) ste tudi prav lepo svojo rado-darnost skazale ranjenim vojakom: uno je darovalo ------- 227 ------- 100 gold. v denarjih, to pa 100 novih srajc. — Tako n&rodna društva vsegdar stoje v prvi vrsti, kadar je treba za blage namene djanske pomoči. — Doživeli smo zopet take čase, da se nekteri med nami ponašajo , kakor da bi bili edini patriotizem ,,v štant" vzeli. Tem „štantmanom" , kteri s dolgimi ali kratkimi nogami koračijo po ulicah , mi le na kratko to-ie rečemo: Pravi patriotizem se kaže le djansko; besede sladke nič ne veljajo, tudi farizejsko postopanje nič; mi imamo zdaj po „Laib. Ztg.u oficijalne dokaze v rokah, koliko djanskega patriotizma je ta in ani pokazal. Ker hranujemo te liste kakor zlato, se d& vsacega patriotizem po številkah ceniti, in kadar se bode kdo šopiril s svojim patriotizm om, bomo pogledali v te liste in lahko zavrnili širo-koustnike. — („Sokolcia in ranjeni vojaki) Sokolovo društvo ima že to srečo, da ga nekteri brž grajajo, ako ne stori ravno tega, kar storijo nemški turnerji. Ako pa turnerji ne storijo, kar store sokolci, ne črhnejo isti ljudje ne besede. Tako, na priliko, so se sokolci združeni s čitalnico žrtovali stradajočim Notranjcem in Dolencem in naklonili lepo denarno pripomoč ubozim; turnerji niso nič storili, al tisti, ki zdaj črtijo sokola, niso se glasili zoper une; zdaj pa, ko so se — s pohvalo tudi mi to priznavamo — turnerji ponudili milosrčnim gospčm na pomoč ranjencim na kolodvoru ljubljanskem, slišalo se je od znane stranke toliko bridkih besedi zoper so-kolce, da se je mestni župan g. dr. Costa, kot načelnik sokolovega društva, podal k Njih ekscelencii deželnemu poglavarju in mu z odkritosrčno besedo razložil vzroke, zakaj da se dozdaj sokolci niso udeležili delovanja na kolodvoru, pa je ob enem pripravljenost njihovo v isto pripomoč zagotovil, ako je želi družba milosrčnih gospd, ker drugače bi se utegnilo sokolcem očitati, da se silijo v stvar, v ktero jih nihče ni pozval. Po tem pogovoru se je g. dr. Costa obrnil do gosp. dr. Stokel-na, načelnika turnerjev, ki je ponudbo sokolovo, da vsak drug dan ali vsak drug teden prevzame delovanje na kolodvoru, radosten sprejel; al gotov odgovor na to ponudbo je gosp. županu na drugi dan obljubil, ko izve sklep odbora turnerskega. Odbor paje — zavrgel ponudbo, in tako se je spolnilo, kar je župan v prvem pogovoru razodel deželnemu gospodu poglavarju, pa se mu je takrat neverjetno zdelo. — Debato med sokolci in turnerji je sokolov odbor pismeno 5. dan t. m. naznanil Njih ekscelencii in pri tej priliki vnovič zagotovil, da sokol ni nič manj lojalen, patrijotičen in ljudomil kakor vsako drugo društvo, da ga pa skušnje učijo, da vsikdar najbolje stori, ako se ne vtikuje nikamor, kjer so že drugi; na vsaki poziv pa bo ra-dovoljno in nemudoma svojo dolžnost storil. — 6. dne t. m. je gosp. župan, kot načelnik sokolovega društva, od gospoda deželnega poglavarja prejel sledeče pismo: „Ker po razodetih mi razmerah za zdaj odpade delavnost sokolova na kolodvoru, se zahvaljujem za naznanilo ljudomile pripravljenosti, ktero mi je odbor priobčil s pismom od 5. dne t. m." — Tako je za zdaj ta stvar pri kraji. Ker se je mnogo jezikov očitno brusilo o tej zadevi, zdi se nam potrebno, da tudi očitno povemo, kako in kaj, da svet vidi, da je sokolovo društvo rado na pomoč povsod, a se ne sili nikamor! — Zdaj je gotovo, da c. kr. deželna general-ko-manda (vise vojaško poveljstvo) iz Vidma (Udine) pride v Ljubljano. — C. kr. poštno vodstvo V Trstu je razposlalo vsem c. kr. poštam ukaz, da v take kraje, ki jih je sovražnik posedel, razun pisem ne sprejemajo nobenih druzih reči. — Poslednji naš sejm (češnjov sejm) je bil reven, da malokdaj tako. Niti ljudi niti denarja ni bilo viditi, le živine, posebno goveje, so prignali toliko, da že dolgo tolike ne pomnimo; al čeravno ji je cena bila nizka, vendar ni bilo kupčije, ker ni bilo — kupca. Naravno je tedaj, da je meso ta mesec za krajcar cenejše. — Koncert, ki ga je filharmonična družba namenila preteklo saboto na korist ranjenim vojakom, je jutri v gledišču. — Kakor slišimo, bode prav lepa ,,beseda", ki jo društvo Sokolovo na pomoč ranjenim vojakom napravi v nedeljo zvečer na vrtu čitalničinem.