Naš čas, 16. 3. 2017, barve: CM K, stran 1
V petek (6/21 °C), soboto (6/21 °C) in nedeljo (5/20 °C) bo pretežno sončno.
Četrtek, 30. marca 2017
številka 13 | leto 64
www.nascas.com
naročnina 03 898 17 50
cena 1,80 €
Bo poslovna cona napolnjena že letos?
TAKO mislim
Več kot dva milijona evrov vredna naložba v razširitev Poslovne cone Stara vas je stekla - Dela izvajata Rudis in AGM Nemec, končana pa morajo biti do konca avgusta - Bo cona napolnjena že letos?
Mira Zakošek
Velenje, 28. marca - S podpisom pogodbe z izvajalcema Ru-disom in AGM Nemec, je stekla razširitev Poslovne cone Stara vas, za katero je Mestna občina Velenje na lanskem razpisu Ministrstva za gospodarstvo in tehnologijo pridobila skoraj milijon evrov nepovratnih sredstev. Po besedah podžupana Petra Der-mola gre za največji letošnji projekt v občini na področju gospo-
darskega razvoja, z njim pa želijo predvsem pridobiti nova delovna mesta. Dela so z javnim razpisom oddali partnerjema Rudisu in AGM Nemec. V njunem imenu je mag. Andrej Gorjup (direktor Rudisa), zagotovil, da bodo dela kljub zelo kratkemu roku (opravljena morajo biti do konca avgusta) kvalitetno opravili. Takoj po podpisu pogodbe z njimi tudi že začeli.
Območje, veliko 23.000 m2 bodo v celoti pripravili za oddajo
potencialnim investitoijem. Der-mol ocenjuje, da bi ga lahko zapolnili že do konca letošnjega leta. Zanimanja je namreč, čeprav je na področju investiranja še čutiti krizo, veliko. Lokacija je še toliko bolj zanimiva, ker leži neposredno ob načrtovani hitri cesti.
Celotna naložba je vredna skoraj 2,2 milijona evrov (z DDV), brez pa dober milijon 700 tisoč evrov. 980 tisoč evrov je nepovratnih sredstev, drugo pa bo zagotovil občinski proračun. a
V torek izbor velenjskega športnikov leta 2016
Velenje, 4. aprila - V torek ob 18. uri bo v kulturnem domu Velenje prireditev Športnik leta 2016 v MO Velenje. Na prireditvi se bodo predstavile najboljše športnice in športniki, poleg tega pa se bodo obiskovalci brezplačne prireditve lahko sprostili ob športnih video-spotih in zanimivo obarvanem kulturno-glasbenem programu. Obogatili ga bodo 6 Pack Čukur, Manca Špik in Issac Palma.
a bš
Jubilejni motozbor
Šmartno ob Paki - V nedeljo, 2. aprila, se bo po Šmartnem ob Paki znova širil vonj po bencinskih hlapih. Tamkajšnja motoklub Packenstein in javni zavod Mladinski center bosta namreč organizirala jubilejni 10. motozbor. Kot vsi dosedanji bo tudi ta pri kozolcu za Hišo mladih. Srečanje bodo popestrili s panoramsko vožnjo, začeli jo bodo ob 11. uri, z moto igrami, ob 13. uri pa bo blagoslov motorjev in vseh zbranih. Opravil ga bo dekan Župnije Braslovče in šmarški župnik Ivan Napret. Organizatorji pričakujejo blizu 800 udeležencev.
a tp
Stekle spomladanske očiščevalne akcije
Velenje, 25. marca - V času od svetovnega dneva voda 22. marca do svetovnega dneva Zemlje 22. aprila pripravljajo v MO Velenje niz spomladanskih očiščevalnih akcij okolja. Prvi so svoj kraj v soboto očistili v KS Podkraj, ta konec tedna pa bodo akcije potekale v krajevnih skupnostih Vinska Gora, Staro Velenje, Plešivec in mestni četrti Levi breg vzhod. Največ akcij bo 8. aprila, ko se bodo krajevnim skupnostim pridružili tudi potapljači, ribiči in skakalci ter muzealci, saj bodo očistili tudi grajski hrib, obalo Velenjskega jezera in brežine reke Pake. Okolice gasilskih domov bodo očistili tudi člani PGD-jev, lovci pa bodo poskrbeli za več reda in manj odpadkov v svojih revirjih.
Šmartno ob Paki - V soboto, 1. aprila, od 8. do 12. ure bo potekala spomladanska čistilna akcija tudi v občini Šmartno ob Paki.
Vaške skupnosti bodo začele akcije vsaka na svojem zbirnem mestu, vodili pa jih bodo njihovi predsedniki. Udeležencem bodo ti razdelili nekaj vreč za pobrane odpadke. Na akcije organizator vabi tudi člane društev v lokalni skupnosti. Čistili bodo brežine rek in potokov, ob železniških tirih, poteh, cestah, odpravljali divja odlagališča.
Nobena od teh akcij pa ni namenjena čiščenju domov. Temu je namenjeno zbiranje kosovnih odpadkov po posameznih gospodinjstvih, ki poteka celo leto na klic oziroma naročilnico ter v času odprtja zbirnih centrov.
a tp, bš
Cirkus v mestu
Bojana Špegel
Ob koncu minulega tedna smo imeli v mestu cirkus na obisku. Čisto pravi, a brez prijazn ih klovnov in živali. V mesto je prišel »freaky« cirkus s pravim šovom groze. Celo kolo smrti so imeli. Pa ogrevan šotor tam ob jezeru tudi. In ne, nisem čutila potrebe, da bi si šla ogledat predstavo, ki bi me zagotovo prestrašila. Ker sem pač take sorte, da se hitro ustrašim. Vse skupaj se mi je zdela le zelo primerna prispodoba tega, kar se zadnje čase dogaja v naši mali deželici.
Brez šovov groze me postaja strah, kam gremo. Kot narod, kot država. Zdi se, da smo vse manj svobodni. In da sta zdrav razum in tista pristna kmečka pamet, na katero smo se velikokrat lahko zanesli, preden je birokratski stroj naredil totalno zmedo, šla po gobe. Že v primeru novega protikadilskega zakona je tako. O njem sem pisala, preden je stopil v veljavo njegov prvi del. A sem kljub temu pozabila, da je 11. marec tisti dan, ko začne veljati prvi del zakona. Zaželela sem si kave. Dobre in dišeče. Na terasi, ker je bilo prijetno toplo. In ker sodim med tiste packe, ki jim ob njej zapaše tudi dim. Na lepo urejeni terasi priljubljene čokoladnice v centru mesta sem si že skoraj prižgala cigareto, ko mi je prijazen natakar da! znak, da tega ne smem narediti. Vsaj na njihovi terasi ne. Eden redkih lokalov v mestu, kije tudi v mrzlih dneh poskrbel, da gostov na terasi ni zeblo, ki mu ni bilo težko financirati grelnikov, je z novim zakonom izgubi! teraso. In z njo veliko veliko gostov. Vsi drugi, ki na prostem postavijo le nekaj miz in nič kaj drugega zraven, z novim zakonom niso prizadeti. Narobe svet. Da o tem, da zakonodajalci prepovedujejo tudi kajenje na gledaliških deskah, kjer gre vendarle za umetnost in kjer že dolgo niso kadili pravih cigaret, ampak so se pogosto le pretvarjali, da kadijo, ne govorimo. Kako to razložiti tujcem, ki bodo gostovali pri nas in je v njihovih državah politikom jasno, da se v take stvari res ni za mešati, je že drugo vprašanje. Kot tudi, kdo je izbral fotografijo, ki bo med drugim krasila cigaretne škatlice, na katerih je dojenček z dudo v ustih, na sredini pa je cigareta. Tiste grozne fotografije s črnimi pljuči in razjedami so morda res preventivne, te pa so preprosto bedaste. In čisto nič preventivne.
A tako pač je. Tisti, ki ima v rokah škarje in platno, se je odločil, kot se je. Pri tem se je morda posvetoval s svojimi istomišlje-niki, pozabil pa se je posvetovati z gostinci, kulturniki... in pozabil na zdravo pamet, ko gre za terase in omejevanje kajenja na njih. Še vedno sem vesela, da se v lokalih ne kadi več. To je bila dobra odločitev. Omejevati kajenje na prostem, tako kot ga je omejil nov zakon, pa ni. O tem sem prepričana. Pa čeprav vem, da je kajenje postalo eden največjih »zločinov« sedanjosti. Ki ga je treba »izkoreniniti«. Ker neumnosti pač ne moremo prepovedati. Obojestranske, mar ne!?
Skubin odstopil, začasno Nikolic
Ljubljana, 28. marca - Nadzorni svet HSE je na torkovi seji z generalnim direktorjem družbe Gorazdom Skubinom sklenil sporazum o odstopu in prekinitvi mandata, ki je nastopil takoj. Nadzorniki bodo sejo nadaljevali 4. aprila, do takrat pa bo družbo vodil finančni direktor HSE Stojan Nikolic, so sporočili iz HSE.
Skubina je nadzorni svet na mesto generalnega direktorja Holdinga Slovenskih elektrarn (HSE) imenoval junija lani, ko je v boju za položaj premagal dolgoletnega prvega moža HSE Blaža Košoroka, ki je tudi kandidiral za nov mandat.
Razlogov za odstop Skubina (ki je kader SMC) nadzorniki po seji niso sporočili. V javnosti pa so se v zadnjih tednih pojavljale informacije, da niso zadovoljni z njegovim delom, predvsem s hitrostjo sanacije skupine. Seveda pa se pojavljajo še druge špekulacije.
■
■
Naš čas, 16. 3. 2017, barve: CM K, stran 2
2
OD SREDE DO TORKA

30. marca 2017
(r.
LOKALNE novice
Blizu 4 tone oblačil in obutve
Velenje - Na Območnem združenju RK Velenje ugotavljajo, da je bila postavitev zabojnika za rabljena oblačila in obutev pred prostori njihovega skladišča na Prešernovi cesti v Velenju leta 2014 dobra naložba. Občani namreč vanj kar pridno odlagajo rabljena oblačila.
Tudi skladišče je bilo dobro obiskano. Lani so upravičencem razdelili blizu 4 tone oblačil in obutve. A čepav prosijo, naj občani prinesejo čista in uporabna oblačila, so morali na deponijo odpeljati še vedno veliko preveč neuporabne garderobe.
■ tp
Brinovškova predsednica ženskega odbora SDS
Podpeč - Na nedavnem 7. kongresu Ženskega odbora stranke SDS so udeleženke izvolile novo vodstvo.
Za njegovo predsednico so soglasno potrdile poslanko Nado Brinovšek iz Mozirja. Na tem mestu je zamenjala Alenko Jeraj. Brinovškova v Državnem zboru deluje v odborih za finance, za notranje zadeve, za izobraževanje in zdravstvo. Pred izvolitvijo za poslanko je bila Brinovškova direktorica uprave Občine Mozirje. V 13-članskem izvršilnem odboru ženskega odbora stranke je iz tukajšnjega okolja tudi mag. Judita Čas Krneža iz Šoštanja.
■ tp
Pet vlog več
Šmartno ob Paki - Na javni razpis za dodelitev sredstev društvom in organizacijam v Občini Šmartno ob Paki za letos je pravočasno prispelo 34 vlog, kar je 5 vlog več kot v preteklem letu. V letošnjem občinskem proračunu je za sofinanciranje dejavnosti društev namenjenih 17 tisoč evrov.
Tp
Odbor za mednarodno sodelovanje
Šmartno ob Paki - V Šmartnem ob Paki so oblikovali Odbor za mednarodno sodelovanje. Ideja za njegovo oblikovanje je nastala po lanski uspešni izvedbi evropskega projekta Medkultur-nost družbe za večjo civilno participacijo, v okviru katerega so podpisali listine prijateljstva z občinami iz Avstrije, Hrvaške in Srbije. Odbor bo povezoval vse udeležene ter usmerjal delo pri mednarodnem sodelovanju v prihodnosti.
tp
Za kulturo dobrih 88 tisočakov
Velenje, 22. marca - Mestna občina Velenje je na osnovi prijav na Javni razpis za izbiro kulturnih programov in projektov za sofinanciranje letos razdelila dobrih 88 tisoč evrov za sofinanciranje 77 kulturnih programov in projektov. Podprli so 26 programov kulturnih društev, 34 kulturnih projektov, 13 projektov s področja založništva, en program zveze kulturnih društev in tri projekte medkulturnega dialoga. Na javni razpis je prispelo 82 prijav, a vse (glede na pogoje) niso bile upravičene do sredstev.
a bš
4>r
MESTNA OBČINA
VELENJE
OBVESTILO
o zbiranju pobud za podelitev priznanj Mestne občine Velenje v letu 2017.
V celoti je obvestilo objavljeno na spletnih straneh Mestne občine Velenje (www.velenje.si).
Pobude zbiramo do vključno torka, 9. maja 2017, do 12. ure (do navedene ure mora prispeti pobuda na naslov Mestne občine Velenje).
Raje v vrsto kot na internet
Na Upravni enoti Velenje so lani rešili za desetino zadev več kot v letu pred tem
Milena Krstič - Planinc
Velenje - Na Upravni enoti Velenje so lani rešili 17.000 zadev, kar je skoraj deset odstotkov več kot v letu pred tem. Nerešenih pa jim je ostalo 330 zadev. Z opravljenim delom so zadovoljni tudi, ker na postopke, ki so jih vodili, ni bilo veliko pritožb. Uspešni so bili navkljub temu, da so se srečevali z veliko odsotnostjo uslužbencev. »To je težava, ki je pri nas prisotna že nekaj let, lani pa je bila resnično težko obvladljiva. V poprečju je bil namreč vsak uslužbenec zaradi bolniških izostankov odsoten kar 28 dni,« pravi mag. Franja Tevž, ki bo od 1. aprila načelnica Upravne enote.
»Nekako nam je uspevalo ta primanjkljaj nadomeščati z obstoječimi kadri, a ni bilo lahko.«
Veliko pozornosti so namenjali učinkovitemu in strokovnemu reševanju zadev pri izdajanju gradbenih dovoljenj in reševanju postopkov ugotavljanja bivanja.
Če je vloga popolna, gre hitro
»Na področju okolja in prostora smo uspeli število nerešenih zadev precej zmanjšati. Občani lahko dovoljenje, če je vloga popolna, dobijo naslednji dan. Predvsem smo se trudili, da je
bilo tako pri nezahtevnih objektih,« pravi. Vendar je to možno samo v primerih, ko stranka po dovoljenje pride s popolno vlogo in vsemi ustreznimi soglasji. »V primeru, da vloge niso popolne, pa je pot do pridobitve gradbenega dovoljenja daljša. Velikokrat opažamo, da projektna dokumentacija ni strokovno izdelana, ali pa, da se na soglasja po nepotrebnem čaka predolgo. Žal se v takih primerih velikokrat slaba volja neupravičeno sprošča nad našimi uradniki.«
Vojnim veteranom vračajo pravice
Lani so se srečevali tudi s spremembami zakonodaje in prenosu te v prakso ter drugimi upravnimi nalogami, kot jih imenujejo. Zlasti na začetku leta so imeli veliko dela s tako imenovanimi GERK-i (grafične enote rabe kmetijskih gospodarstev), ki služijo potrebam dodeljevanja podpor v kmetijstvu. Na področju kmetijstva pa tudi z dovoljenji za dopolnilno dejavnost na kmetiji, ki so jih morali preverjati po uradni dolžnosti. To še vedno poteka.
Proti koncu leta so začeli »akcijo« na področju »vojne zakonodaje«, ki še poteka. »Kot je znano, je leta 2013 Zakon o uravnoteženju javnih financ (ZUJF) posegel tudi med vojne veterane. Z odločbo upravnih organov je bila mnogim ukinjena pravica do plačila dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Od 1. januarja letos jim je ta pravica ponovno zagotovljena v polnem obsegu. Ta postopek moramo izpeljati po uradni dolžnosti.«
Preko e-portala ceneje kot v vrsti
Čeprav si na ministrstvu za javno upravo prizadevajo, da bi uporabniki njihovih storitev za komunikacijo in urejanje zadev začeli pogosteje uporabljali spletni portal e-uprava, gre počasi. Ljudje imajo še vedno raje neposreden stik z uradnikom, četudi je ta včasih kislega obraza in je treba za storitev v vrsto. To je potrdila tudi anketa, ki so jo izvedli na upravnih enotah. Kar 80 odstotkov vprašanih gre raje v vrsto kot na internet. Mogoče pa ne vedo, da je taksa za odločbo preko e-portala cenejša? a
Natečaj
Prostovoljec leta 2016
Velenje, 23. marec - Mladinski svet Slovenije letos že petnajstič zapored razpisuje natečaj Prostovoljec leta, katerega ključni namen je promocija prostovoljskega dela. Pri posameznikih bodo izbirali najboljše v kategorijah Naj prostovoljka in Naj prostovoljec v starostnih skupinah do 19 let, od 20 do 30 let in nad 30 let, izbirali pa bodo tudi Naj mladinskega voditelja oziroma voditeljico. Pri projektih bodo izbirali Naj prostovoljski projekt ter Naj mladinski projekt. Tudi letos dajejo poseben poudarek mednarodnemu prostovoljstvu. Prijavnice morajo biti oddane do 5. aprila.
a
Stanovanjski razpis prihodnje leto
Velenje, 27. marca - Na veljavni prednostni listi za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem imajo na MO Velenje trenutno še nekaj več kot 150 prosilcev. Dokler večini od njih ne dodelijo stanovanj, ne bodo objavili novega stanovanjskega razpisa. Ker letos novogradenj ne bo, na MO Velenje računajo, da bodo nov stanovanjski razpis objavili v drugi polovici leta 2018. Potrdili so nam, da se mnogi že zanimajo zanj.
a bš
Savinjsko-šaleška naveza
Želje so včasih previsoko nad stvarnostjo
V rojstnem kraju kraljice - Ksevt »na tleh« - Ne kukec, heineken
Črni oblaki so se zgrnili nad Slovenijo! Po mnenju mnogih se nam je zgodilo najhuje, kar se nam je lahko zgodilo. Izgubili smo teran! Še huje je to, da so ga dobili (tudi) sosedje. Ki so nam že prej vzeli »najboljšega soseda«in ga zdaj spravili v nove težave. In kot da to ni bilo dovolj, letos v Planici tudi naši orli niso zadostili ape-titom - kot so jih pričakovali navijači iz naslonjačev. Še dobro, da je za večino Planica več, kot so le rezultati, je res naš praznik, ko se lahko tudi ves svet prepriča, kakšne so naše zastave. In v Planici so pili tudi teran in pravi poznavalci in ljubitelji skakalnega športa so naše letalce srčno pozdravili. Ob obeh dogajanjih so seveda tudi taki, ki terjajo odstope: zaradi izgube terana ministra, zaradi po njihovem slabše sezone skakalcev pa glavnega trenerja. V Planici je bilo izredno veliko Poljakov, pričakovali so tudi poljskega predsednika, a ni uspel priti. Je pa med obiskom v Sloveniji s soprogo v nedeljo popoldan obiskal Celje, kraj, kjer se je rodila njihova nekdanja kraljica Ana. Ana Celjska. Duda in Pahor sta na Starem gradu odkrila tudi klopco prijateljstva med obema državama. Nekaj naj bi bili torej zadnje dni izgubili, a nekaj smo vendarle tudi pridobili. Na politični sceni tudi novi stranki, ki se bosta - seveda -borili za naš lepši jutri, na gospodarskem se nam obeta nov razcvet turizma. Saj smo dobili več obale. Ne na račun urejanja meje s sosedo, le med Izolo in Koprom smo je iz prometa iztrgali nekaj kilometrov; kar je za našo pomorsko deželico zelo pomembno. In nekateri imajo tu res velike zamisli, a za zdaj so najbolj zadovoljni kolesarji, rolkarji in sprehajalci. Tudi to je nekaj. So se pa zares projekta obnov in posodobitev lotili v Termah Olimia v Podčetrtku. V tem enem najuspešnejših zdraviliških centrov bi radi segli še višje. Visoko so segali tudi v Vitanju s svojim Ksevtom, a zdaj so veseli, da so pristali vsaj na trdih tleh. Ta zavod je vendarle vzela v svoje okrilje država oziroma je postala soustanoviteljica tega Kulturnega središča vesoljskih tehnologij in za nemoteno delovanje bo prispevala pet šestin denarja. Preostanek vitanjska občina. Tako bo ta vesoljski center naprej deloval v mirnejšem ozračju. In verjetno so se
tudi dokončno rešili strahu, da bodo morali vrniti evropski denar za uresničitev tega projekta.
Ne ravno na teran, šmarska občina se menda dokončno odpravlja v hram. V nekdanji Šmarski hram. Tja pogledujejo že dolgo, pa se je vedno kaj zapletlo. Zdaj so s podjetjem, ki ta znani šmarski objekt obnavlja, že podpisali pogodbo, obnova naj bi bila končana do jeseni prihodnjega leta. Vsi seveda upajo, da bodo občinarji do tedaj še res na varnem v sedanjem občinskem poslopju, ki se že nekaj časa nevarno nagiba. Občina je v njem vsekakor vztrajala dolgo, saj so ga delavci državne upravne enote v strahu zapustili že pred leti. V občinah ustanoviteljicah Zdravstvenega doma Šmarje pri Jelšah pa upajo, da bodo zdaj končno dobili direktorja tega javnega zavoda. Iskanje traja že dolgo, saj »tečejo« zdaj že peti krog. Svet zavoda je za to mesto imenoval Jasno Žerak, ki pa jo morajo zdaj potrditi še v vseh občinah. Novo vodstvo bodo iskali tudi v ZD Celje in tudi tu nekateri napovedujejo, da ne bo šlo lahko. Predvsem, menijo nekateri, zaradi vtikanja politike. Kandidatov naj bi bilo več, »svoja« naj bi imela tudi nekdanja tesna strankarska in občinska sodelavca, župan Šrot in njegov pooblaščenec, sicer »prvi celjski ka-drovnik« Zidanšek. V zvezi s celjskim ZD se še vedno nadaljujejo tudi razprave o umestnosti širitve te zdravstvene ustanove »čez cesto« v »star zgodovinski« objekt. Sam zavod je sicer načrtoval novogradnjo, občini se zdi bolj smotrno, da zasedejo to stavbo, iz katere bodo izselili stanovalce in nekatere organizacije. Tudi Inkubator savinjske regije, ki je tu »obstal« začasno, dokler ga ne preselijo še bolj v središče mesta. V nekdanjo blagovnico T. Kdaj bo to, se še tudi ne ve!
Pa še to: v začetku tedna se je izpolnila napoved, da bodo v Laškem začeli polniti pivo heineken, kot se imenuje tudi družba, ki je prevzela laško in ljubljansko pivovarno. »Poznavalci« pravijo, da ta polnitev naj ne bi bila vzrok, da so v Laškem prenehali polniti savinjsko pivo kukec. Le serije tega piva so bile premajhne.
a k
NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in RTV družba, d. o. o. Velenje.
Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,80 € (9,5 % DDV 0,15 €, cena izvoda brez DDV 1,65 €). Pri plačilu letne naročnine 16 %, polletne 12 %, četrtletne 8 % in mesečne 6 % popusta.
Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena Krstič Planinc (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radia), Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Marketing: Nina Jug (vodja marketinga), Jure Beričnik, Bernarda Matko.
Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202,
telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.
TRR - Nova LB, Velenje: 02426-0020133854
E-mail: press@nascas.si
Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas, d. o. o.
Tisk: Tiskarna SET, d. d.
Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo!
Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 9,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk.
Naš čas, 30. 3. 2017, barve: CM K, stran 3
30. marca 2017
'»WAS
AKTUALNO
3
Za večjo zaposljivost mladih gospodarstvo in šolstvo z roko v roki
Mestni odbor stranke SLS v sodelovanju z Inštitutom dr. Antona Korošca o tem, kako doseči večjo zaposljivost mladih
Tatjana Podgoršek
Velenje, 24. marca - Mestni odbor stranke SLS Velenje je v zadnjem letu pripravil že tretjo okroglo mizo na aktualno temo. Na tokratni (pripravil jo je v sodelovanju z Inštitutom dr. Antona Korošca) je tekla beseda o tem, kako usposobiti mlade, da bodo po končanem izobraževanju čim bolje pripravljeni za trg dela. Tako strokovnjaki, ki so sedeli za okroglo mizo, kot udeleženci v dvorani hotela Paka v Velenju so bili enotni: večjo za-
posljivost omogoča več prakse, več te pa je možno pridobiti, če gospodarstvo in izobraževanje sodelujeta z roko v roki.
Po besedah evropskega poslanca SLS in EPP Franca Bogovi-ča, ki je predstavil projekt Zavezništvo za mlade, je to pokazala tudi evropska študija. »Avstrija, Nemčija in Švica imajo uspešen sistem dualnega izobraževanja in beležijo med mladimi najvišjo zaposlenost. V preostalih državah pa raste število izobraženih in hkrati tudi brezposelnost med njimi. Razlog za to je pomanjka-
Povezovanje gospodarstva in izobraževanje se obrestuje vsem: mladim, delavcem in delodajalcev, so med drugim ugotavljali na okrogli mizi.
nje veščin in delovnih izkušenj. Medpodjetniški izobraževalni center Šolskega centra Velenje, ki sem si ga ogledal, je zagotovo pravo Zavezništvo za mlade.« Ta projekt, dodaja Bogovič, kaže v praksi na različne dobre mo-
žnosti povezovanja med gospodarstvom in izobraževanjem, ki zagotavlja mladim poklicno izobrazbo s praktičnimi izkušnjami in večjo zaposljivost po končanem izobraževanju, obrtnikom in podjetnikom pa kakovostno
Odbor nastavil zbornici ogledalo
Izredna seja skupščine Območne obrtno-podjetniške zbornice Velenje prinesla le sklep o sklicu redne skupščine - Nadzorni odbor očita predsedniku nepravilnosti, ta trdi, da jih ni
Tatjana Podgoršek
Velenje, 27. marca - Izredna seja skupščine Območne obrtno--podjetniške zbornice Velenje zagotovo ni dala želenih rezultatov za nobeno stran: ne za sklicatelja - predsednika skupščine območne zbornice Roka Bezlaja, in ne za pobudnico sklica in nekaterih obrtnikov - predsednico njenega nadzornega odbora Vero Oštir. Edini izplen več kot dve uri in pol prerekanj je bil le sprejem sklepa o redni seji skupščine območne zbornice. Ta naj bi bila med 18. in 21. aprilom.
Stroški nenormalno porastli, rezultatov nikjer
Začetek seje je napovedoval burno dogajanje, saj so udeleženci skupščine potrdili predlog za člane delovnega predsedstva in verifikacijske komisije, ki je prišel iz vrst slednjih, in ne predse-
stroškov za delovanje zbornice, zlasti pri projektu Kupuj lokalno in ob dejstvu, da na drugi strani ni rezultatov. Moje trditve o nepravilnostih niso izrečene na pamet, ampak na osnovi podatkov, do katerih sem se »dokopala« in se ob tem v dogajanje bolj natančno poglobila. Ne nazadnje me je k temu spodbudilo tudi opozorilo sekretarke na upravnem odboru zbornice, da se dogajajo nepravilnosti. Ker se ta ni odzval, sem v akcijo stopila kot predsednica odbora.«
Za vsem stojijo sklepi upravnega odbora
Bezlaj je vse njene navedbe zanikal. »To, kar sem slišal, niso nepravilnosti, ker za vsem stojijo sklepi upravnega odbora naše zbornice. Nisem delal mimo pravil, ne lažem in ne kradem. Ne nazadnje ne gre za projekt, ampak le za ime, saj je Kupuj lokalno dejansko navaden register
dar za nobeno nisem mogel zagotoviti sklepčnosti.« Oštirjevi je očital, da gre pri njenem delu kot predsednici nadzornega odbora za maščevanje, saj je bila njegova protikandidatka na volitvah. Prav tako je menil, da zbornica nima svojim članom pravzaprav ponuditi kaj drugega, kot projekt Kupuj lokalno. Mimogrede - razprava je pokazala tudi na močno skrhane odnose med strokovno službo in Bezlajem.
Ko je Praznikova dala na glasovanje zaupnico Bezlaju, je podpredsednik skupščine območne zbornice Branko Meh menil, da sestanka ni tako razumel. Glasovanje po tem ni bilo izpeljano. Je pa Meh podprl Oštirjevo glede potrebe po sklicu skupščine, na kateri bi morali obravnavati zaključni račun za leto 2016 ter letošnji finančni in delovni plan območne zbornice. Dogovorili so se, da bodo pripravili redno skupščino, na kateri naj bi ome-
binsko predstavi program, je ta menil, da bi ga morala pripraviti strokovna služba in ne on. Pra-znikova je nato sejo izredne skupščine po dobrih dveh urah in pol prekinila z besedami: »Člani bomo morali razmišljati, ali si Rok Bezlaj še zasluži zaupanje za vodenje zbornice ali ne.«
izobražen kader, ki ga sedaj kljub visoki stopnji brezposelnosti primanjkuje. Pomena sodelovanja gospodarstva in izobraževanja pri usposabljanju mladih za poklice, ki imajo večjo zaposljivost, se v enem delu zaveda - tako Bo-govič - tudi slovenska vlada, kar dokazuje s pilotnim uvajanjem dualnega sistema izobraževanja. Odgovornost pri tem nosijo tudi starši.
Po mnenju Janka Pogorelčni-ka, ravnatelja Strojne šole Šolskega centra Velenje, je srednješolski izobraževalni program po zadnji prenovi bistveno bolj povezan z gospodarstvom, a še vedno premalo. Opozoril je tudi na pomen gibanja Mladi raziskovalci za razvoj Šaleške doline, v katerem se marsikatera ideja učencev zadnjih razredov osnovne šole ter dijakov razvije v uspešno podjetje. Podpredsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Ivan Meh je dejal, da se obrtniki zavedajo pomena vlaganja v kadre. »Pomembno je, da
delamo z roko v roki s šolami. To se obrestuje vsem: učencem, delavcem in delodajalcem.« Prepričan je, da bi morala za to narediti več tudi država. Po mnenju dr. Andreja Umeka, nekdanjega ministra in vodje Strokovnega sveta pri predsedniku SLS bi vpis v izobraževalne programe na vseh stopnjah moral odgovarjati trgu dela. Tam, kjer ta išče delavce, bi moralo biti na voljo več vpisnih mest, kjer pa trg dela delavcev ne sprejema, pa manjši. Slovenija se bo morala hitreje odzivati na spremembe na trgu dela, če želi zmanjšati brezposelnost med izobraženimi mladimi.
Dr. Franc Žerdin pa je zbrane v dvorani seznanil, da regija Saša že izvaja svoj projekt, podoben Zavezništvu za mlade, katerega cilj je izobraževanje za potrebe tukajšnjega gospodarstva in pridobitev več praktičnega znanja udeležencev po končanem izobraževanju.
Že s tem, kako so se posedli, so člani skupščine pokazali, kako razdvojeni so.
dnikovega. Predlagateljica Janja Praznik je svoj predlog utemeljila: »Gre za pomembno sejo skupščine območne zbornice.« Kot predsedujoča delovnega predsedstva je nato dala besedo Oštirjevi. Ta je zbrane seznanila, da je predlagala Bezlaju sklic skupščine območne zbornice, kar bi moral storil sam, saj bi po zakonu skupščina zbornice morala obravnavati zaključni račun za leto 2016 ter delovni in finančni plan območne zbornice za letos. »Če bi to storil, bi pri obravnavi zaključnega računa za lani zagotovo izpostavila nenormalno visok porast
članov. Funkcija predsednika območne zbornice je res častna, je pa bolj v stilu kriznega mene-džerja.« Krivdo za slabe rezultate omenjenega projekta, ki ga je (po navedbah Oštirjeve) tržil kot samostojni podjetnik, stroške pa je plačevala območna zbornica, je pripisal strokovni službi zbornice. Na očitek, zakaj ni sklical skupščine, na kateri bi obravnavali zaključno poročilo za lani ter letošnji finančni in delovni program zbornice, pa je dejal: »V naših aktih ni roka, kdaj naj bi to obravnavali. Sklical sem dve seji upravnega odbora zbornice, ven-
njene dokumente obravnavali, med 18. in 21. aprilom.
Tudi nadaljevanje seje ni prineslo kakšnih konstruktivnih usmeritev. Na dnevnem redu je bilo predvideno glasovanje o delovnem programu zbornice, vendar je Bezlaj udeležence izredne skupščine le seznanil, da letos, za po mnenju nekaterih tako sporen projekt Kupuj lokalno, ne bodo nameniti niti centa. Praznikova in še nekateri udeleženci izredne skupščine so nato ocenili, da o takem delovnem programu ne morejo glasovati. Ko je Praznikova pozvala Bezlaja, naj pisno in vse-
Dan odprtih vrat v Leku na Prevaljah
v petek, 7. aprila 2017, ob 16. uri (Perzonali 47)
Odpiramo vrata v 40. leto našega delovanja na prevaljski lokaciji.
Ta ima pomembno vlogo v proizvodnji visokospektralnega antibiotika, ki je dostopen bolnikom v več kot 60 državah po svetu. Visokotehnološke procese spremljamo s stalnimi naložbami v napredne okoljske tehnologije.
Rastemo v sodelovanju z lokalno skupnostjo.
Ponosni smo na znanje in dosežke več kot 240 naših sodelavcev.
Pridružite se nam in spoznajte, kje in kako ustvarjamo.
POLNI CERTIFIKAT
lek
član skupine Sandoz
Draüni AMBASADOR prijaino KDRPORAT1VNE podjetje INTEGRITETE
■
■
Naš čas, 30. 3. 2017, barve: CM K, stran 4
4
GOSPODARSTVO

30. marca 2017
So Rotnika odnesli tudi mediji?
Svet ustanoviteljev Komunalnega podjetja Velenje razrešil Uroša Rotnika - Odpravnine Rotnik ne dobi - Škarja direktor do izbire novega
Tatjana Podgoršek
Velenje, 23. marca - Prejšnji torek je svet Komunalnega podjetja Velenje iz nekrivdnih razlogov razrešil dr. Uroša Rotnika z
mesta direktorja podjetja, dan kasneje pa so na novinarski konferenci pojasnili razloge za to odločitev.
Krivdnih razlogov ni
Po zagotovilih Bojana Kontiča,
velenjskega župana in tudi predsednika sveta ustanoviteljev komunalnega podjetja (soustanoviteljici sta še Občini Šoštanj in Šmarno ob Paki) je razlog za razrešitev Rotnika, »ki ste jo že nekaj časa pričakovali in jo tudi sooblikovali, sodba upravnega sodišča.« To je namreč potrdilo ugotovitev finančne uprave, ki je pri Rotni-ku odkrila za 3,9 milijona evrov nepojasnjenega premoženja in mu odredila plačilo 1,6 milijona evrov davka. V nadaljevanju je Kontič tudi odgovoril, zakaj so Rotnika razrešili iz nekrivdnih razlogov: »Ker krivdnih nimamo.« Za podkrepitev trditvi je navedel, da je bilo poslovanje Komunalnega podjetja pod njegovim vodenjem transparentno, podjetje je zmanjšalo število zaposlenih, število individualnih pogodb na eno samo. S tem so zmanjšali stroške vodenja podjetja, denar pa namenili za povišanje plač najslabše plačanim delavcem na komunali. Uredili so tudi odnose med občino tako, kot je zapisano v aktih, kar pred Rotnikom ni bila ravno praksa. Podjetje je sanirano, sprejet program dosledno izvaja. Za dosežek Rotnikovega mandata je omenil še dve zelo veliki in uspešno izvedeni naložbi v komu-
nalno infrastrukturo - projekta Celovita oskrba Šaleške doline z vodo in Izgradnja kanalizacijskega omrežja.
Odpravnine ni niti v pogodbi
na Komunali upravljajo z javnim denarjem, smo ocenili, da je zaupanje na veliki preizkušnji. Da bi se izognili nezaupanju in stanju, v katerem smo se znašli, smo se odločili za Rotnikovo razrešitev,« je še pojasnil Kontič. Na vpraša-
prej, a odgovornost prevzemajo tisti, ki o tem odločajo.«
Škarja novi direktor
Po razrešitvi je svet ustanoviteljev na mesto direktorja komunale imenoval Gašperja Škarjo, ki
Čeprav so Rotnika razrešili iz nekrivdnih razlogov, odpravnine ne bo dobil. »Nikoli je ni zahteval in tudi v individualni pogodbi, ki so jo z njim sklenili, je zapisano, da ob morebitni razrešitve odpravnine ne dobi. In ne ostaja v delovnem razmerju velenjske komunale. Kaj si ob tem mislim, bi lahko govoril na dolgo. Skromno pa: počutim se v vlogi Poncija Pilata, ko se nekaj zahteva, da moraš narediti, pa sam nisi povsem prepričan, da delaš prav. A ker je v ozadju sodba Upravnega sodišča in ker
nje, zakaj niso Rotnikova razrešili že takrat, ko jih je k temu zaradi preiskave v zvezi z blokom Teš 6 pozvala protikorupcijska komisija, pa je odgovoril, da razlogov za razrešitev niso imeli. »Trdim, da je človek nedolžen, dokler ni obsojen. Rotnik je pri vsakem imenovanju priložil dokaz, da ni v sodnem postopku, in je izpolnjeval vse pravno predpisane pogoje za imenovanje direktorja. Tako je bilo tudi na zadnjem razpisu pred nekaj meseci. Sedaj je tu sodba. To seveda ni končana zadeva in bo zgodba potekala na-
Poslovni angeli pristali tudi v Velenju
Start upi sodijo med najbolj tvegane naložbe, pa vendarle so za investitorje med najbolj zanimivimi
Tina Felicijan
Velenje, 23. marca - SAŠA Inkubator je v Podjetniškem centru Standard prvič gostil Poslovne angele - prvi zasebni in največji formalni klub uspešnih slovenskih in evropskih poslovnežev v Sloveniji, ki ambicioznim podjetjem v začetnih fazah rasti ne pomagajo le z vlaganji, ampak tudi z bogatimi podjetniškimi izkušnjami, poslovnim in panožnim znanjem ter tako imenovanim pametnim denarjem. »Opažamo, da je pri realizaciji ideje start up podjetij največja težava zagonski kapital. Imamo sicer Slovenski podjetniški sklad, ki z razpisi zagotavlja ta kapital, a so kriteriji izjemno ostri, zato mora marsikatero podjetje poiskati druge priložnosti. Mlada podjetja težko dobijo posojila, ker nimajo česa za-
staviti. Zato so Poslovni angeli odlična priložnost ne le zaradi vlaganj, ampak tudi zaradi mentorstva,« pravi direktorica SAŠA Inkubatorja Karla Sitar, ki opaža, da imajo nekatera podjetja v inkubatorju in drugi start upi zadržke do naložb, saj te pogosto pomenijo odpoved deležu podjetja. Investitorji pa iščejo prav naložbene priložnosti in start upom dajejo kapital in znanje z namenom njihove rasti in torej oplemenitenja svojega denarja. »Slovenija ima izredno kvalitetne start upe ter na drugi strani podjetnike in druge investitorje, ki znajo prepoznati
njihovo dodano vrednost. Tako Poslovni angeli nudimo pomoč pri odpiranju prodajnih kanalov, marketinških strategijah, vstopu na tuje trge, gospodarjenju s kapitalom. Je pa to proces, ki zah-
Rekli so
Karla Sitar: »Obisk Poslovnih angelov so lahko izkoristili tudi udeleženci Podjetniškega trampolina, ki bodo čez nekaj tednov predstavili svoje poslovne odeje potencialnim vlagateljem.«
oblastili za celoten mandat,« je še dejal Bojan Kontič in se še enkrat zahvalil Rotniku za odlično sodelovanje in opravljeno delo.
Razrešitev je stvar lastnikov
Uroš Rotnik je na novinarski konferenci pritrdil besedam Kontiča, da so v času njegovega vodenja skupaj s sodelavci in z dobrim odnosom z lastniki spremenili komunalo iz finančno nestabilnega v finančno stabilno podjetje. Prevzel ga je, ko je imelo 130 tisoč evrov izgube, zapušča ga s 66 tisoč evri plusa. Dolg do dobaviteljev je znašal takrat več kot 1,6 milijona evrov, danes niso dolžni nikomur nič. Prav tako so v tem času uspešno izpeljali oba prej omenjenega velika in zahtevna projekta, in to za manj denarja, kot sta znašali njuni projektni vrednosti. Zgradili so novih 92 kilometrov vodovodnega omrežja in 36 kilometrov novega kanalizacijskega omrežja. V obnovo infrastrukture so v zadnjih letih vložili 4,7 milijona evrov, ob njegovem prihodu v podjetje je bilo teh vlaganj za manj kot milijon evrov. Rotnik je še dejal, da je imelo podjetje v času njegovega vodenja dve težavi, in sicer financiranje razvojnega
centra Energija leta 2014 (to odločitev gospodarskega ministra so preživeli), druga mnogo večja težava, ki pa komunalo še čaka in je prisotna že od poletja 2015, pa je neupravičena želja Teša po dvigu cene za toplotno energijo v Šaleški dolini. »Želel bi si ta oreh tudi sam treti naprej, vendar sem prepričan, da bo tudi novo vodstvo temu kos.«
V zvezi z razrešitvijo je povedal, da je ni predlagal sam, ampak da je to stvar lastnikov. Sprejel jo je normalno, kajti ve, kakšno breme so ti doživljali, in jim ni želel, da bi še naprej odgovarjali vsak dan na različna vprašanja - ne sodišča, ampak medijev. »Enkrat je temu treba narediti konec. Prepričan sem tudi, da Upravno sodišče ni zadnje sodišče v Sloveniji.« Na vprašanje, kaj bo sedaj počel, pa je odgovoril: »Danes grem domov, kaj bom počel, se bom pa še odločil.«
Na novinarski konferenci je sodeloval še Franc Sever, predsednik nadzornega sveta Komunalnega podjetja Velenje. »Jaz osebno razplet obžalujem, ker smo izgubili dobrega direktorja,« pa je bil njegov komentar.
»Morda bi mi še razmišljali o tem, kaj storiti, a v takih razmerah in pod takimi pritiski ni mogoče uspešno delovati - ne občina in ne komunalno podjetje. Pred sabo imamo več naložb, razvojnih nalog, da bi se iz dneva v dan ukvarjali s tem, ali bomo obdržali direktorja ali ga bomo razrešili,« je na novinarski konferenci med drugim dejal Bojan Kontič (prvi z desne). Ob njem dr. Uroš Rotnik in Gašper Škarja.
je prej omenjenega nadomeščal tudi v času, ko je bil ta v priporu. Imenoval ga je brez razpisa, kar - tako Bojan Kontič - določa zakon o gospodarskih družbah, ki ne predvideva več v.d.-jevstva. »Direktorja postavi svet ustanoviteljev oziroma nadzorni svet za dobo dveh let. Tako smo tudi storili na seji sveta. Naša zaveza in dogovor pa je, da bomo v šestih mesecih z razpisom poiskali novega direktorja komunalnega podjetja. Pričakujem, da bomo letos 1. oktobra to zgodbo zaprli in dobili direktorja s polnimi po-
rekli so ) Bojan Kontič na vprašanje, ali so k odločitvi o razrešitvi Rotnika morda botrovale volitve prihodnje leto: »Jaz v tem trenutku niti ne vem, ali bom na volitvah niti na katerih bom. To nima veze s tem. Če bi se na to oziral, bi stal na Titovem trgu s transparentom, da beguncev nočemo, ker se baje na tem volitve dobijo. Delam po svojih načelih, vztrajam, da je treba ljudem pomagati, ko so v stiski, ne glede na to, kdo je to. Tudi za ceno rezultata na volitvah. Želim izpolniti pričakovanja občanov predvsem v zvezi s projekti, ki jim bodo omogočili kakovostnejše življenje. Ne gre torej za to, da so pred nami volitve, ampak to, da se moramo ukvarjati s projekti.«
GOSPODARSKE novice

Gorenjeva kuhalna plošča za slepe in slabovidne
Učenci centra Iris - Centra za izobraževanje, rehabilitacijo, inklu-zijo in svetovanje za slepe in slabovidne, bodo s pomočjo donacije Skupine Gorenje odslej lahko tudi varno kuhali, kar je zanje pomemben korak na poti k samostojnemu življenju. Kuhalna plošča Gorenjeve premijske blagovne znamke Atag s posebej prilagojeno silikonsko prevleko za varno uporabo za slepe in slabovidne je prva tovrstna v Sloveniji. Humanitarnost je v Skupini Gorenje neločljiv del družbene odgovornosti, z aparati in donacijami ter vključevanjem v humanitarne projekte pa se trudijo pomagati ljudem v stiski, tako v Sloveniji kot tudi po drugih državah, kjer so navzoči.
V Gorenju že vrsto let sodelujejo z ustanovami in organizacijami za pomoč posameznikom in družinam v stiski, kot so Zveza prijateljev mladine, Centri za socialno delo, Rdeči križ, materinski domovi in varne hiše, ki poskrbijo, da aparati pridejo v prave roke.
a mz
Spoštujmo gozdove
Prvo srečanje lokalnih (bodočih) podjetnikov s Poslovnimi angeli je bilo namenjeno pripravam na
iskanje investitorja, ki so za dobro in plodno kupčijo ključne.
teva aktivno udeležbo obeh strani in terja svoj čas,« je povedala podpredsednica kluba Nina Dre-melj, ki je predavala v Velenju in dodala, da je iskanje naložb proces, na koncu katerega se je treba za to, da nekaj dobimo, tudi nečemu odreči. »Podjetniki naj se zavedajo, da vendarle vsi stremimo k istemu cilju: start up naj bo uspešen, da bo podjetnik z dobro zgodbo rasel, vlagatelj pa pridobil del dobička,« je še odgovorila na pomisleke nekaterih (tudi lokalnih) podjetnikov, ki potrebujejo zagonski kapital.
Vsako leto na pobudo generalne skupščine Združenih narodov 21. marca obeležujemo mednarodni dan gozdov. Dan je posvečen promociji in ozaveščanju o pomenu trajnostne in skrbne rabe gozda kot enega najpomembnejših naravnih bogastev. Skupna tema letošnjega mednarodnega dneva gozdov po vsem svetu je bila Gozdovi in energija. Gozdove v Sloveniji bogati 72 avtohtonih drevesnih vrst in na stotine drugih rastlinskih vrst, še neznano število gliv in raznoliko kraljestvo živali. Gozd je prava zakladnica Življenja. Zato ga spoštujmo in se zavedajmo, da smo v njem samo gost.
ZEOS postavil zelene kote
Ljubljana, Velenje, 22. marca - Družba ZEOS je v sklopu ozave-ščevalnega LIFEprojekta Gospodarjenje z e-odpadki s sloganom E--cikliraj v 56 večjih tehničnih trgovin po Sloveniji postavila zelene kote, ki so namenjeni brezplačni oddaji malih aparatov, mobilnih telefonov, baterij in sijalk. V Velenju je zeleni kot v Mercator Centru tehnike in gradnje na Kidričevi. Napačno odloženi e-odpadki, predvsem stare baterije in sijalke, ki vsebujejo težke kovine, imajo velik negativen vpliv na naše okolje, med drugim na podtalnico.
a mkp
■
■
■
Naš čas, 30. 3. 2017, barve: CM K, stran 23
30. marca 2017
«»SÜAS
GOSPODARSTVO
5
Z novo organiziranostjo v Gorenju poudarjajo odgovornost
Skladno s strateškim načrtom Skupine Gorenje za obdobje 2016-2020 za doseganje visoko zastavljenih ciljev globalne rasti v Gorenju spreminjajo organiziranost družbe. Namesto funkcijske so v začetku februarja postopoma začeli uvajati ustreznejšo, poslovno-produktno organiziranost, proces pa bodo zaključili do konca leta.
bini in zaokroženim področjem in enotam (to so programi in blagovne znamke), ne pa več poslovnim funkcijam (prodaja, proizvodnja, nabava). Posamezne enote so odslej tudi povsem odgovorne za celovito delovanje in seveda tudi za rezultate.«
>
Mira Zakošek
Nad novo organiziranostjo bdi član uprave dr. Peter Kukovica,
ki je iz podjetja Iskra Sistemi prišel v Gorenje pred štirimi leti kot svetovalec predsednika uprave za področja kompleksnosti, oskrbne verige, strateških projektov in strokovne učinkovitosti. Maja 2014 ga je predsednik uprave Franjo Bobinac povabil v upravo, v kateri je bil zadolžen za logistiko, kakovost in informacijsko tehnologijo. S februarsko reorganizacijo pa se je spremenila tudi njegova vloga, in sicer je dr. Kukovica odslej soodgovoren za področje velikih in malih gospodinjskih aparatov, skrbi pa tudi za nemoteno delovanje operativnih podpornih funkcij ter za informacijsko tehnologijo in organizacijo. Z njim smo se pogovarjali o novi organiziranosti Skupine Gorenje.
V Gorenje prihajate iz Kranja
in zato zelo poznate naše slabe
cestne povezave.
»Res je, v Velenje se vsak dan vozim iz Kranja, kar ni enostavno, a je vsekakor vredno truda, saj se tukaj odlično počutim. Delam z izjemno ekipo predanih ljudi, ki posel zavzeto in odgovorno opravljajo, kar je osnova za naše visoko zastavljene cilje. Vesel in zadovoljen sem, da sem del tega. Seveda pa sem zaradi skoraj 250 kilometrov, ki jih prevozim vsak dan, velik zagovornik gradnje tretje razvojne osi, ki jo tudi Gorenje nujno potrebuje. Vedno znova postrežemo s podatkom, da pripelje in od-
pelje k nam vsak dan med 300 in 400 tovornjakov. To problematiko smo znova predstavili tudi ministru za infrastrukturo dr. Petru Gašperšiču in njegovi eki-
>
Nova organiziranost poudarja odgovornost in podjetnost
pi na zadnjem obisku v Gorenju. Verjamem, da bo cesta zdaj končno zgrajena po predvidenih načrtih.« Med ključnimi nalogami, ki ste sijih v strateškem načrtu določili v Gorenju, je tudi nova organiziranost, s katero postavljate v ospredje odgovornost na vseh področjih. Spremembe ste začeli uveljavljati v začetku februarja. Kaj pričakujete od njih, zakaj je nova organiziranost tako pomembna?
Nova organiziranost ne pomeni zmanjševanja števila zaposlenih v proizvodnji
>
Uspešnost bodo merili z dobičkom iz poslovanja, posamezni programi bodo opredeljeni kot profitni centri
»Od nove organiziranosti veliko pričakujemo, saj je to eno najpomembnejših orodij za doseganje strateških ciljev. Ne gre zgolj za neko novo obliko organiziranja, temveč za celovit proces spremljanja poslovanja. Osredo-
točamo se na doseganje poslovnih rezultatov in spodbujanje podjetniškega duha na vseh ravneh Skupine Gorenje. Z novo organiziranostjo tako tudi jasno določamo odgovornosti in pristojnosti, tako z vsebinskega kot poslovnega vidika.«
Kakšne so pravzaprav največje
spremembe?
»Funkcijski način vodenja spreminjamo v poslovnega. V ospredju so posamezni programi, ki jih postavljamo kot celovita organizacijska področja. Ta vključujejo produktno vodenje, razvoj, proizvodnjo in operativno nabavo za posamezni program, vključno s pristojnostmi odločanja o lastni proizvodnji ali nakupu aparatov, s tem pa tudi z odgovornostjo za doseganje postavljenih ciljev.«
In kaj to v praksi pomeni?
»Po novem je Skupina Gorenje organizirana na poslovni in podporni del. Prvi obsega tri poslovna področja: velike in male gospodinjske aparate, ogrevalne in kli-
Bogatejši za masni spektrometer
Z njim širijo zmogljivosti pri laboratorijskih določitvah vsebnosti težkih kovin v različnih tipih vzorcev
Milena Krstič - Planinc
Velenje, 22. marca - Na inštitutu za ekološke raziskave ERICo so bogatejši na novo pridobitev, masni spektrometer z induktivno sklopljeno plazmo (ICP - MS). Predstavlja pomembno razširitev zmogljivosti pri laboratorijskih določitvah vsebnosti kovin v različnih tipih vzorcev (vode, tal, zraka, odpadkih, živilih ...). Obstoječi, ki je tudi še v uporabi, je star že več kot deset let. V Ericovem laboratoriju letno analizirajo okoli 6.000 vzorcev iz okolja, od tega je več kot polovica takšnih, v katerih merijo vsebnost težkih kovin (svinec, cink, kadmij, živo srebro ...), torej onesnažil v okolju, ki imajo škodljiv vpliv na zdravje ljudi. Največkrat vzorčijo vode. Tudi odpadne vode, ki jim je bil posvečen letošnji svetovni dan voda. Take, če se okolju vračajo brez obdelave, dodatno onesnažujejo
okolje, zato se moramo truditi, da jih proizvedemo čim manj, in jih ponovno uporabiti, je poudaril letošnji. »Odpadne vode ljudje povzročamo povsod. Doma vsakič, ko se umijemo, ko operemo perilo, pomijemo posodo ... Nastajajo v industriji, skratka povsod. Pomembno je, da jih naravi vrnemo
matske naprave ter kuhinje, tretji sklop pa so naše odvisne družbe, ki so v Skupini Gorenje vezane na štiri področja. Eno so družbe s področja ekologije, potem trgovske družbe, orodjarske družbe ter družbe za inženiring. Več pozornosti torej dajemo poslovni vse-
Kateri zaposleni v Gorenju novo organiziranost najbolj čutijo?
»Moram reči, da kar vsi. Zato smo namenili zelo veliko pozornosti seznanjanju zaposlenih z novim načinom dela. Uspeh je namreč odvisen tudi od tega, kako bodo zaposleni informirani o spremembah in želenih rezultatih. Čim več informacij smo jim skušali dati iz prve roke. Vedeti morajo, da je naš skupen uspeh odvisen od dela vsakega posameznika. Vsak posameznik se mora te svoje odgovornosti zavedati, jo videti in tudi čutiti. Če poenostavim, okrepiti želimo podjetniško delovanje in odgovornost znotraj vsakega programa.« Prehajate od funkcijske v poslovno organiziranost. Kaj konkretno to pomeni? »Izhajamo iz dejstva, da se po-
sel dela na trgu in delajo ga ljudje, ki morajo biti za to tudi odgovorni. Ne želimo imeti več zgolj funkcijskega pregleda na poslovanje podjetja (prodaja, operacije, razvoj, nabava), temveč želimo spremljati vsak poslovni proces posebej. Ti procesi namreč tečejo čez različna funkcijska področja, zato je prav, da je odgovornost postavljena za vsak proces od začetka do konca. Doslej pa je bilo tako, da je bilo v tej verigi, ki je lahko tudi zelo dolga, odgovornih več ljudi, zato je bilo kdaj težko določiti krovno odgovornost za celoten proces. Zdaj je to povsem jasno postavljeno in teh vprašanj ne more več biti. Odgovornost je jasna!« Omenili ste, da ste želeli od samega zaključka v to reorganizi-ranost vključiti vse zaposlene, kako je bilo vključevanje socialnih partnerjev videti v praksi? »V Gorenju so socialni partnerji, pri tem mislim na svet delavcev in sindikate, vedno obveščeni o vseh spremembah, že v procesu njihovega snovanja. Tokrat smo temu namenili še več pozornosti in organizirali obveščanje dobesedno do vsakega delavca po vnaprej določenem načrtu komuniciranja. Uporabili smo vse ustaljene oblike komuniciranja, ki je v našem podjetju dobro razvito, od zborov delavcev do različnih internih medijev.
m
Naložba je stala 130.000 evrov.
očiščene,« pravi mag. Marko Mavec. Kako močno onesnažene so in kako dobro smo jih očistili, pa meri instrument, ki so nam ga pokazali ob svetovnem dnevu voda. Celotna naložba v nov ICP-MS je vredna 130.000 evrov (aparatura in del infrastrukture, ki jo je bilo treba postaviti).
OČIŠČEVALNE AKCIJE
V MESTNI OBČINI VELENJE
[L
MESTNA OBČINA
VELENJE
Skupina / KS oz. MČ	Datum akcije	Ura akcije	Zbirno mesto / lokacija čiščenja
KS Podkraj	25. 3. 2017	9:00 - 13:00	Dom KS Podkraj
KS Bevče	31. 3. 2017	16:00 - 19:00	Gasilski dom Bevče/KS Bevče
KS Paka pri Velenju	1. 4. 2017	10:00 - 13:00	Dom KS Paka pri Velenju
KS Škale-Hrastovec	1. 4. 2017	9:00 - 13:00	Območje Podlubela - parkirišče pod GD Škale Območje Škale - pri zbiralnici divjadi (Miklavžin) Območje Hrastovec - križišče pri Kajzerju
KS Vinska Gora	1. 4. 2017	8:00 - 12:00	Večnamenski Dom KS Vinska Gora
Mestna Četrt Levi Breg V.	1. 4. 2017	9:00 - 13:00	MČ Levi breg vzhod - Kardeljev trg 7
KS Staro Velenje	1. 4. 2017	9:00 - 12:00	KS Staro Velenje
KS Plešivec	1. 4. 2017	9:00 - 13:00	Podružnična osnovna šola/KS Plešivec
Elektro In Računalniška Šola	6. 4. 2017	dopoldan	Šolski center Velenje/Širša okolica Velenja
KS Pesje	7. 4. 2017	16:00 - 18:00	Večnamenski Dom KS Pesje
KS Šmartno	7. 4. 2017	15:00 - 18:00	Dom KS Šmartno
KS Kavče	8. 4. 2017	9:00 - 13:00	Športno igrišče v Kavčah
Muzej Velenje Turistično društvo Velenje Smučarskoskakalni klub Velenje Društvo brigadirjev Velenje	8. 4. 2017	9:00 - 13:00	Skakalnica na Velenjskem gradu in okolica gradu/okolica Grilove domačije v Vinski Gori
Ribiška družina Velenje	8. 4. 2017	9:00 - 13:00	Ribiški dom/okolica jezera in brežine reke Pake
Klub vodnih športov Društvo modelarjev Potapljači	8. 4. 2017	9:00 - 12:00	Čolnarna ob jezeru/jezero z okolico
KS Cirkovce	8. 4. 2017	9:00 - 13:00	Dom KS Cirkovce
KS Konovo	8. 4. 2017	9:00 - 13:00	Večnamenski Dom KS Konovo
KS Stara vas	8. 4. 2017	9:00 - 13:00	Dom KS Stara vas
KS Šalek	8. 4. 2017	9:00 - 13:00	Gasilski dom Šalek
KS Šentilj	8. 4. 2017	9:00 - 12:00	Dom KS Šentilj
KS Gorica	12. 4. 2017	16:00 - 19:00	Prostori KS Gorica - Goriška 46
Taborniki Rod jezerski zmaj (RJZ)	15. 4. 2017	16.00 - 19:00	Okolica Lukove vile in trim steze/v KS Šentilj, KS Škale in KS Vinska Gora se RJZ priključi akcijam KS
MČ Desni breg	22. 4. 2017	9:00 - 12:00	Prostori MČ Desni breg (Kersnikova 1)
Udarnik MC Velenje Center Hiša	22. 4. 2017	9:00 - 13:00	Pri zračnem jašku Premogovnika Velenje v Stari vasi
Mladinski svet Velenje in Mladinski center Velenje	22. 4. 2017	9:00 - 13:00	Letni kino
Uprava MO Velenje Politična stranka SD	22. 4. 2017	9:00 - 13:00	Upravni objekt MO Velenje/ Vpadne ceste v Velenje
* Lovske družine in Prostovoljna gasilska društva se priključijo očiščevalni akciji v kraju, kjer imajo lovske revirje oz. požarne rajone.
Občani naj bodo pozorni na izobešene plakate v svoji krajevni skupnosti oz. mestni četrti. Kontaktna oseba je Bojan Prelov-šek, Mestna občina Velenje.
■
Naš čas, 16. 3. 2017, barve: CM K, stran 6
6	GOSPODARSTVO	«"'«AS	30. marca 2017
Na Premogovniku pravijo, da ob nenehnih polenih težko motivirajo delavce
Kaj se dogaja na Premogovniku Velenje, smo želeli izvedeti iz prve roke - Na pogovor smo povabili predsednika uprave mag. Ludvika Goloba
Mira Zakošek
Premogovnik Velenje izvaja aktivnosti s področja stroškovne optimizacije v skladu z Načrtom finančnega in poslovnega prestrukturiranja. Kako ste uspešni pri tem in kako ste zaključili lansko leto? »Poslovna poročila za leto 2016 so v zaključni fazi, revizije so še v teku. Nerevidirani podatki pa kažejo, da je Premogovnik Velenje ustvaril 117,5 milijona evrov prihodkov, da bo poslovni rezultat pozitiven in bo znašal okrog 770 tisoč evrov. Prav tako bo pozitivno poslovala tudi Skupina PV. To kaže na to, da smo uspešno sledili zavezam, ki so bile dane v Načrtu finančnega in poslovnega prestrukturiranja in so bile tudi pogoj za izvedeno dokapitalizacijo v letu 2015: da smo v letu 2016 uspeli zadržati trend zniževanja stroškovne cene pridobivanja premoga, da smo skupaj s socialnimi partnerji uspeli sprejeti dogovor o obvladovanju stroškov dela v letu 2016, da smo uspešno (postopno) začeli izvajati postopke reorganizacije in sistemizacije v povezanih družbah. Zelo na roko nam je šla tudi proizvodnja v zadnjih mesecih leta, saj smo plan presegli tako v tonah kot tudi v energiji. Na predlog HSE smo v TEŠ dobavili dodatne količine premoga in tako lani povišali plan na 38.600 TJ energije, kar je pripomoglo k rekordni proizvodnji Termoelektrarne Šoštanj v vsej zgodovini.« Kako pa so poslovale vaše odvisne družbe?
»Zadovoljni smo, saj številke kažejo, da bodo vse družbe v Skupini, razen družba Golte, po-
slovno leto zaključile v pozitivnih številkah. Vse to je rezultat različnih aktivnosti na področju stroškovne racionalizacije, sprememb v obvladovanju poslovnih procesov, dezinvestiranja, usmerjanja v osnovno dejavnost in reorganizacije poslovanja. Naša naloga še zdaleč ni zaključena in z veliko gotovostjo trdimo, da nas vse skupaj čaka še veliko dela in veliko sprememb, ki pa marsikomu niso in ne bodo všeč.«
Kaj s tem mislite?
»Nadaljevali bomo aktivnosti za stroškovno racionalizacijo, spremembe pri obvladovanju poslovnih procesov, dezinvestiranje, usmerjanje v osnovno dejavnost in reorganizacijo poslovanja. Pravite, da je bila lanska proizvodnja dobra, kako pa je letos? »Odlično. V prvih dveh mesecih smo pridobili kar 761.578 ton premoga, načrtovali smo 635.751 ton. Tudi kalorična vrednost pridobljenega premoga je bila višja od napovedanih. Januarja je ta znašala 11,89 GJ/to-no, februarja pa celo 11,976 GJ/ tono. Kot kaže, bomo v prvih treh mesecih proizvedli že več kot 1.100.000 ton premoga, kar je zelo dober rezultat.« Že s prej omenjenim programom finančnega in poslovnega prestrukturiranja ste se osredotočili na osnovno dejavnost, zato intenzivno prodajate premoženje, ki ga za to dejavnost ne potrebujete. So ti postopki tran-sparentni (javnost jim ni naklonjena in marsikakšno pikro je mogoče slišati). Kako ste poskrbeli za delavce v teh družbah? »Lani smo prodali hotela Barbara in Oleander ter Center starejših Zimzelen. Vse zaposlene
je prevzel tudi kupec. Prodali smo tudi 15 stanovanj in poslovni prostor v Šmartnem ob Paki. Junija lani je izvajanje gostinske dejavnosti, ki je potekala v okviru družbe Gost, prevzel zunanji izvajalec - Gorenje Gostinstvo, prav tako skupaj z vsemi zaposlenimi. Družbo GOST smo s preostalimi nepremičninami novembra pripojili k družbi PV Invest. Vsi postopki odprodaje premoženja so potekali na javnih razpisih. O najboljšem ponudniku je odločala komisija, vsako
odločitev o prodaji pa je odobril nadzorni svet družbe. Vse je pregledno in dokumentirano.« Pa vendar se pojavljajo dvomi, da ni tako?
»Sam sem že večkrat ob različnih natolcevanjih ter širjenju neresnic na družabnih omrežjih in preko anonimk povedal, da če se pri komerkoli pojavlja kakršenkoli utemeljen dvom v prenizko ceno ali poštenost dela uprave, naj nemudoma sproži vse legitimne postopke za ugotavljanje nepravilnega ravnanja in tudi ukrepa skladno s svojimi pristojnostmi. Oba člana uprave odločno poudarjava, da so odločitve zdajšnje uprave strokovne, odgovorne, gospodarne in zakonite, ceno na trgu pa določa kupec - naša naloga pa je, da ustreznost te cene presojamo z različnimi instrumenti, v komisijah in z mnenji. Pripravljeni smo tudi odgovoriti na odprta vprašanja.« Na Golte smo v tem okolju seveda zelo navezani, z dokapita-lizacijo imata Premogovnikovi hčerinski družbi zgolj še manjšinski delež?
»Na Skupščini družbe Golte februarja je bila izglasovana do-kapitalizacija družbe. 76,6-odsto-tni lastnik je z vplačilom novega deleža postala ljubljanska družba Sicom Invest, po dokapitalizaci-ji pa imata v družbi Golte svoja deleža HTZ Velenje v višini 3,8 odstotka in PV Invest 13,7 odstotka. Premogovnik Velenje se za dokapitalizacijo družbe Golte ni odločil, saj se po NFPP osre-dotoča na osnovno dejavnost.«
Nabavni postopki so bili v preteklosti večkrat sporni, zato tudi ni čudno, da so zelo izpostavljeni in pogosta tarča kritik. Te
so v zadnjem obdobju letele tudi na svetovanje pri projektu optimizacije?
»Na osnovi priporočil revizije je uprava prenovila procese nabave skladno s pravili javnega naročanja, kar je med drugim razvidno s portala javnih naročil. Iz slednjega in Uradnega glasila Evropske skupnosti je razvidno, da je bilo skladno s pravili o javnem naročanju naročilo za pomoč in svetovanje pri projektu »Optimizacija procesov nabave in organizacija upravljanja
z dobavitelji v Skupini PV« oddano najugodnejšemu ponudniku. Premogovnik Velenje je v racionalizaciji porabe in znižanja stroškov s prej navedenim projektom od začetka projekta do danes dosegel več kot 1,4 milijona evrov letnega prihranka, pogodbena zaveza pa je, da moramo doseči prihranek na letni ravni v višini 2,6 milijona evrov, in prepričan sem, da nam bo to tudi uspelo.«
Kako pa je bilo s pogodbo s Priori zavarovanjem?
»Vsa naročila izvajamo skladno z zakonodajo, kar je možno preveriti tudi na portalu javnih naročil v Sloveniji ter v določenih primerih, kot je recimo sklenitev pogodbe s Priori Zavarovanjem, kar nam nekateri očitajo, tudi na evropskem portalu. Z omenjeno družbo smo v začetku lanskega leta sklenili posredniško pogodbo, ki nima vrednosti in za naročnika ne predstavlja finančne obveznosti. Storitve posrednika plača zavarovalnica; v našem primeru je bila posredniške provizija objavljena v postopku javnega naročanja na portalu javnih naročil. Družba Priori ni zavarovalnica in z njo ni možno skleniti zavarovalne pogodbe, ampak samo pogodbo o posredovanju. Zavarovanje premoženja in odgovornosti je v Premogovniku Velenje izredno zapletena zadeva, saj obstaja možnost potencialnih škodnih primerov, delovnih nezgod, vse to pa predstavlja izredno veliko tveganje za poslovanje družbe. Prav zaradi tega razloga je toliko bolj pomembno, da na tem področju izkoristimo strokovno pomoč, ki nam je na voljo. Z vključitvijo zavarovalnega posrednika smo dosegli boljša, povišana kritja posa-
meznih rizikov tam, kjer so največja tveganja, in s tem zmanjšali našo izpostavljenost tveganjem, ki spremljajo dejavnost premogovništva.«
V	zadnjem obdobju ste uspešno prodajali svoje znanje na tujih trgih, vam to še uspeva?
»Te aktivnosti poglabljamo in širimo. Ravno prejšnji teden je v Premogovniku potekal delovni sestanek mednarodnega razvoj-no-raziskovalnega projekta Co-al2Gas, ki raziskuje možnosti za podzemno uplinjanje premoga in v katerem sodeluje tudi naše podjetje. Sofinanciran je iz Raziskovalnega sklada za premog in jeklo (RFCS) v Bruslju, pri izvajanju pa sodelujemo s partnerji iz Romunije, Poljske, Nemčije, Grčije, Belgije in Nizozemske. Premogovnik Velenje je kot partner sodeloval tudi v šestih raz-iskovalno-razvojnih projektih, ki so bili septembra lani prijavljeni na RFCS. V prihodnjih mesecih bo podpisana pogodba za sofinanciranje v višini 700.000 evrov kar bo v teh turbulentnih časih še kako dobrodošlo. V projektih v večini sodelujemo z razi-skovalno-razvojnim delom, ki ga opravljajo naši strokovnjaki, ter vanje primarno vključujemo material in opremo, ki jo v vsakem primeru potrebujemo. Tako se trudimo doseči maksimalno dodano vrednost projekta, ki pa ni samo finančna. V luči razvoja je pomembno tudi sodelovanje s priznanimi mednarodnimi partnerji, ki so predvsem iz Poljske, Velike Britanije, Nemčije, Španije in Grčije. Poleg sofinanciranja je pomemben tudi dejanski razvoj, ki ima lahko potencialno zelo velike finančne, varnostne in podobne učinke. Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo nas celo navaja kot uspešen primer črpanja razvojno-raz-iskovalnih sredstev iz EU, na kar smo upravičeno ponosni.« Obnavljate in nato prodajate pa tudi izrabljeno opremo in stroje?
»Da, to je pri nas že utečena praksa. V turški premogovnik Soma KOMUR smo prodali generalno obnovljeno staro rudarsko opremo, in sicer dva napre-dovalna stroja za izdelavo velikih profilov jamskih prog, primernih tudi za delo v zelo trdih materialih, in 80 kompletov generalno obnovljenega hidravličnega od-kopnega podporja. Na Slovaškem dobro poslovno sodelujemo s premogovnikom HBP Ostrava, kamor smo najprej dali v najem nov napredovalni stroj GPK PV, izdelan v Premogovniku Velenje. Ker so bili z napredovalnim strojem zelo zadovoljni, so stroj pred iztekom najema odkupili.«
V	zadnjem času se je veliko slišalo o nakazilu Premogovnika Velenje Inštitutu za sodobni trajnostni razvoj. Za kakšen posel pravzaprav gre?
»Skladno z racionalizacijo vseh stroškov, tako tudi stroškov dela, smo več let iskali ustrezne rešitve vprašanja upokojevanja - tudi pri več pristojnih institucijah, vendar te aktivnosti niso prinesle želenih rezultatov. Tudi nismo imeli možnosti sodelovati pri oblikovanju zakonodaje na tem področju, kar zdaj prinaša s seboj posledice, ki vzbujajo nejevoljo tako pri delo-
dajalcih kot tudi pri zaposlenih. Starostna struktura družb je tako že več let neustrezna, kar pomeni, da zaradi neupokojevanja nimamo možnosti zaposlovanja mladih kadrov, s tem nam je onemogočen prenos znanja na mlajše, ki bodo že čez nekaj let gonilna sila v podjetju, obenem pa predstavlja to tudi največje finančno breme za družbo.« Kako obsežno je to vprašanje pri vas?
»Trenutno je na beneficirana delovna mesta v celotni Skupini razporejenih 1441 delavcev. Delež razporejenih na beneficirana delovna mesta med zaposlenimi Premogovnika Velenje znaša 90,5 %, v ostalih družbah je nižji. Med obravnavano skupino zaposlenih Premogovnika Velenje je trenutno 56 delavcev, ki so že izpolnili pogoje starostne ali poklicne upokojitve, na HTZ je takih delavcev 60. Večina se jih ne želi upokojiti, čeprav so posamezniki izpolnili pogoje že leta 2010. Seveda se lahko poistovetimo z zaposlenimi, ki so tik pred upokojitvijo in si želijo le-to še za nekaj let odložiti zaradi takšnih in drugačnih razlogov, pa vendarle je treba na problematiko pogledati širše - tudi z vidika delodajalca, ki zaradi onemogočenih možnosti vpliva na upokojevanje zaposlenih ne more slediti načrtovani kadrovski politiki.« In zakaj ste k sodelovanju pritegnili omenjeni inštitut? »Ravno zaradi tega vprašanja. Inštitut za sodobni trajnostni razvoj, ki je ponudil raziskavo obstoječe ureditve področja poklicnega zavarovanja, prikaz odprtih vprašanj trenutno veljavne ureditve, prikaz mednarodnih učinkovitih praks na tem področju ter kot glavni cilj projekta proučitev posebne situacije znotraj Premogovnika Velenje in podaje predlogov nadaljnjih sprememb zakonodaje ali drugih pravnih aktov z namenom reševanja razmer v Premogovniku Velenje.« Premogovnik je bil v preteklosti nekako v središču tukajšnjega dogajanja, zdaj pa se zdi, da ste se izločili iz tega?
»V Premogovniku Velenje si želimo tvornega sodelovanja tako z državo kot lokalno skupnostjo, saj se zavedamo pomena vpetosti našega gospodarskega subjekta v Šaleško dolino in celotno regijo. Čeprav se predvsem kolesje na državni ravni včasih vrti prepočasi, kar za razvoj podjetja, ki si želi in si tudi prizadeva za prestrukturiranje v sodobno družbo, seveda ni dobro, verjamemo, da bomo skupaj znali poiskati rešitve, ki bodo dobre tako za okolje in zaposlene kot tudi za podjetje.
Izredno težko je motivirati sodelavce k iskanju boljših rešitev in racionalizaciji stroškov, če se pozitivni rezultati, ki jih kaže in potrjuje tudi poslovanje, v javnosti - in to predvsem »anonimno« - nenehno zlorabljajo ter se z njimi manipulira, nekateri pa jih celo negirajo. Tisti, ki verjamemo v Premogovnik Velenje, vemo, da so spremembe nujne -verjamemo pa tudi, da smo na pravi poti.«
Koliko nas manjka?
Demografska slika vzbuja skrb
Knjižnica Velenje, preddverje Ponedeljek, 3. april 2017 ob 19.19 uri
Vse premalo govorimo in pišemo, da se Slovenija že zelo dolgo sooča z zelo slabo demografsko sliko, obeti za prihodnost pa so še bolj negativni. Za ohranitev slovenskega naroda bi potrebovali okrog 30.000 rojstev na leto, trenutno ne dosegamo niti 20.000 rojstev. Nazadnje smo imeli ravno še dovolj rojstev, ki je zagotavljalo enostavno obnavljanje prebivalstva iz lastne moči brez migracij davnega leta 1980.
Kako in kje prižgati zeleno luč za povečanje rodnosti? Kaj mora in kaj zmore država postoriti, da se bodo mlade družine odločale za več otrok? In ne nazadnje - ali so migranti grožnja ali priložnost?
O tem bosta spregovorila Iva Dimic, diplomirana ekonomistka, poslanka NSi v državnem zboru ter članica Odbora za delo družino in socialne zadeve in invalide ter dr. Drago Čepar, doktor znanosti s področja informacijskih in upravljalskih ved, od leta 1993 do leta 1997 državni sekretar za družino na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, od leta 2000 do 2009 direktor Urada za verske skupnosti.
Predavatelja bo uvodoma predstavil Andrej Kuzman.
Prijazno vabljeni!
N.Sl
Naš čas, 30. 3. 2017, barve: CM K, stran 23
30. marca 2017
«»SÜAS
MED VAMI
7
Ni bilo prave komunikacije
V Šaleški pokrajinski zvezi društev upokojencev Velenje ne zmanjka dela - Letošnji cilj: čim bolj samostojno delo komisij
Tatjana Podgoršek
Pesje, 24. marca - V polni dvorani doma krajanov oziroma gasilskega doma v Pesju so predstavniki enajstih društev in kluba upokojencev iz občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki na skupščini Šaleške pokrajinske zveze društev upokojencev Velenje potegnili črto pod lansko opravljeno delo. Zveza šteje več kot 5.600 članov.
Predsednik zveze Jožef Reber-nak je povedal, da je lansko leto zaznamovalo več dogodkov. Med drugim izvolitev novega predsednika zveze, saj je na lanski marčevski skupščini odsto-
dodbori. Trudili smo se in se še, da to popravimo, in vsaj za zdaj kaže, da nam bo uspelo.« Med večjimi dosežki v preteklem letu je Rebernak omenil zmanjšanje primanjkljaja v društvenem skladu, izvedbo pokrajinskih športnih iger v 8 panogah, državno prvenstvo v elektronskem pika-du, udeležbo na državnih športnih prvenstvih upokojencev, 7. revijo upokojenskih pevskih zborov, sodelovanje na Festivalu za 3. življenjsko odboje, srečanje zlato- ter diamantnih poročen-cev, odprtje Zlatega kotička v Mercatorjevem centru Velenje ter letovanja v Izoli in na Du-gem otoku. Komisija za bivanjski
Letošnji cilji delovanja zveze so podobni lanskim, pravi Re-bernak. Že utečene aktivnosti so namreč sestavni del delovnega programa, v katerega so zapisali še zavzeto delo na socialnem področju na vseh ravneh, tvornejše vključevanje v delo Zveze društev upokojencev Slovenije, širitev dejavnosti v kulturi, izvajanje aktivnosti v projektu Starejši za starejše še v društvih upokojencev Šmartno ob Paki, Pesje in Škale. Ekspertni skupini za gospodarstvo in ekonomijo pri zvezi pa so naložili, naj poskuša pridobiti dodaten denar, s katerim bodo v društvih lažje uresničili zastavljene cilje. »Dela nam ne
Leto 2016 je bilo delovno, živahno, polno pričakovanih in nepričakovanih dogodkov, smo med drugim
slišali na skupščini pokrajinske zveze.
pil njen dotedanji predsednik dr. Konrad Steblovnik. Veliko pozornosti so namenili medsebojnim odnosom ter organiziranosti dejavnosti. »Delo v zvezi je porazdeljeno med sedem komisij, vse delajo zavzeto, so pa pri tem ugotavljale, da ni prave komunikacije med zvezo, društvi ter po-
standard je med drugim novim uporabnikom dodelila enajst stanovanj, v štirih primerih je uredila njihovo zamenjavo. V projektu Starejši za starejše se je 65 prostovoljcev in prostovoljk trudilo za višjo kakovost življenja upokojencev, ki živijo doma in so osamljeni, socialno šibki, onemogli.
zmanjka. Vsekakor pa bo ena od prednostnih nalog zagotoviti pogoje za čim bolj samostojno delo komisij. Želimo, da pokrajinska zveza le koordinira in nadzira izvajanje programov. Dosedanja prizadevanja glede tega kažejo, da smo na dobri poti,« je še dejal Jožef Rebernak.	a
Novo vodstvo - nov veter v jadra
V največjem društvu v občini Šmartno ob Paki v ospredju različne oblike druženja - Namesto Centriha predsednik Reberšak
Tatjana Podgoršek
Šmartno ob Paki, 4. marca -
Društvo upokojencev Šmartno ob Paki šteje več kot 450 članov in sodi med najštevilnejše društvo v tamkajšnji lokalni skupnosti. Na občnem zboru društva v dvorani šmarškega gasilskega doma so ocenili, da so lani delali dobro in da bodo tudi letos poskušali v zadovoljstvo članstva čim bolje uresničiti zastavljene cilje. Pri tem si veliko obetajo od novo izvoljenih članov v upravni odbor društva. Več vetra bo poskušal ujeti v jadra na predsedniškem mestu namesto Franca Centriha Avgust Reberšak.
V društvu si ves čas najbolj prizadevajo za različne oblike druženja in temu ostajajo zvesti tudi
»Trudimo se delati v korist vseh članov društva, a nam to vedno ne uspe najbolje,« smo slišali med drugim na občnem zboru.
v prihodnje. Ponosni so na pletilje in kvačkarice, ki jih vsako leto presenetijo s svojimi izdelki, na športnike, za katere pravijo, da so srce društva. Ti se udeležujejo različnih tekmovanj, pa tudi sami so organizatorji kakšnega. Letos načrtujejo izvedbo dveh. Primerov dobrih praks pri reševanju vsakdanjih težav, izmenjave informacij ne manjka na pohodih, izletih, piknikih, na poletnih srečanjih oziroma na letovanjih, ki jih počasi znova oživljajo, na obiskih v domovih za starejše, na obiskih nepokretnih
članov na njihovih domovih. Pomagajo jim po svojih močeh ali pa se poverjeniki društva pri njih oglasijo zgolj na klepet. Poleg sodelovanja z domačimi se povezujejo še s sosednjimi tovrstnimi društvi. Kot zagotavljajo, bodo veseli vsakega, ki se jim bo pridružil na številnih aktivnostih, tudi njihovih predlogov.
Po zagotovilih šmarškega župana Janka Kopušarja bodo letos rešili še težave glede ureditve parkirišča pri društvenih prostorih.
Medsebojni odnosi niso dobri
Invalidi Šaleške doline lani opravili več kot 9000 prostovoljnih ur - Izredna skupščina odbora invalidov mestne občine Velenje?
Tatjana Podgoršek
Velenje, 21. marca - Redni letni občni zbor Medobčinskega društva invalidov (MDI) Šaleške doline Velenje v tukajšnji kolodvorski restavraciji je že na samem začetku kazal na to, da medsebojni odnosi v društvu niso takšni, kot bi morali biti. To je kasneje v razpravi potrdil tudi eden od članov odbora invalidov
nadzorni odbor medobčinskega društva. Kot smo izvedeli, je dosedanjim organom v društvu prav na dan občnega zbora potekel mandat, volitve pa naj bi bile predvidoma prihodnji mesec.
Najpomembnejša je pomoč članom
Ugotovitev o ne najboljših odnosih je potrdil še Valter Golob, aktualni predsednik MDI, ki je
dom. Pomembna so še razna športna srečanja v 11 disciplinah. V njih sodeluje blizu 150 športnikov društva. So edino od 69 društev, včlanjenih v Zvezo delovnih invalidov Slovenije, ki ohranjajo avto reli. To je tudi najbolj množična društvena prireditev. Na njej se srečajo z invalidi, s katerimi se ne srečajo pogosto, primere dobrih praks pa na dogodku izmenjujejo še z invalidi
Razlog za slabe medsebojne odnose naj bi bile bližajoče se volitve članov v organe društva, smo slišali
na občnem zboru.
mestne občine Velenje (MOV) in na samem začetku zbora besede delovnega predsednika. Ta je po pripombi na enega od predlaganih overovateljev zapisnika dejal: »Ali se bomo že na začetku »zrukali«. Če, potem je najbolje, da se kar.« To se sicer ni zgodilo, je pa predsednik odbora invalidov v MOV Franc Kos v razpravi glede števila delegatov odbora, ki bodo imeli volilno pravico na volitvah za predsednika, podpredsednika in člane ostalih organov MDI, napovedal izredni občni zbor velenjskega odbora. Število delegatov na volitvah naj bi bilo namreč odvisno od števila članov, ki plačujejo članarino. Razmerje moči pa naj bi vplivalo na izid volitev. Za preverjanje stanja članstva v odboru so zadolžili
na naše vprašanje, kaj je najbolj zaznamovalo delovanje društva v preteklem letu, odgovoril: »So stvari, ki niso za širšo javnost. Sicer pa smo program, ki smo si ga zadali, v celoti uresničili. Namen delovanja društva je skrb za člane na terenu, še posebej za socialno šibke, gibalno ovirane. Pomagali smo jim po svojih zmožnostih. Zaznali smo, da centri za socialno delo nimajo časa zanje oziroma so premalo na terenu, vrzel smo poskušali zapolniti mi.« Socialno ogroženim članom iz občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki so pomagali z zagotavljanjem hrane iz projektov viški hrane in evropska banka hrane. Približno 100 jih prejema omenjeno hrano, ki jo nekaterim dostavijo tudi na
iz Ajke na Madžarskem.
Za dejavnost so lani iz postavke Fiha, Zveze delovnih invalidov Slovenije, in iz razpisov pridobili za dejavnost dobrih 42 tisoč evrov. Polovico te vsote, je povedala Viktorija Travner (aktualna podpredsednica MDI), so namenili za dva od osmih posebnih socialnih programov - za preprečevanje in blaženje socialnih in psihičnih posledic invalidnosti ter za rekreacijo in šport, preostalo pa za programe: zagotavljanje zagovorništva, informativna, kulturna dejavnost, usposabljanje za aktivno življenje, ohranjanje zdravja, za dejavnost dnevnih centrov - klubov.
Prav vse omenjene aktivnosti so zapisali tudi v letošnji delovni program.	a
Ohranjajo spoštljiv odnos do NOB
Želijo, da mlajše generacije nadaljujejo tradicijo
Tatjana Podgoršek
Šmartno ob Paki, 11. marec
- V Sloveniji deluje 784 krajevnih organizacij (KO) zveze borcev (ZB) za ohranjanje vrednot NOB, med njimi tudi v Šmar-tnem ob Paki. Šteje 91 članov, od tega so lani pridobili v svoje vrste 11 novih.
»Tega smo zelo veseli. Naj se sliši za nekatere še tako čudno, a je ena od naših nalog pridobivanje novih članov. Želimo, da mlajše generacije nadaljujejo tradicijo ohranjanja spomina na žrtve NOB, na vse tiste in njihova dejanja, ki so omogočila, da lahko danes živimo v svobodni in samostojni državi,« je med drugim na občnem zboru omenjene organizacije dejal njen predsednik Jože Aristovnik. Tudi letos naj bi za širitev svojih vrst poskrbeli predvsem člani upravnega odbora krajevne borčevske organizacije. Vsak med njimi je
»Trudili se bomo še naprej ohranjati spoštljiv odnos do vrednot NOB in ljudi, ki so pripomogli, da lahko danes živimo v svobodni državi,« so med drugim poudarili na občnem zboru.
namreč zadolžen za pridobitev vsaj enega novega člana.
Poleg omenjenih aktivnosti ohranjajo in krepijo spoštljiv odnos do NOB še kot organizatorji ali soorganizatorji proslav v počastitev dneva upora, praznika dela, dneva zmage, s prvo-novembrskimi komemoracijami, spominskim srečanjem v Skor-nem, vzorno skrbijo za 22 spominskih obeležij v lokalni skupnosti. Po Aristovnikovih besedah pozornost namenjajo starejšim članom, ki živijo v domovih za starejše ali pri sorodnikih. Glede na svoje zmožnosti se ude-
ležujejo raznih spominskih srečanj in komemoracij doma ter v tujini v organizaciji Območnega združenja borcev za vrednote NOB Velenje in Društva ukradenih otrok. Odzivajo se na povabila za sodelovanje drugih društev v lokalni skupnosti, občine, Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo in sosednjih borčevskih organizacij, predvsem Braslovče in Mozirje. Zadovoljni so s sodelovanjem z osnovno šolo. »Želimo si, da tako ostane tudi v prihodnjih letih,« je še dejal Jože Aristovnik.
■
■
Naš čas, 30. 3. 2017, barve: CM K, stran 8
8
PREGLED TEDNA

30. marca 2017
OD SREDE do torka
Mojca Štruc
Žabja perspektiva
Sreda, 22. marca
Državni zbor je potrdil štiri nove ustavne sodnike: Mateja Acetta, Klemna Jakliča, Marijana Pavčnika in Rajka Kneza. Novi generalni državni tožilec je postal Drago Šketa.
Mami iz Jesenic, ki je od lanskega poletja v priporu zaradi očitkov o soodgovornosti za smrt dveletne hčerke, je jeseniški center za socialno delo odvzel otroka, ki ga je rodila pred dnevi.
Iz Slovenije so na Hrvaško de-portirali tričlansko sirsko družino prosilcev za azil.
Napadalec je v središču Londona izvedel napad z avtomobilom in nožem, pri čemer je ubil štiri ljudi, okoli 40 pa jih ranil. Policija je napadalca ustrelila.
splozij, zaradi česar so tamkajšnje oblasti evakuirale približno 20 tisoč okoliških prebivalcev.
Petek, 24. marca
S prvo posamično tekmo se je v Planici začel praznik, ki je privabil množice navijačev.
Italijanski pravosodni minister je napovedal preiskavo, potem ko je sodišče v Torinu moškega oprostilo spolnega napada na žensko, ker ta pri posilstvu ni kričala.
Poljska policija je pridržala najmanj 11 mladih ljudi iz različnih držav, ki so v nekdanjem nacističnem koncentracijskem taborišču Auschwitz goli ubili ovco.
V Londonu je napadalec ubil štiri ljudi in jih 40 ranil.
V Bosni in Hercegovini so v okviru mednarodne policijske operacije razbili mrežo tihotapcev prebežnikov in pri tem aretirali šest ljudi.
Sirski observatorij za človekove pravice je sporočil, da je bilo v napadih letalskih sil koalicije pod vodstvom ZDA na Rako ubitih 33 civilistov.
Četrtek, 23. marca
Po štirih dneh obiska je našo državo zapustil komisar Sveta Evrope za človekove pravice. Ob odhodu je izrazil upanje, da novele zakona o tujcih nikoli ne bo treba uporabiti.
Dan pred glasovanjem Državnega zbora o imenovanju sta Željko Puljic in Franc Žmavc odstopila od kandidature za nadzornika SDH.
Puljič in Žmavc sta od kandidature odstopila, češ da se ne gresta političnih igric.
Vlada je sklenila, da bo novoustanovljeni urad vlade za oskrbo in integracijo migrantov kot vršilka dolžnosti vodila Mojca Špec Potočar.
V	Ženevi se je začel nov krog pogajanj o Siriji pod okriljem Združenih narodov. Ker skupno srečanje nasprotnih strani za isto mizo ni bilo niti v načrtu, večjega preboja nihče ni pričakoval.
V	Kijevu je bil umorjen nekdanji član ruskega parlamenta in kritik Kremlja Denis Voronen-kov, ki je lani zbežal v Ukrajino.
V	največjem ukrajinskem skladišču orožja je odjeknilo več ek-
V	državnem zboru je predlog zakona o obveznem testiranju funkcionarjev na prepovedane droge, tega je vložila SDS, ostal brez podpore. So pa poslanci prižgali zeleno luč za podaljšanje podpore Pomurski regiji.
Francoska predsedniška kandidatka skrajne desnice Marine Le Pen se je nenapovedano sestala z ruskim predsednikom Vladimir-jem Putinom.
V	povezavi z napadom v Londonu so britanski policisti na širšem območju Anglije aretirali 11 ljudi, 10 drugih pa pridržali.
Ameriški predsednik Donald Trump je predlog zdravstvene reforme umaknil z glasovanja v predstavniškem domu ameriškega kongresa in napovedal, da je v kratkem ne namerava dati znova na mizo.
Sobota, 25. marca
Dogajanje doma je bilo še naprej zazrto v Planico. Na letal-nici v dolini pod Poncami je potekala ekipna tekma, v kateri so naši tekmovalci zasedli 5. mesto.
V	dveh različnih mestih sta se srečali dve različni skupini ljudi - obe z enakim ciljem: organizirati se v novo politično stranko. Gibanje za otroke in družino Aleša Primca se je spremenilo v stranko Glas za otroke in družine, v Mariboru pa so se zbrali člani nove politične stranke ReSET, ki poziva k rešitvi Slovenije iz rok elite in tajkunov.
Po vsej Belorusiji so kljub prepovedi potekali protesti, na katerih je na tisoče ljudi izrazilo ne-strinjanje z uvedbo davka, ki bi obremenil brezposelne.
Številna mesta in svetovne znamenitosti so se za uro ovili v temo, da bi opozorili na problem globalnega segrevanja ozračja.
Začel se je planiški praznik.
Nedelja, 26. marca
Z zadnjo tekmo v poletih se je v Planici končala sezona za smučarske skakalce.
Predsednik Borut Pahor je gostil poljskega predsednika An-drzeja Dudo in predsedujočega BiH Mladena Ivanica. Strinjali so se, da bi bila širitev Evropske unije na Zahodni Balkan dobra ideja.
Razveselila nas je novica, da se bodo goriva pocenila.
imenovano supervolilno leto v Nemčiji. Prepričljivo je zmagala Krščanskodemokratska unija kanclerke Angele Merkel.
ZDA in Evropska unija so Rusijo pozvale, naj izpusti »mirne protestnike«, ki jih je policija pridržala v nedeljo na več protiko-rupcijskih shodih v državi.
Torek, 28. marca
V medijih je odjeknila novica, da bodo čez 10 dni na zunanjih mejah schengenskega območja in Evropske unije - kot odziv na teroristične napade - začeli sistematično nadzorovati vse potnike.
Ustavno sodišče je razveljavilo zakon o delovnih razmerjih v delu, ki opredeljuje vročanje odpovedi pogodbe o zaposlitvi po pošti.
Vodstvo stranke DeSUS je razpravljalo o sredinem vrhu koalicije. Predsednik stranke Karl Erjavec je presodil, da so za koalicijo nevarne zlasti napetosti znotraj SMC-ja.
Pahor se je z gostoma pogovarjal o članstvu v EU.
Vodilni ruski opozicijski politik Aleksej Navalni je bil v Moskvi aretiran na protikorupcijskem shodu, ki ga je organiziral. Poleg Navalnega so priprli še okoli 130 protestnikov.
V ameriškem letalskem napadu v Afganistanu je bil ubit eden od voditeljev Al Kaide - Kua-ri Jasin.
Ponedeljek, 27. marca
V	Ljubljani se je mudil švedski premier Stefan Lofven. Poudaril je, da se Švedska ne želi neposredno vpletati v reševanje mejnega spora med Slovenijo in Hrvaško.
V	ZSSS so izpostavili, da jih skrbi neuradna informacija, da naj bi se AmCham in slovensko--nemška gospodarska zbornica trudila dobiti sedeže v skupščini Zavoda za zdravstveno zavarovanje.
Z volitvami v deželni parlament v Posarju se je začelo tako
Od 7. aprila bodo policisti na zunanjih mejah EU pregledovali dokumente vseh potnikov.
Škotski parlament je podprl pobudo premierke Nicole Sturgeon in njene Škotske nacionalne stranke za novi referendum o samostojnosti Škotske.
V Parizu so se znova vneli protesti proti policijskemu nasilju; tokrat po smrti kitajskega državljana, ki je umrl zaradi strelov policije. Policija je pridržala več kot 30 ljudi, trije policisti so bili poškodovani.
Labirinti povezav
Aprila v sodelovanju z ekipo iz Nemčije, ZDA, Izraela in Indije organiziramo družabni dogodek v New Delhiju. Nihče od nas tam (še) nima razvite široke mreže poznanstev, na katera bi se lahko obrnili za privabljanje udeležencev. Dva med nami tudi še nikoli nisva bila v Indiji. Naloge to ne spremeni: na dogodek, namenjen specifični strokovni javnosti s trga medicinsko-zdravstvenih tehnologij, želimo privabiti čim več ljudi.
Tjaša Zajc
Danes to ne bi smel biti problem, bo morda pomislil kdo med vami, internet, družabna omrežja, kaj drugega pa potrebuješ, mar ne? Oboje je samo orodje. In če imaš motiko, se vrt še vedno ne bo prekopal sam, kaj šele, da bi na obdelani zemlji kaj zraslo...
Naše kopanje se je začelo z objavo napovedi na spletni platformi za dogodke, sledila je promocija na družabnih omrežjih. Teden. Dva. Nič. Nobene reakcije. Naša težava je trenutno tudi v tem, da je organizacija, v kateri smo združeni, dojenček. Ti imajo vso prihodnost, vse sošolce in prijatelje šele pred sabo, nekje v prihodnosti.
To, da smo vabilo objavili na LinkedInu, na Facebooku in Twi-tterju je bil kot šepet v divjini. Ne le to, hitro se je pokazalo, da ta omrežja niso prave platforme, na katerih bi bila naša publika aktivna.
Nekdo je nekoč zapisal, da je Twitter kot bar - odprt, komurkoli lahko precej sproščeno poveš karkoli, tudi dostop je enostaven. Facebook je kot dnevna soba - še vedno sproščen, a vanj ne povabiš vsakogar. LinkedIn pa je kot lokalna obrtna zbornica - večji poudarek je na izpostavljanju strokovnosti in profesionalnosti. Vse to nam ni prav nič pomagalo. Iskanje poslovnih priložnosti poteka preko poznanstev: kontaktiraš koga, ki pozna koga, ki pozna koga, ki pozna ... Trud se je sprevrgel v ure porabljenega časa za osebni pristop, elektronska pisma in pogovore ena na ena. Američan me je povezal z Indijcem, ki živi in dela v ZDA, ta Indijec pa nato z drugimi Indijcem, ki dela na domačem trgu. In nato še z enim in še enim. Končno! Veja je začela postajati razvejano drevo!
Enega od sogovornikov sem vprašala, ali so potencialni interesenti za naš dogodek na LinkedInu in Facebooku, saj sem opazila, da profile na Twitterju podjetja sicer imajo, ampak niso aktivni. "Ne, v bistvu je več ljudi v skupinah na WhatsAppu," je dejal sogovornik iz Indije. Moj osnovni izbor kanalov je bil torej povsem neustrezen!
Ne na družabnih omrežjih, ljudje vse pogosteje debatirajo in komunicirajo v skritih skupinah, za katere moraš vedeti in biti vanje povabljen. In te skupine niso nujno na družabnih omrežjih, ampak komunikacijskih aplikacijah za kratka sporočila in telefoniranje preko interneta, kot sta Viber in WhatsApp. Zahvaljujoč temu stiku sem postala del ene teh skritih skupin in sedaj iz pričevanj iz prve roke spremljam, s kakšnimi težavami se soočajo indijski zdravniki in podjetniki.
V	tem skritem prostoru sem izvedela še za mobilno aplikacijo (HealthCode), namenjeno povezovanju inovatorjev, podjetnikov in poznavalcev v zdravstvu. Povsem druga platforma, povsem ločena od obstoječih kanalov.
V	glavo se mi prikrade slika iz otroštva: sedela sem za pisalno mizo in na roke pisala pismo. V tistem času je bilo moderno dopisovanje z novimi, neznanimi vrstniki. Ne spomnim se, kako smo se našli, mislim, da so bili iskalci dopisovalcev objavljeni v revijah. Kratek opis osebe in naslov. Če te je kdo pritegnil, si mu napisal pismo.
To je bil čas pred Facebookom. Danes je povezovanje in komuniciranje povsem drugačno. Stari načini - dogodki in srečanja v živo - še vedno delujejo, niso pa več edina možnost za iskanje ljudi z enakimi interesi. Internet in nove platforme predstavljajo nove razsežnosti, priložnosti, a tudi nove labirinte in izzive pri povezovanju. No, vsaj rezultat je na koncu enak: če dovolj dolgo iščeš, kaj uporabnega in zanimivega tudi najdeš!
Legendarni Westinghouse v stečaj
Westinghouse Electric Company, naslednica ameriške tovarne, ki je sodelovala pri gradnji jedrske elektrarne Krško, bo šla v stečaj.
Podjetje, katerega lastnik je japonska Toshiba, se je zaradi napačnih naložb znašlo v izgubi, ki dosega 9 milijard dolarjev. Japonski koncern je zaradi težav Westinghouse Electric že dvakrat preložil objavo poslovnih rezultatov za zadnje tri mesece lanskega leta, ki mu bo prinesla velikansko izgubo, bi jim pa stečaj ameriške podružnice omogočil lažjo izvedbo prestrukturiranja. Ali bo stečaj prinesel težave tudi naši jedrski elektrarni trenutno še ni znano.
■
■
Naš čas, 30. 3. 2017, barve: CM K, stran 9
30. marca 2017
«»SÜAS
BISERI
9
BISERI maturantskega plesa 2017

Razpolovili ste izbor
V prejšnji številki Našega časa smo vam predstavili 18 maturantov in maturantk, ki so na letošnjih maturantskih plesih Šolskega centra Velenje s svojim celostnim videzom navdušili strokovno komisijo. Vsakega od njih smo povabili pred fotografski objektiv mladega Šoštanjčana Andraža Roškar-ja. Kot zanimivost naj izdamo, da je bil Andraž zmagovalec Biserov maturantskega plesa leta 2015. »Ta akcija mi je res spremenila življenje, še danes sem hvaležen za to izkušnjo. Z njo sem postal bolj samozavesten.« Sedaj je študent drugega letnika informatike, študira pa v Velenju, saj ni želel prekiniti nogometne kariere pri NK Šmartno. Fotografija je že dolgo njegova strast, z njo se ukvarja zadnjih 6 let. Pri tem pa je za mentorstvo najbolj hvaležen fotografu Aleksandru Kavčniku. Najraje fotografira pokrajine in ljudi, da je letos lahko fotografiral naše bisere, pa je zanj posebna čast.
Z Andraževo pomočjo smo vam torej predstavili letošnje finaliste, strokovna žirija pa je s tem končala svoje delo. Odločitev, kdo bo zmagal, smo prepustili vam. Pridno ste izpolnjevali kupone, mi pa smo jih skrbno prešteli. Na podlagi vaši glasov smo izbor finalistov za letošnji naziv »Biseri maturantskega plesa 2017« že prepolovili. Ostalo je torej 9 kandidatov za naziv, tudi z drugim kuponom pa istočasno glasujete za fanta in dekle, kar je letos novost. V naslednji številki bomo izbor še skrčili na 4 super finaliste, dva fanta in dve dekleti po vašem izboru. Rezultate glasovanja bomo javno razglasili na zaključni prireditvi, ki bo v četrtek, 13. aprila, ob 17. uri, v velenjski vili Bianca. Potrudili se bomo, da bomo skupaj s Šolskim centrom Velenje, pripravili zanimivo prireditev, vsi naši »biseri« pa bodo dobili tudi lepe nagrade.
Za sodelovanje v akciji in pridno iz-
m
1 \
k t
polnjevanje kuponov pa nagrajujemo tudi vas. Danes smo že izžrebali prve tri nagrajence. Praktična nagrade Našega časa prejmejo: Judita Tovrljan, Foitova 10, Velenje; Marija Cerkovnik, Cirkovce 14, Velenje in Marjan Gradič, Lačja vas 30, Nazarje.
Tudi prihodnji teden bomo med tiste, ki boste glasovali, razdelili tri praktične nagrade. Upoštevali bomo vse kupone, ki jih boste do torka poslali na naš naslov, lahko pa jih odvržete tudi v poštni nabiralnik pred vhodom v redakcijo Našega časa. Ob 12. uri bomo še zadnjič pogledali vanj. Vabljeni k sodelovanju!
1.	Lara Grazer
2.	Marko Pavlovic
3.	Monika Čosic
4.	Neja Cirar
5.	Žan Brinovšek
6.	Tara Semečnik
7.	Žiga Radovanovic
8.	Urša Končan
9.	Noemi Čop
2
■
KUPON št. 2
Glasujem za maturanta:
Glasujem za maturantko:
Ime, priimek in naslov:
Kupone pošljite na naslov: Naš čas, Kidričeva cesta 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Maturantski biseri 2017«. Med tri izžrebance bomo podelili praktične nagrade.
Naš čas, 30. 3. 2017, barve: CM K, stran 10
10
VRTCI

30. marca 2017
Vrtci novincem
Za novince le toliko prostih mest kot odhodov otrok v šolo
V naslednjih dneh se začnejo vpisi otrok v vrtce v občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki. Letos bo v vrtcih za novince praktično na voljo le toliko prostih mest, kot jih bodo sprostili otroci, ki bodo v šolskem letu 2017/2018 prvič sedli v šolske klopi. Kljub temu predvidevajo, da težav ne bo nikjer, seveda pa morajo starši, ki si želijo izbrati prav določen vrtec, z vpisom bolj pohiteti. Več v naslednjih zapisih.
Prostorske stiske ne pričakujejo
Število otrok v Vrtcu Velenje že nekaj let narašča - Obeti dobri tudi za novo vrtčevsko leto
Bojana Špegel
Velenje, 24. marca - V ponedeljek, 3. aprila, bodo v Vrtcu Velenje začeli letošnji redni vpis novincev v novo vrtčevsko leto. Vpis bo potekal do 14. aprila v enoti Vrtiljak na Cesti talcev. Novo vpisani otroci bodo vrtec začeli obiskovati septembra ali oktobra letos.
Ravnateljica Vrtca Velenje Nataša Doler svetuje staršem otrok, ki vrtec že obiskujejo, da do konca marca izrazijo tudi morebitno željo po menjavi enote vrtca, saj bodo tako imeli veliko več možnosti, da je ta tudi izpolnjena. »Vrtec Velenje je zelo velik, še vedno drugi največji vrtec v državi, zato potrebujemo več časa za oblikovanje oddelkov,« doda ravnateljica.
Vrtec Velenje ima trenutno 81 oddelkov, ki jih obiskuje 1429 otrok. Med letošnjim vrtčevskim
letom prostorske stiske ni bilo, saj so na začetku leta s pomočjo MO Velenje dobili prenovljeno vilo Mojca, ki je bila njihova prostorska »rešiteljica«. Zaradi odhoda v prvi razred devetletke bo poleti vrtec zapustilo vsaj 374 otrok. Številka ni dokončna. »Veliko staršev otrok, ki so rojeni konec koledarskega leta, se odloči, da bo otrok pred začetkom obiskovanja osnovne šole še eno leto ostal v vrtcu, ob tem pa morajo dobiti soglasje osnovnih šol,« izvemo. Takih otrok je trenutno 24. »Kljub temu predvidevamo, da bo prostora za nove otroke dovolj.« Računajo tudi, da bodo jeseni ostale odprte tudi vse manjše enote v okoliških krajih. »Tam se nam je v preteklih letih pogosto zgodilo, da je zmanjkalo prostora. Lani se je to zgodilo v enoti Ciciban, saj so z novimi stanovanjskimi bloki na Gorico
S krtkom Ligijem bodo raziskovali Velenje
Največji dogodek pred iztekom letošnjega vrtčevskega leta bo 25. maja, ko bo Vrtec Velenje gostil predstavnike vseh slovenskih eko vrtcev. V Muzeju premogovništva bodo pripravili razstavo izdelkov otrok, ki so jih v okviru naravoslovnih vsebin izdelali med vrtčevskim letom. Obiskovalce bo po njej vodil krtek Ligi.
Ravnateljica Vrtca Velenje Nataša Doler: »Oblikovanje oddelkov za novo šolsko leto se začne takoj po rednem vpisu novincev.«
prišle številne nove mlade družine. Tudi v Vinski Gori se je že zgodilo, da je bilo povpraševanje večje kot naše prostorske zmožnosti. Staršem seveda takoj ponudimo mesto v drugih enotah, kjer je še prostor. Kaj točno se bo dogajalo letos, pa težko napovemo. Vemo le, da se število vpisanih otrok že nekaj let še zvišuje. To delno pripisujemo tudi dejstvu, da se trudimo, da delamo kakovostno. Starši svoje otroke radi pripeljejo k nam. Ob koncu
Projekt čaka na razpis
V zasebnem vrtcu Bambi v Šmartnem ob Paki tudi v novem šolskem letu otrok za dva oddelka in pol - Program vsako leto nadgradijo
Tatjana Podgoršek
V občini Šmartno ob Paki deluje edini zasebni vrtec v Šaleški dolini, vrtec Bambi. V tem šolskem letu je v njegovo dejavnost vključenih 50 otrok v dveh oddelkih in pol.
Po zagotovilih lastnice in direktorice vrtca Taje Steblovnik bo toliko oddelkov tudi v prihodnjem šolskem letu, vanje pa bodo vpisovali v prvih dneh prihodnjega meseca. Ali bo tudi pomenilo 50 otrok ali ne, pa bo znano junija. »Na to bo vplivalo več stvari. Na primer od razporeditve oziroma od tega, ali bomo imeli kombinirane ali homogene oddelke. Število novincev bo odvisno tudi od tega, koliko otrok bo iz vrtca odšlo jeseni v šolo. V vrtcu Bambi v Šmartnem ob Paki bo takih malo, sploh ob dejstvu, da imajo pri vpisu prednost sorojenci otrok, ki so že vključeni v vrtec. Težko v tem trenutku tudi napovem, ali in koliko otrok bomo morda lah-
Taja Steblovnik: »Pol milijona evrov vredne naložbe za izgradnjo prizidka si sami ne moremo privoščiti.«
ko iz šmarškega vključili v dejavnost našega vrtca v Braslovčah. V tekočem šolskem letu se je to zgodilo, saj smo v Braslovčah odprli še drugi oddelek, v katerem je sedaj več kot 30 otrok.« Na vprašanje, ali se delež otrok iz občine
Šmartno ob Paki v Bambiju povečuje, je sogovornica odgovorila pritrdilno.
Čeprav so napovedovali širitev obstoječih zmogljivosti na lokaciji v Šmartnem ob Paki, za zdaj ostaja izgradnja prizidka za dva oddelka le v projektih. Steblov-nikova je pojasnila, da je projekt pripravljen in usklajen in čakajo le na razpis LAS-a za investicije v razvoj podeželja. Tega za zdaj še ni, 500 tisoč evrov vredne naložbe pa sami ne zmorejo.
Tudi programsko novo šolsko leto v vrtcu ne bo bistveno drugačno od tekočega: »Vsako leto programe nadgradimo, dodamo kaj novega. V tekočem šolskem letu je to projekt Mladi Savinjča-ni berejo, ki se je pokazal za zelo dobrega in ga bomo nadaljevali tudi v prihodnjem šolskem letu. Prepričana sem, da se bo porodila še kakšna ideja, in da bodo izzivi sestavni del dejavnosti v vrtcu,« je še dejala Taja Steblovnik.
leta med starše razdelimo anketo in tudi iz nje je razvidno, da so z našim strokovnim delom zadovoljni. To nam povedo tudi osebno,« pojasni ravnateljica. Poleg tega uradni podatki o rojstvih otrok kažejo, da v Velenju natali-teta ne upada, kar je razveseljivo.
Tisti starši, ki se za vpis ne bodo odločili v času rednega letnega vpisa, imajo možnost vpisa tudi kasneje. Vendar bodo prednost pri izbiri želene enote imeli tisti, ki bodo vlogo za vpis oddali aprila. Med letom vpis poteka v prostorih uprave Vrtca Velenje (v enoti Tinkara). Hkrati pa starše že vpisanih otrok opozarjajo, da pravočasno oddajo vlogo za znižano plačilo vrtca. Sprejemajo jih na Centru za socialno delo, kdaj jim poteče veljavnost prejšnje vloge, pa imajo napisano tudi na vrtčevskih položnicah. Tisti, ki vloge ne oddajo pravočasno, morajo za čas, ko znižanih cen nimajo odobrenih, plačati ekonomsko ceno varstva otroka. Zneski niso nizki in jih mnogi ne zmorejo.	a
Dobre prakse širijo drugam
V tem šolskem letu Vrtec Šoštanj obiskuje 373 otrok, koliko ga bo v novem, bo pokazal vpis
Milena Krstič - Planine
Šoštanj - Mag. Milena Bru-snjak, ravnateljica Vrtca, ni aktivna le v Šoštanju. Zelo dejavno kot članica upravnega odbora Skupnosti vrtcev Slovenije (SVS) zastopa interese tudi v BAPTA (Balkans Alliance of Prescholl Teacher's Associations), ki povezuje sorodne organizacije v državah JV Evrope.
Gostili bodo vzgojitelje JV Evrope
Sredi meseca se je vrnila iz Beograda, kjer je sodelovala na seji, na kateri so se med drugim dogovorili, da bo letošnje srečanje strokovnih delavcev iz držav JV Evrope oktobra gostila Slovenija. »Dvanajst vzgojiteljev bo v treh vrtcih - pri nas v Šoštanju ter v Slovenj Gradcu in Slovenski Bistrici - en teden spoznavalo tukajšnji sistem in kurikul za predšolsko vzgojo,« je povedala ob vrnitvi. »Cilji BAPTE so izmenjava dobrih praks, povezovanje in mreženje ter učenje drug od drugega in organizacija mednarodnih posvetov.«
V tem šolskem letu 373 otrok in 60 zaposlenih
V Vrtcu Šoštanj začenjajo vpis v ponedeljek, 3. aprila, in bo trajal do 14. aprila. Ocenjujejo, da jih bo jeseni zaradi vpisa v 1. razred vrtec zapustilo 95. Nekateri starši običajno še oklevajo z vpisom otrok v šolo, saj ima-
Mag. Milena Brusnjak: »Dobrih praks se ne branijo nikjer.«
jo raje, da otrok še eno leto obiskuje vrtec.
Ravnateljica pa zagotavlja, da bo prostih mest jeseni dovolj za vse otroke, ki jih bodo starši vpisali.
>
Želijo si širitve in obnove vrtca v Gaberkah
Vrtec Šoštanj deluje na treh lokacijah. V Šoštanju je v šestnajst oddelkov v tem šolskem letu vključenih 281 otrok, v Topol-šici v štiri oddelke 60 in v Ga-berkah v dva oddelka 32 otrok. Povsod imajo odlične pogoje za izvajanje predšolske dejavnosti. To izvaja 60 zaposlenih. V bližnji prihodnosti pa si glede na število otrok želijo širitve in obnove vrtca v Gaberkah.
Ob vpisu dan odprtih vrat
V vrtec Sonček v Šmartnem ob Paki za novince na voljo blizu 30 mest - Prednostno področje umetnost
Tatjana Podgoršek
V javnem vrtcu Sonček Šmartno ob Paki, ki deluje pod okriljem tamkajšnje osnovne šole, bodo od 2. do 7. aprila vpisovali otroke za šolsko leto 2017/2018. Vpisovali bodo vsak dan od 8. do 15. ure, ob tej priložnosti pa bodo pripravili od 9. do 11. ure še dan odprtih vrat.
Pomočnica ravnatelja Bernarda Urleb je povedala, da vpis ni namenjen otrokom, ki vrtec že obiskujejo. Računajo, da bodo imeli tudi v šolskem letu 2017/2018 v vrtcu toliko otrok, kot jih imajo v tekočem. To je osem oddelkov ali od 130 do 140 otrok, od tega ostajata dva oddelka ali 40 otrok drugega starostnega obdobja pod streho šmar-ške osnovne šole. Prag šole bo v jeseni prestopilo približno 30 vrtčevskih otrok in toliko bo na voljo tudi mest za novince. »Glede na število rojstev verjamemo, da bomo zapolnili zmogljivosti vrtca, v katerem si prizadevamo za dobro počutje otrok, varno in prijazno okolje za njihov razvoj. S strokovnostjo in odprtostjo pa
gradimo dobre odnose tudi z njihovimi starši ter okoljem.«
V tem trenutku imajo poln oddelek za otroke prvega starostnega obdobja, v skupinah druge-
Bernarda Urleb: »S strokovnostjo in odprtostjo gradimo dobre odnose s starši otrok in okoljem.«
ga starostnega obdobja pa je še nekaj prostih mest. Ta so namenjena predvsem otrokom, ki jih želijo vpisati starši v vrtec med šolskim letom. Vpišejo jih lahko, če so takrat še prosta mesta. Podobno organizacijo predvidevajo
tudi za novo šolsko leto.
Po zagotovilih Urlebove bodo v novem šolskem letu nadaljevali projekte, ki so se pokazali za dobre. Med njimi je nekaj takih, ki jih izvajajo celo šolsko leto (Eko vrtec), še posebej ponosni pa so na projekt Pod eno streho, ki ga izvajajo v sodelovanju s šmarško osnovno šolo. Vsako leto izberejo tudi področje, ki ga obdelajo na različne načine. V tekočem šolskem letu je gibanje, v novem bo področje umetnosti. Poleg tega se bodo vključevali še v različne natečaje in projekte, ki jih razpisujejo institucije in ustanove v državi.
Kakšnih novosti za zdaj ne načrtujejo. »Čakamo na rezultate študije, ki jo pripravlja lokalna skupnost glede razširitve vrtca. Na osnovi teh se bomo odločili, kako in kaj naprej. Nestrpno pa čakamo na obljubljeno ureditev parkirišča pred vrtcem, saj bo to rešilo dolgoletne težave parkiranja tako za starše kot zaposlene vrtca,« je še dejala Bernarda Urleb.
■
■
■
Naš čas, 30. 3. 2017, barve: CM K, stran 23
30. marca 2017
«»SÜAS
KULTURA
11
Zarja in pomlad
Šoštanj, 25. marca - Šoštanjski godbeniki že vrsto let prirejajo pomladni koncert, ki je namenjen vsem ljubiteljem Pihalnega orkestra Zarja, še posebej pa mamam in ženam. V dobri uri dolgem programu so minulo soboto prešli od zahtevnejših klasičnih izvedb k lahkotnejšemu programu, v katerem ni manjkalo domačih zvokov, pa tudi pop priredb. Vmesni intermezzo z Oktetom Zarja, ki ga sestavljajo pevci iz vrst godbenikov, je povsem prepričal že tako prepričano polno dvorano poslušalcev.
Pihalni orkester Zarja, ki vstopa v 92. pomlad delovanja, šteje 100 članov, že deset let jih vodi
Miran Šumečnik, dirigent, s katerim je že tako ali tako dober sestav postal še boljši. Oziroma kar najboljši v vrsti tovrstnih orkestrov v Sloveniji, saj se z naj-
različnejših tekmovanj vračajo z zlatimi priznanji, s srečanj doma in na tujem pa z dobrimi odzivi. Letos se bodo udeležili mednarodnega tekmovanja v Rovinju,
skoraj gotovo pa tudi mednarodne revije pihalnih orkestrov na Malem Lošinju.
■ MBK Foto MT
Neja Veternik je na državnem plesnem tekmovanju Opus 1 v Ljubljani osvojila zlato priznanje in se uvrstila na mednarodno tekmovanje, ki bo v Celju. (Foto: Tomaž Črnej)
Plesni studio N uspešen na državnem tekmovanju
Ljubljana - Velenje, 12. marca - Na državnem tekmovanju mladih plesnih ustvarjalcev Opus 1, ki je bilo tudi letos v Ljubljani, so se s predtekmovanja uvrstile tudi plesalke Plesnega studia N. Domov so se vrnile s srebrnim priznanjem, ki sta ga v kategoriji A2 duet osvojili Tina Brezovnik in Urška Car za miniaturo Jaz v tvojih sanjah. Njuna mentorica je bila Polona Boruta. V kategoriji solo sta srebrni priznanji osvojili plesalki Burja Podlesnik za avtorski solo Sanje mazohista in Zoja Krenker za avtorski solo Zakaj dekleta, ki si strižejo lase, pravzaprav odstrižejo veliko več. Obema je bila mentorica Nina Mavec Krenker. Srebrno priznanje je osvojila tudi Lara Stanko-vic Sušec za avtorski solo Lucidnost. Njena mentorica je bila Polona Boruta. Zlato priznanje in uvrstitev na mednarodno tekmovanje OPUS I v Celje si je priplesala Neja Veternik za avtorski solo 24, ki je nastal pod mentorskim vodstvom Lucije Boruta.
a bš
Lepo je biti ženska!
»Prava ženska naj bi bila tista dama, ki izžareva svojo notranjo samozavest in obenem nežnost, ženskost. Žensko s pozitivnim odnosom do sebe, drugih in življenja. Je zadovoljna in srečna, samozavestna, ustvarjalna, poučena in odločna. Predvsem pa se ima rada, spoštuje sebe in svoje telo. Žensko telo je umetnina narave. Dela, ki so nastala izpod rok ustvarjalnih članic krožka Perspektiva Univerze za tretje življenjsko obdobje Velenje, pa so odsev dela narave. Razstavo so ustvarjalke pripravile v različnih likovnih tehnikah. Tako so nasta-
la slikarska, risarska, grafična in kiparska dela. Vsako delo izžareva osebnostno noto posameznice, njeno ustvarjalno izraznost in žensko energijo!« so besede mentorice krožka Danice Arzenšek.
Razstavljajo Anamarija Pokor-ny, Cvetka Lipnik, Anka Goršek, Olga Tisnikar, Breda Grebenšek, Danica Rozman in Marjana Sitar, ki svoje znanje izpopolnjujejo v krožku univerze za tretje ži-
vljenjsko obdobje Velenje. V vili Bianci si razstavo lahko ogledate do 3. aprila.
a M. S.
Nominiranci za krilato želvo
Velenje - Za novo slovensko literarno nagrado za najboljši slovenski knjižni potopis krilata želva, ki se v organizaciji Velenjske knjižne fundacije in Čitalnice Pri pesniški duši letos podeljuje prvič, so nominirani potopisi Valter osvaja Evropo Nine R. Klančnik, K talibanom in piratom Boštjana Šifrarja in Zakaj potujete v take dežele? Agate Tomažič. Nominirana dela bodo s predstavitvenimi potopisnimi pripovedovanji avtorjev predstavljena 19. aprila v Velenju na prireditvi Krilata želva pripoveduje. Nagrajenec bo znan 9. maja.
a tf
Dijaki so se pomerili na mnogoboju družabnosti
Velenje, 23. marca - Na Šolskem centru Velenju so se dijaki pomerili v 9. mnogoboju družabnosti. Tokratna tema je bila Evrovizija, dijaki pa so se pomerili v športni igri, glasbeni točki in umetnostni igri oziroma moški na modni pisti. Ocenjevala jih je komisija, ki so jo sestavljali reperja Mrigo in Emkej, pevec Damjan Murko in predsednik Dijaške organizacije Slovenije Žiga Stopinšek.
Mnogoboj si je ogledalo 600 dijakov. Tekmovalci so prejeli nagrade, Strojna šola kot zmagovalka dogodka pa še pokal.
a Merima Merzlak, predsednica Združenja dijakov ŠCV
Pestro dogajanje v Muzeju Velenje
Klepet pod Pustim gradom, odprtje razstave TEH 6 Muzeja Velenje, Pomlad na Grilovi domačiji
Velenje, 30. marca - Muzej Velenje se redno vključuje v številne nacionalne in tudi mednarodne projekte, dejavnosti in akcije. Tako so se minulo soboto pridružili akciji Ura za Zemljo in za eno uro ugasnili razsvetljavo na Velenjskem gradu in ob pešpoti na grad.
Od danes do nedelje pa pripravljajo nov niz zanimivih dogodkov.
V	Muzeju usnjarstva na Slovenskem v Šoštanju bodo danes ob 18. uri pripravili Klepet po Pustim gradom. Tokrat bo gost klepeta Vlado Vrbič, direktor Knjižnice Velenje, nekdanji Šoštanjčan, kulturni delavec, urednik, dolgoletni direktor Kulturnega centra Ivana Napo-tnika, publicist, avtor, soavtor ali prevajalec več monografij, soavtor grba Mestne občine Velenje, nekdanji član programskega sveta RTV Slovenija ter velik ljubitelj pesnika Karla Destovnika Kajuha, katerega življenje in delo v zadnjem času intenzivno raziskuje. Pogovorni večer bo vodil kustos Muzeja Velenje Jernej Hozjan.
Danes bodo Muzej Velenje in njegovo pedagoško dejavnost predstavljali na Kulturnem bazarju, ki bo ta dan potekal v ljubljanskem Cankarjevem domu. Kulturni bazar je tradicionalna oblika strokovnega usposabljanja za strokovne delavce v vzgoji in izobraževanju ter kulturi, pa tudi dogodek za širšo strokovno javnost, ki spodbuja vključevanje kulturnovzgojnih vsebin na čim več področij življenja in dela.
Jutri ob 18. uri vabijo v Galerijo na prostem (pešpot pri Pošti Velenje) na odprtje razstave TEH 6 Muzeja Velenje. Muzej Velenje letos namreč zaznamuje šest desetletij svojega delovanja in bo v jubilejnem letu med drugim pripravil razstavo v mestnem središču, z njo pa bo javnosti približal dejavnost muzeja in osemnajst izbranih muzejskih premetov.
V	nedeljo, 2. aprila, pa velenjski muzealci ob 15. uri pripravljajo prireditev Pomlad na Grilovi domačiji, kjer bodo pripravili prikaz pomladnih opravil, izmenjavo semen in sadik, za mlade muzealce pa velikonočne muzejske delavnice. a
Lutke na obisku
Šoštanj, 22. marca - Svetovni dan lutk sta z območnim srečanjem lutkovnih skupin obeležila tudi JSKD - Območna izpostava Velenje in Zavod za kulturo Šoštanj. Tako je v sredo, 22. marca, v šoštanj-skem kulturnem domu potekalo srečanje lutkovnih skupin, delujočih v Šaleški dolini, v Slovenskih Konjicah in Rogaški Slatini. Mladi obiskovalci so bili nad predstavami zelo zadovoljni, saj so ob pomoči
Na srečanju se je predstavil tudi KUD Dudovo drevo s predstavo Najboljše darilo. (foto: Andrej Peunik)
lutkovnih junakov podoživeli pravljični svet. Skupaj z lutkarji so spoznali pravljico o Volku in kozličkih, o najboljšem darilu, o žirafah, ki ne znajo plesati. Predstavljen jim je bil tudi novi planet, imenovan Solata. Mladi lutkarji in njihovi mentorji negujejo del umetnosti, ki je pomemben tako za nastopajoče in gledalce, žal pa je zadnja leta vse manj lutkovnih skupin na osnovnih šolah. Strokovni selektor srečanja Matevž Gregorič je bil nad ogledanimi predstavami navdušen.
a bš
Zavod Savinja objavlja
razpis za delovno mesto direktorja
Več o objavi razpisa najdete na spletni strani zavoda: www.zavod-savinja.com.
Naš čas, 30. 3. 2017, barve: CM K, stran 12
12
KULTURA
»»^AS
30. marca 2017
Velenjski kitarski duo zablestel v državni konkurenci
Po zmagi na največjem tekmovanju mladih glasbenikov na slovenskem sta Nace Apšner in Mia Koper še bolj motivirana za nadaljnje delo
Tina Felicijan
Enajstletna Mia Koper in dvanajstletni Nace Apšner sta si na Tekmovanju mladih glasbenikov Republike Slovenije kot kitarski duo priigrala zlato plaketo, prvo nagrado, in še posebno priznanje za najboljšo izvedbo slovenskega avtorja ter najboljšo izvedbo krstne skladbe. Na to sta ponosna tako Mia in Nace kot njuna profesorica Monika Krajnc Štih in vsi na velenjski glasbeni šoli. »Mlada glasbenika imata posebno energijo. Nista samo talentirana, ampak že od samega začetka tudi delovna. Čeprav sta se izkazala že na drugih nastopih, sta šla na tekmovanje zelo neobremenjeno in nista pričakovala takega uspeha,« je povedala njuna mentorica in k samim priznanjem dodala še en prav poseben uspeh: »Skladatelj obvezne skladbe na tem tekmovanju se je odločil, da bosta pri njem posnela to skladbo, da jo bo skupaj s svojimi drugimi deli izdal na zgoščenki.« Tega se oba veselita, prav tako pa drugih priložnosti, da skupaj nastopata. Med drugim na mednarodnem tekmovanju komornih skupin na
zagrebškem kitarskem festivalu. »Kot duo sta zelo zanimiva, zato bomo to zagotovo gojili še naprej, naslednje leto pa bosta imela priložnost, da se še samostojno izkažeta,« je še napovedala.
glasba, pri kateri kitara pride še kako do izraza. Zato doma igra tudi električno kitaro in pesmi, med katerimi je marsikatera bolj zanimiva od tistih na šolskem programu. Nekoč si želi igrati v kakem bendu
Mlada glasbenika sta hvaležna mentorici in staršem, ki jima omogočajo, da rasteta z glasbo.
Trud poplačan in hkrati spodbujen
Naca, ki uživa v poslušanju glasbe, »saj je življenje z glasbo mnogo bolj zanimivo kot v tišini,« je za igranje kitare navdihnil njegov sestrič, prav tako kitarist. Poleg tega mu je všeč rokerska
in postati rock zvezda, do takrat pa bo znanje z veseljem pridobival tudi z igranjem klasične kitare. »Če sem v tem dober, se splača,« razmišlja, zanima pa ga tudi računalništvo.
Mia, ki si brez glasbe ne predstavlja življenja, pa obiskuje tudi
ure solopetja in je v kitari videla priložnost, da petje dopolni z instrumentom. Rada bi bila glasbenica, a jo zanimajo tudi poklici v medicini in farmaciji.
Poznata se že dolgo, zato sta z veseljem sprejela izziv, da nastopita skupaj. Poleg tega pa duo lažje zakrije brenkanje na neprave strune. »Če se eden zmoti, ga lahko drugi zakrije,« je povedal Nace, čeprav sta se na tekmovanju oba izkazala in reševanje drug drugega ni bilo potrebno. Oba v glasbeni šoli igrata že pet let. Na začetku tega šolskega leta si nista predstavlja,-.	la, da bosta državna prvaka in poleg tega osvojila še dve posebni priznanji. »Ko so objavili rezultate, pa sva bi' la presenečena in hkrati zelo ponosna nase, saj se je s tem najin trud poplačal,« je povedala Mia in dodala, da je za to potrebnega veliko odrekanja. »Vsak dan je treba vaditi, zato marsičesa drugega ne moreva početi,« jo je dopolnil Nace. A ne nazadnje v tem uživata. Priznanja pa so tudi dobra popotnica za srednjo glasbeno šolo, če se bosta zanjo odločila.
I

Nivo plesa je visok
Tako pravi selektorica Mojca Kasjak, ki je strokovno spremljala območno plesno revijo Velenjski plesni oder -Regijska revija bo 20. aprila v Velenju
Bojana Špegel
Velenje, 22. marca - Prejšnjo sredo je v velenjskem domu kulture potekala letošnja območna plesna revija Velenjski plesni oder. Letos je bila razširjena, saj so se plesnim skupinam iz Šaleške doline pridružile skupine iz Žalca. Tako so se organizatorji odločili, ker se je prijavilo premalo plesnih skupin, v Žalcu pa svoje območne revije nimajo. Območno revijo je strokovno spremljala plesalka, koreografinja in plesna pedagoginja Mojca Kasjak iz Ljubljane, ki je po reviji za nas podala svoje mnenje.
Državna selektorica, ki bo spremljala vse plesne revije v regiji, nam je povedala: »Velenjski plesni oder je zelo dobro organizirana prireditev JSKD OI Velenje, tako v sami izvedbi kot tudi v samih tiskovinah, ki jih organizator pripravi za občinstvo in
Nad videnim na velenjskem plesnem odru je bila navdušena tudi državna selektorica Mojca Kasjak.
Foto: Ksenija Mikor
nastopajoče. V Velenju je zelo visoka raven plesa, ki kaže na to, da mentorice kot plesne pedagoginje in koreografinje zelo dobro delajo. Koreografije so idejno zastavljene, osmišljene in zelo dobro izvedene. S tem se otroci in mladina ne samo spoznavajo s plesom, temveč se podajajo tudi v nadaljnja izobraževanja npr. v Ljubljano (Umetniška gimnazija, smer sodobni ples) ali kam drugam, da jih pot kasneje vodi v profesionalne vode. To so plesalke Plesnega studia N, v katerem gre za sistematično vzgojo ple-
salcev z daljšo tradicijo, s strokovnim kadrom plesnih pedagoginj in dovršenimi koreografijami. Vesela sem sodelovanja vseh skupin, saj je to priložnost za vse nastopajoče. Na reviji so sodelovali tudi plesna skupina Allegro iz MC Šmartno ob Paki, ki s svojo baletno estetiko prikazuje določeno eleganco giba, Otroško plesno gledališče iz PD Braslov-če, ki nam je prikazalo plese s cerkljansko motiviko v sodobnih plesnih formacijah, OŠ Vransko pa je imela čudovit scenski nastop svojih osmošolk ...«.
K temu je dodala, da je na revijah pomembna tudi raznovrstnost, zato je udeležba različnih plesnih zvrsti več kot dobrodošla. »Še posebej pa bi izpostavila VCIU Velenje in plesno skupino Venas, v kateri mentorice zelo premišljeno ustvarjajo in s tem dokazujejo, da lahko s pravilnimi metodami res vsak pleše na odru v kompleksno razdelani koreografiji s konceptom, upoštevajoč vse plesne elemente in strokovne pristope,« je še dodala Kasjakova.
Ona Cepaitytè Gams
V zadnjih mesecih imam priložnost sodelovati pri mednarodnem projektu, ki povezuje otroke iz vrtcev in oddelkov nižje stopnje osnovnih šol po Evropi in nekaterih bolj oddaljenih državah sveta. Projekt preko različnih dejavnosti navaja otroke na rahljanje stereotipov, predsodkov, nestrpnosti do tujcev in nasploh do drugačnosti v vseh oblikah ter jih uči solidarnosti in spoštovanja. Otroci se med projektom medsebojno povezujejo preko video omrežja, na katerem se lahko vidijo v živo. Vse sodelujoče skupine se na video srečanja pripravljajo po programu, ki zajema naslednjih pet tematskih sklopov, preko katerih se sodelujoči skupini spoznavata: jaz, moja družina, moj vrtec/šola, moje mesto in moja država. Tako otroci spoznavajo kulturo, navade in način življenja njihovih prijateljev v drugi državi, si lahko pokažejo, kako se igrajo, kakšne pesmi pojejo, v kakšnem okolju živijo, kakšno hrano jedo, kakšen jezik govorijo itd. Poleg tega, da odkrivajo druge, imajo enkratno priložnost spoznati tudi sebe. Odzivi so seveda zelo pozitivni, otroci so navdušeni - dobiti prijatelje iz druge države je prav vznemirljivo. In česa so še posebej veseli? Navadnih pisem, risbic, razglednic in raznih darilc, ki si jih med projektom izmenjujejo po navadni pošti. Pišejo, pripravljajo, pošiljajo, nato z vznemirjanjem čakajo in - dobijo.
Ravno to je tudi mene spodbudilo, da sem po zelo dolgem času odprla svojo "skrivnostno" škatlo s shranjenimi pismi, v kateri sem poleg dopisovanja z litovskimi prijateljicami našla kar nekaj pisem od mojih dopisnih prijateljev iz tujine. Nisem jih vzela v roke že več kot deset let. Sheila, Jessy, Keri in Julia iz ZDA, Birgit iz Nemčije, Sebastien iz Francije. Prvo pismo od moje prve "pen pal" Sheile iz Seatlla sem dobila že davnega leta 1989, še preden je uradno razpadla Sovjetska zveza in smo lahko brez omejitev komunicirali z Zahodom. Različne pisave, papir - najbolj pogosto črtast iz šolskega zvezka - poštne znamke, še vonjave so bile tako posebne. Ena Američanka je zmeraj pisala z navadnim svinčnikom, česar nikoli nisem mogla razumeti. Druga je uporabljala prikupen papir z rožicami, ki je prijetno dišal. Zlasti na začetku so pogosto spraševale, ali imamo doma televizor, če sem kdaj jedla čokolado in podobne stvari. A v vseh letih dopisovanja smo si izmenjali kar nekaj o svojem življenju in do tovrstnih vprašanj ni več prihajalo. Najbolj pogost stavek je seveda bil "I am sorry it took me so long to write back to You". Trikrat štirikrat na leto dobiti pismo je bilo že pogosto. Med vsemi pismi sem našla tudi tri po vsej
verjetnosti neodgovorjena - "Hello, my name is_____and I
want to be Your friend." Prav posebna najdba pa je zagotovo pismo od Ryoung Kang iz Koreje iz leta 1998. Na čisto posebnem ozkem in dolgem papirju, še ovojnica je drugačna -majhna in kvadratne oblike. Na listu z junaki s Sezamove ulice mi je pisala, da ima rada jazz, alternativni rock, britanski moderni rock in old-pop, naštevala je ameriške in britanske skupine. Povedala je tudi, da v Koreji obstajajo skupine neodvisne rock glasbe, ki igrajo v klubih (z imeni kot npr. "Drug", "Spangle") in da bi tudi ona rada igrala kakšen instrument in bi bila deležna tega dogajanja. Rada ima tudi Jane Austen in Virginio Woolf. Čeprav jo njune knjige včasih uspavajo, ima rada njun pristop, ker je feministični. In takoj se je sarkastično "opravičila", ker je rekla bedasto besedo. Obožuje francoske filme iz 50.-70. in zelo rada bi postala filmska kritičarka. Pismo je končala z mislijo, da ne ve nič o moji državi in da jaz lahko s svojim odgovorom čisto zmedem njen svet. Prosila je, da ji odpišem, ker bi rada postala moja prijateljica. Kako je pa dobila moj naslov, še danes ne vem. Ja, takrat ji nisem odgovorila in mi je zdaj res žal. Kakšna zamujena priložnost za vpogled v popolnoma drug svet! Tudi če zmede mojega.
Ob vsem tem skoraj ritualnem pregledovanju pisemskega arhiva me seveda zmoti moja devetletnica in se nad videnim zelo navduši. Seveda bi tudi ona rada imela kakšnega dopisnega prijatelja. Predlog dopisovanja z obstoječimi prijatelji pa odločno zavrne. Preko pisem bi se rada spoprijateljila z nekom, ki ga še ne pozna.
r_i\_î:
L_l\.
JT J\ JLT_£L_TJ> J JJil
Pravi naslov za aspešno reklama!
■
■
■
Naš čas, 30. 3. 2017, barve: CM K, stran 23
30. marca 2017
«»SÜAS
107,8 MHz
13
Radijski in časopisni MOZAIK
Izziv - moderator in tehnik v eni osebi
'Vsaka stvar se zgodi z razlogom' je življenjsko vodilo naše radijske sodelavke Katarine Rošer, ki se je znašla pred novim izzivom. Vsaj tako označuje učenje delo radijskega tehnika in moderatorstva hkrati.
»Ne sodim ravno med najbolj tehnične ljudi, a se bom naučila, ker imam dobra mentorja: Mitja Čretnika in Dragana Ber-kenjačevica. Trudita se, sta potrpežljiva, razumevajoča. Mitja me je na začetku potolažil, da nismo operacijska ekipa, in če se kaj zgodi, zaradi tega ne bo nihče umrl,« pojasnjuje Katarina.
Sicer pa je zanjo delo v medijih način življenja, ker - vsaj takšna je sama - vseskozi hote ali ne spremljaš, kaj se dogaja po svetu, doma, sploh pa v tvoji okolici. Spremljaš stvari, ki ti sicer niso posebej pri srcu, a je vse sestavni del življenja. Zadovoljna je, ker je med poslušalci vse več Korošcev, tudi poslušalcev iz Spodnje Savinjske doline. To med drugim dokazujejo naslovi dobitni-
GLASBENE novice
kov nagrad v nagradnih igrah. Katarina meni, da imajo radijske sprejemnike naravnane na 107,8 mega herca v veliki meri zato, ker je program Radia Velenje bolj umirjen, informacije verodostojne, aktualne, ker je »radio res njihov prijeten spremljevalec.« Še vedno pogreša na drugi strani več mlajših sogovornikov, njihovih mnenj.
S poslušalci se najpogosteje druži ob torkih, občasno tudi ob četrtkih dopoldan ter ob vikendih. Ljubše ji je dežurstvo v dopoldanskih oddajah, zato ker je zjutraj še vse novo, ker veš, da si med prvimi seznanil poslušalce in poslušalke z informacijami.
Priprava pregleda kulturnih prireditev za radijsko rubriko Kdaj, kje, kaj je njena obveza, ki pa ji zaradi dobro prepletene mreže za informacije s tega področja ne vzame več toliko časa kot na začetku. Kot pravi, se je v njej našlo precej takih imen, na katere se obrača. »Se pa pripeti kakšen dogodek od danes na jutri, zato pripišite moj elektron-
Katarina Rošer se uči moderatorstva in obvladovanja radijske tehnike hkrati.
ski naslov, na katerega me lahko organizatorji obvestijo tudi za take: roserka@gmail. com. Prav je, če se nekdo že trudi, da za to vedo tudi drugi, sploh pa ljubitelji kulturne ustvarjalnosti, je še dejala Katarina Rošer.
• Tp
Paul McCartney pripravlja novo samostojno ploščo
Nekdanji Beatle Paul McCartney pripravlja novo ploščo. Za McCartneyja bo to prva samostojna plošča po letu 2013, ko je izdal album New, o njej pa za zdaj ni želel razkriti nobenih podrobnosti. Znano je le, da pri nastanku plošče sodeluje z znanim producentom Gregom Kursti-nom. Z njim ima izkušnje že iz
frH

preteklih let, saj sta pred dvema letoma skupaj ustvarjala glasbo za animirani film. Kurstin je po njunem prvem sodelovanju začel delati z Beckom in Adele. Najprej je sodeloval z Beckom in osvojil album leta, potem pa mu je z Adele uspelo osvojiti še nagrade za pesem leta, album leta in producenta leta.
Bližajo se Dnevi slovenske zabavne glasbe
Dnevi slovenske zabavne glasbe bodo razdeljeni na tri dele. Za uvod bo poskrbela Neisha s koncertom na Gospodarskem razstavišču, sledila pa bosta festivala Popevka in Poprock. Ne-ishin koncert bo 10. aprila, le slabih pet dni za tem pa bodo oder Gospodarskega razstavišča zavzeli nastopajoči na Popevki. Tam se bo predstavilo dvanajst izvajalcev: Matjaž Kumelj, Nu-ška Drašček, Omar Naber, Ale-
ksander Novak, Mon'ami, Slavko Ivančič, Po drugi strani, Zala Smolnikar, Gašper Rifelj, Jana Šušteršič, Alex Volasko in Darja Švajger. 21. aprila bo sledilo še sklepno dejanje Dnevov slovenske zabavne glasbe, in sicer s festivalom Poprock, na katerem se bodo predstavili Kalamari, Sara Lamprečnik, Žiga Rustja, Bomb Shell, Nina, Andraž Hribar, Mama rekla, Amadea Begovič, Luka Sešek, Roundsquare, Anabel in Anika Horvat.
Oba večera bo po predstavitvi vseh dvanajstih skladb strokovna žirija izbrala tri finaliste, med katerimi bodo gledalci in poslušalci s telefonskim glasovanjem izbrali zmagovalni skladbi festivalov Popevka in Poprock. Strokovna žirija bo na koncu drugega festivalskega večera podelila še nagrade za najboljše besedilo, najboljšo interpretacijo, najboljšo priredbo in najobetavnejšega avtorja ali izvajalca.
Po štirih letih nov album Depeche Mode
Skupina Depeche Mode, ki kmalu prihaja tudi v Slovenijo, je po štirih letih premora izdala nov album Spirit, ki so ga nekateri glasbeni kritiki že ocenili za brezčasen glasbeni projekt. Skupina je pri ustvarjanju albuma, na katerem je dvanajst skladb, prvič sodelovala s producentom Jamesom Fordom, ki je že sodeloval z zasedbami, kot so Foals, Florence & The Machine in Arctic Monkeys. Depeche Mode bodo svoj 14. album promovirali na koncertni turneji Global Spi-
rit Tour, ki jo bodo začeli 5. maja v Stockholmu, in se devet dni pozneje ustavili tudi v slovenski prestolnici. Od začetka kariere leta 1980 so Depeche Mode prodali že več kot 100 milijonov albumov, na koncertih pa so imeli več kot 30 milijonov obiskovalcev. S 13 albumi so osvojili prvih deset mest v več kot 20 državah, na zadnji koncertni turneji pa jih je slišalo 2,5 milijona poslušalcev.
Elton John dopolnil 70 let
25. marca je 70 let dopolnil znani angleški pevec, tekstopi-sec, skladatelj in pianist Elton John. V karieri je nanizal ogromno uspešnic, za ene največjih pa še danes veljajo Don't Let The Sun Go Down On Me (z
za glasbeno legendo. Je tudi prvi prejemnik nagrade Brits Icon Award za izjemen prispevek k britanski kulturi. Vključen je tudi v dvorano slavnih rock'n'rolla, je prejemnik naziva poveljnik reda britanskega imperija, kraljica Elizabeta II. pa mu je podelila tudi viteški naziv.
2Cellos s filmsko glasbo
Stjepan Hauser in Luka Šulic, ki sestavljata duo 2Cellos, sta se na novi plošči, ki sta jo poimenovala Score, lotila filmske glasbe. Gre za njuno četrto studijsko ploščo, sicer pa prvo, pri kateri sodelujeta s simfoničnim orkestrom. Londonski simfonični orkester je na albumu vodil dirigent in aranžer Robin Smith, pod produkcijo pa se je poleg
Georgeem Michaelom), Candle in the Wind, Sorry Seems To Be The Hardest Word in Crocodile Rock. Svoje največje uspehe je dosegel v 70. in 80. letih, preboj v samostojni karieri pa je pomenila plošča, ki jo je poimenoval po sebi in je vključevala tudi uspešnico Your Song (1970). Skupaj je v karieri dobil pet grammyjev, od tega enega
Luke in Stjepana podpisal še Nick Patrick. Izid albuma sta pospremila z novim videospotom za skladbo Now We Are Free iz filma Gladiator. Ploščo bosta popularna čelista predstavila tudi na dveh razprodanih koncertih 7. in 8. aprila v ljubljanskih Sto-žicah, kjer se jima bo na odru pridružil tudi Simfonični orkester RTV Slovenija.
PESEM TEDNA na Radiu Velenje
Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 14.30.
1.	AGRO ROCK - Planica, Planica
2.	SKORBAND - Dej muzko bolj na glas
3.	ANDREJ ŠIFRER - Ljubi na glas
Slovenska zasedba Agro Rock je po priredbi Henčkove zimzelene pesmi Polka, valček, rock and roll predelala še eno legendarno narodnozabavno skladbo. Avsenikovo Planico iz leta 1979 so preoblekli v čisto pravo rokersko preobleko in jo ponudili prav na smučarskih poletih v Planici.
V
LESTVICA domače glasbe
Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas
1.	Ansambel Poljanšek - Lepa slepa grešna nežna
2.	Ansambel Banovšek - Moj meh za smeh
3.	Ansambel Brloga - Za mladoporočenca
4.	Me tri do polnoči - Nasmeh ne gre nikoli iz mode
5.	Ansambel Erazem - Lepa si
6.	Ansambel Furmani - Furmani
7.	Ansambel Plus - Rdeča šminka
8.	Ansambel Tik tak - Gospod oprostite
9.	Klemen Knez s prijatelji - Zaljubljena
10.	Euro kvintet - Lisička
www.radiovelenje.com
zelo NA KRATKO
SEVERINA
Potem ko je pred nekaj manj kot dvema mesecema objavila balado Kao, ki je na You Tubu zabeležila že več kot 10 milijonov ogledov, je Severina v ponedeljek, 27. marca, premi-erno objavila videospot za novo pesem Otrove, drugo pesem z njenega prihajajočega novega albuma.
ORTO FEST
Od 1. do 29. aprila letos bo potekal že 18. festival Orto Fest, ki je v svoji zgodovini gostil že okoli 500 glasbenih skupin in izvajalcev. Otvoritveni koncert letošnjega festival je pripadel legendarni skupini Lačni Franz, ki bo nastopila v soboto, 1. aprila.
SIDDHARTA
Skupina Siddharta, ki je za prodajo albumov Infra in Ulrta prejela zlato in platinasto ploščo, se odpravlja na turnejo po slovenskih mestih, poimenovali pa
so jo Do konca. Za turnejo so nekoliko prevetrili repertoar, začeli pa bodo s koncertom v Ljutomeru.
BILBI
V torek, 4. aprila, bo uradno izšel tretji studijski album pevke Bilbi, ki je pred leti osvojila Slovenijo s skladbo Hvala za vijolice. Na albumu z naslovom Šibke točke bo trinajst skladb, Bilbi pa pred skorajšnjim izidom albuma predstavlja prvi single z naslovom Singl song.
PRISMOJENI
PRFESORJI
BLUESA
Prismojeni Profesorji Blue-sa bodo aprila izdali drugi, dvojni album z istoimenskim naslovom, ki so ga posneli na septembrskem koncertu v Križankah. Po uspešnem vandranju od vzhodne do zahodne obale ZDA se profesorji 19. aprila vračajo v Kino Šiška, kjer bodo predstavili nov album.
Naš čas, 30. 3. 2017, barve: CM K, stran 14
14
k k V Planici so bili minuli korr nec tedna tudi številni Ša-lečani. Med tem ko so eni gledali naše orle in uživali, so drugi pražili krompir. Čisto zares. Predstavniki Zavoda za turizem Šaleške doline in Turističnega društva Velenje so namreč restan krompir ponujali zato, da bi 2. septembra v Velenje privabili čim več ljudi. Na vprašanje, ali bodo na svetovnem festivalu praženega krompirja na velenjski plaži tega pražili tudi Kitajci ali Japonci, so naši imeli jasen odgovor. »Vprašajte Noriakija Kasai-ja«. In ta jim je gladko zapel skladbo »Planica, Planica...,«o resta-nem krompirju pa ni vedel (še) nič.
»V starih časih je bilo marsikaj drugače. Denimo: policaji so večkrat uporabili pendrek in nam kako naložili, ko smo ga špičili, kot pa kuli, da bi nam napisali kazen. Danes pa je ravno obratno!« je direktor Šolskega centra Velenje Ivan Kotnik policistu Aleksandru Levpuščku razlagal o vzgojnih ukrepih, medtem ko je ta preračunaval, koliko več dela bi policisti imeli, če bi večkrat izvlekli pendrek kot kuli, in koliko manj denarja bi se potemtakem steklo v državno blagajno.
i'^AS
Lase ima kot ogenj, rada ima led. A le, če gre za kerling. Mraza pač ne mara, na ledu pa pozabi nanj. Novinarka Urška Kljajič je, ko je še zadnji dan sezone izkoristila za porivanje kamnov in pometanje ledu pred njimi, imela le eno vprašanje. Kaj bo sedaj počela ob petkih zvečer? Čvek upa, da ne bo še naprej pometala. Prahu seveda. Pa četudi je kdaj pa kdaj treba početi tudi to.
30. marca 2017
frkanje
» Levo & desno «
Niso ga še pozabili
Nekateri pravijo, da je še dobro, da je še veliko pravdnih postopkov o Vegradu. Sicer bi mnogi na ta nekdanji šaleški gradbeni biser že pozabili. No, mnogi nekdanji zaposleni gotovo ne. Nekaterih pač ne pozabiš nikoli.
Prišla je pomlad
Glede na to, s koliko koncertov in drugih prireditev smo jo vabili, je pomlad res morala priti. Ko bi se tako le dalo priklicati še kako drugo pomlad, ki se nas nekako kar izogiba.
Ni odstopanja
Ne le v občinah, tudi v mnogih krajevnih skupnostih je vse odločnejše prepričanje, da morajo še naprej prejemati primerno odškodnino zaradi energetske dejavnosti v dolini. A vse bolj se ka-
ZANIMIVOSTI
Pet članov družine rojenih na isti dan
Prejšnji teden je v porodnišnici v hrvaškem Karlovcu na svet prijokal mali Petar, ki je izjemno razveselil novopečeno mamico in očka. Posebej je razveselil tudi dva strica in babico, ki tako kot dojenček in njegova mama rojstni dan praznujejo na isti dan (20. marca).

klica, ki jo je papež skušal pozdraviti, ona pa je medtem pograbila njegovo čepico. Z dejanjem je spravila v smeh vse okrog sebe, tudi papeža. Čepico so svetemu očetu seveda vrnili.
Otrokom je papeževa čepica očitno všeč, saj tokrat ni bilo prvič, da jo je kakšen otrok skušal sneti. Ko je pred tremi leti pra-
15-letnikov pri matematiki in fiziki. (Najreligioznejše države med izbranimi so Jordanija, Jemen, Egipt, indonezija in Katar, najbolj sekularne pa Češka, Japonska, Estonija, Švedska in Norveška.) Izsledki so pokazali, da
»Ta dan ima za našo družino očitno nekakšen pomen, saj si Petar rojstni dan deli s 33-letno mamico, 27-letnim stricem in 53-letno babico ter tudi z mojim 58-letnim stricem,« je povedal ponosni oče Damir Žgela. Kot je še dodal, bodo po rojstvu Petra ob 20. marcu odslej večjo pozornost namenjali praznovanju celotne peterice. Člane družine poleg rojstnih dni povezuje še delovno mesto, saj tako zakonca Žgela kot Damirjeva starša delajo v istem podjetju v Karlovcu.
Deklica papežu snela čepico
Papeža Frančiška mnogi kličejo papež simpatikus, saj velja za človeka, ki se zna tudi nasmejati. Da je res takšen, je dokazal tudi na nedavnem srečanju z verniki v Rimu. Med množico je bila de-
znoval rojstni dan, so ga v Vatikanu obiskali otroci in ga presenetili z rojstnodnevno torto. Enega od malčkov pa je neznansko zanimala papeževa bela kapica, zato je segel po njej, papež se je le prešerno zasmejal ter si čepico popravil nazaj na glavo.
Verniki so slabši matematiki
Znanstveniki Univerze Leeds iz Velike Britanije so v sodelovanju z znanstveniki iz ameriške Univerze v Missouriju opravili raziskavo, ki kaže na negative povezave med akademskimi uspehi pri matematiki in fiziki ter religioznostjo. Raziskovalci so 82 držav razvrstili glede po njhovi izraženi religioznosti in jih primerjali z uspešnostjo 14- in
Kozja joga
lahko ukvarjanje z religijo ovira razvoj na nereligioznem področju. Več časa, kot učenci porabijo za duhovni razvoj, slabše se odrežejo pri testih. Raziskovalci so v zaključku odgovornim svetovali, da religioznost strogo ločijo od izobraževalnega procesa.
Po manj kot letu dni od ustanovitve je v Evropo iz Amerike prispel trend, ki se imenuje kozja joga. Zamislila si ga je Lainey Morse iz Oregona, ki ga je prva začela tudi izvajati. Morseva je kupila farmo in par koz, ki jih je vzgajala kot domače ljubljenčke. Kmalu je svojo čredo pritlikavih in nigerijskih koz razširila ter se jih odločila uporabljati za terapevtske namene. Udeležencem obljublja izboljšanje zdravja, zni-
žanje ravni stresa in boljšo prožnost. Pri njenih vajah človeku koze splezajo na hrbet, nato pa oseba dela sklece in druge figure. Kot pravi, je bistveno, da se udeleženci tečajev razgibavajo na prostem. Ideja je naletela na izjemen odziv svetovnih medijev, zato jo je Morsejeva hitro zaščitila, sedaj pa prodaja licence za jogo s kozami po ZDA. V Evropi se je možno tečaja kozje joge udeležiti v Amsterdamu, kjer stane ura razgibavanja med 220 kozami 25 evrov.
Ko toaletnega papirja ne dobi vsak
Na Kitajskem je kraja toaletnega papirja dosegla takšno raven, da so se pristojni odločili ukre-
pati. Potem ko so odkrile večino tatov, so se oblasti odločile za namestitev posebnih naprav za prepoznavanje obrazov. Delujejo preprosto: če uporabnik toaletnih prostorov želi nov listič toaletnega papirja, mora najprej pogledati v napravo, ta pa presodi, ali oseba papir lahko dobi ali ne. Oblasti so razkrile, da so bili največji tatovi starejši občani, ki so si velike količine toaletnega papirja natlačili v torbe in žepe ter tako doma privarčevali nekaj denarja.
že, da ker se v ozračju vse manj kadi, jih »oni zgoraj« vse manj opazijo.
Malo naprej
»Za korak« naprej smo tudi ure prestavili naprej. A to vedno vendarle ne pomaga!
V sredini
Vse več naših občin se vključuje v razne mednarodne srednjeevropske projekte. Da bi le ostali vsaj v srednji Evropi.
Srčnost (?)
Radi se hvalimo, da ima Slovenija veliko srce. A nekatere s preveliko lahkoto iztiska iz njega.
Brez politikov
Konec tedna smo imeli državno prvenstvo v pomnjenju, na njem pa so ugotavljali, kdo ima najboljši spomin. Kot smo neuradno izvedeli, politikov ni bilo med tekmovalci. So nanj pozabili.
Ko zavre
Ljubitelji pravijo, da je teran umirjeno vino. Vendar je zaradi njega pri nas mnogim precej zavrelo.
Še kar velja
Spet smo opravili nekaj spomladanskih čistilnih akcij. Naj se ljubitelji čistega okolja še tako trudijo, še vedno velja, da jih veliko težko očisti, kar jih lahko le peščica zasvinja. Ali kot bi rekel pesnik: čistimo te, a ne očistimo, moja Slovenija.
Naš čas, 30. 3. 2017, barve: CM K, stran 15
30. marca 2017

PRILOGA DOM
15
Ohranjanje objekta v dobrem stanju
Pomlad in prijazno vreme vabita, da se lotimo različnih opravil pri urejanju doma, od obnove do novogradnje. Zato so nam ideje in nasveti vedno dobrodošli. Pred vami je tradicionalna pomladna gradbena priloga Dom, namenjena (pre)urejanju hiše, okolice in stanovanja, zato verjamemo, da bo na tem mestu vsakdo našel nekaj zase. V njej smo zbrali nasvete, ideje in ponudnike različnih izdelkov, materialov in storitev z omenjenega področja.
Če trenutno še ne razmišljate, da bi se lotili obnovitvenih del, morda kupili stanovanje ali gradili hišo, je prilogo vredno shraniti, saj vam bo v pomoč takrat, ko bo takšna ideja v vas dozorela.
Imate urejene nepremičnine? Pokličite in svetovali Vam bomo!
Cj
GEODETSKE STORITVE IN SVETOVANJE „„,,„„„„ Desanka Ramšak s.p. 041 768 995
De»£>t3nkt3 R«3m£.«3k
Trg Mladosti 6 (Farmin)
WWW.ge0S.SIdesa.ramsak@gmail.com
parcelacija • vris objekta • etažni načrt zakoličba • kataster stavb -ureditev meje
gospodarska javna infrastruktura • geodetski načrt
Sovič Franc, s.p. | Florjan 256 | Šoštanj
03 891 17 00 | 041 624 151 | franc.sovic@telemach.net
GRADBENA MEHANIZACIJA ^Prevozništvo |
gre drugače, tudi z vpisom hipoteke v višini stroškov izvedbe vzdrževalnih del, lahko pa občina odredi celo odstranitev objekta, če se ugotovi, da je objekt v takšnem stanju, da pomanjkljivosti ni mogoče odpraviti niti z rekonstrukcijo objekta.
Glede na dejstvo, da v okolju opažamo kar nekaj slabo vzdrževanih objektov, je jasno, da se občine tega zakonitega sredstva prisile bolj redko poslužujejo. Podobno velja za barve fasad ali vrsto strešne kritine, ki niso v skladu s pogoji prostorskega akta. Pristojna gradbena inšpekcija se najbrž poleg nelegalno zgrajenih objektov nima časa ukvarjati še z vzdrževalnimi deli, za katera sicer gradbeno dovoljenje sploh ni potrebno. Kljub temu pa velja biti pri izvedbi vzdrževalnih del skrajno previden, saj je včasih meja med
vzdrževalnimi deli in rekonstrukcijskimi deli, za kar pa se že potrebuje gradbeno dovoljenje, tudi za strokovnjaka težko določljiva.
Včasih, pred petnajstimi leti, smo poznali »priglasitev gradbenih del«, saj je bilo vzdrževalna dela potrebno prijaviti pristojnim organom, ki so dela z odločbo dovolili ali pa ne. Danes smo lastniki objektov prepuščeni lastni presoji, ki ni nujno usklajena s prakso gradbene inšpekcije. V javni obravnavi novega gradbenega zakona je bilo slišati, da bodo trenutno veljavno ureditev popravili. Bomo videli. Do takrat pa previdno, da pri vzdrževanju objektov ne prestopite meje zakonitosti.
a Edvard Vučina, univ. dipl. inž. arhitekt.
UE Velenje, Vodja oddelka za okolje, prostor in kmetijstvo
Če ste med tistimi »srečneži«, ki so lastniki stanovanjske hiše ali pomožnega objekta, se je treba zavedati, da se tudi objekti starajo oz. s časom izgubljajo svoje lastnosti. Da bi ta proces vsaj upočasnili, je potrebno objekte vzdrževati, torej ohranjati v takem stanju, da je omogočena njegova varna uporaba.
Za dosega tega cilja je torej potrebna izvedba vzdrževalnih del, popravil, gradbenih, inštalacijskih in obrtniških del ter izboljšav, ki sledijo napredku tehnike. Pri izvajanju vzdrževalnih del pa je treba še posebej paziti, da se z njimi ne posega v konstrukcijo objekta na način, ki bi zmanjšal raven izpolnjevanja bistvenih zahtev.
In katere so te bistvene zahteve, ki jih morajo izpolnjevati s tlemi povezani objekti? Po zakonu je to poleg skladnosti s prostorskimi akti občine in evidentiranosti predvsem 'zanesljivost'.
Objekt pa je zanesljiv, če je stabilen oz. mehansko odporen (da se ne bo porušil), da ne ogroža našega zdravja, da je varen pred požarom (da omogoča varen umik), da ni prekomernih vplivov na okolje (hrup, odplake, odpadki, ...) in je varčen pri porabi energije (ustrezno toplotno zaščiten). Kljub številnim institucijam, ki se ukvarjajo z zagotavljanjem bistvenih lastnosti objektov, pa je potrebno vedeti, da so predvsem lastniki objektov dolžni poskrbeti, da bodo njihovi objekti ne samo varni, varčni, prijazni do okolja, ampak tudi 'lepi'.
Če pa objekt zaradi izrabljenosti, zastarelosti, zanemarjenosti, ipd., slabo vpliva na zunanjo podobo naselja in krajine, vas lahko vaša občina zaveže, da nujno izvedete potrebna vzdrževalna dela. Zakon namreč občini omogoča, da z odlokom določi objekte, na katerih je treba izvesti vzdrževalna dela, in nato izda odločbo, s katero potrebna dela izvede na stroške lastnika. Če ne
Vzdrževanje objekta
Vzdrževanje objekta je izvedba del, s katerimi se objekt ohranja s tlemi ali z objektom, se tako delo ne šteje za graditev po ZGO-v dobrem stanju in omogoča njegova uporaba. To so dela, ki se 1 in ni predmet urejanja po tej uredbi. Ta uredba ne določa izvajajo brez posega v njegovo konstrukcijo (rekonstrukcija) in vzdrževalnih del v javno korist, ki jih urejajo drugi zakoni in na niso samostojen objekt, ter tako, da izpolnjujejo pogoj poveza- njihovi podlagi sprejeti predpisi (npr. Zakon o cestah, Zakon o nosti s tlemi ali z objektom. Če ni izpolnjen pogoj povezanosti elektronskih komunikacijah).
	Vrsta del
Dela v objektu	Sem med drugim sodijo: pleskanje, popravilo ali zamenjava poda, popravilo ali zamenjava notranjega stavbnega pohištva, suhomontažna dela in izvedba nenosilnih sten.
Dela na ovoju objekta	Sem med drugim sodijo: obnova fasade, stavbnega pohištva in strešne kritine, vgradnja strešnih oken, izvedba frčad.
Zasteklitve objekta	Sem med drugim sodijo: zasteklitev lož, balkonov, teras in zunanjih stopnišč, namestitev senčil.
Inštalacije in naprave v objektu in na njem	Sem med drugim sodijo: namestitev naprav in z njimi povezanih napeljav za ogrevanje, hlajenje, prezračevanje, priprava tople vode, osvetlitev, pridobivanje energije, komunikacije in zveze, namestitev dimniške tuljave.
Dela v zvezi z zunanjo ureditvijo objekta	Sem med drugim sodijo: izvedba del za ureditev dvorišča in vrta, vključno z asfaltiranjem in podobnim utrjevanjem dvorišča, tudi za parkiranje, vključno z dovozi oziroma dostopi in drugo opremo, npr. zapornice, terase na zemljišču, ter izvedba klančin, dostopov in drugih zunanjih grajenih ureditev za dostop in neovirano rabo objekta.
Dela v zvezi z nekategorizira-nimi cestami in javnimi potmi	Sem med drugim sodijo: izvedba del v okviru vzdrževanja (npr. nasutje, utrjevanje ...) neka-tegoriziranih cest in javnih poti, kolesarskih poti, poljskih poti in gozdnih poti.
_IPÜIP_
Sau&ennuzcAei
ključni dejavnik varovanja in ohranjanja okolja je
ODGOVORNO RAVNANJE Z ODPADKI!
Gradbeni odpadek, ki vsebuje azbestje nevaren odpadek, zato mora biti pripravljen na paleti in ovit s folijo.

1 Odpadki, ki vsebujejo azbest ■ (salonitna kritina)
PUP SAUBERMACHER
Koroška cesta 46,3320 Velenje 03 896 87 11 www.pup-saubermacher.si
Mešanica vseh vrst odpadkov, ki jih ni možno ločiti: les, steklena volna, izolirni material, plastika, zaščitne folije.
-.- ¿o* Šfr
F'* V
I i V
L O/ ^ Mešanica betona-<opek, » fc-^-ploščicin keramike - 1 *)
Ravnanje z gradbenimi odpadki
Ravnanje z gradbenimi odpadki predpisuje Uredba o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih (Ur. l. RS št. 34/08) in niso komunalni odpadek, zato je oddaja le-teh plačljiva. Ta uredba določa obvezno ravnanje z odpadki, ki nastajajo pri gradbenih delih zaradi gradnje, rekonstrukcije, adaptacije, obnove ali odstranitve objekta. Za ravnanje z gradbenimi odpadki na gradbišču je v celoti odgovoren investitor, to je občan ali pravna oseba.
PUP-Saubermacher vam glede na vaše povpraševanje naredi ponudbo za prevzem gradbenih odpadkov.
Ne glede na to pa lahko investitor za celotno gradbišče pooblasti enega od izvajalcev del, da v njegovem imenu oddaja gradbene odpadke zbiralcu gradbenih odpadkov ali obdelovalcu in ob oddaji vsake pošiljke odpadkov izpolni evidenčni list, določen s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki. Gradbeni odpadki se morajo na gradbišču začasno skladiščiti ločeno po posameznih vrstah gradbenih odpadkov tako, da ne onesnažujejo okolja in da jih je v nadaljevanju možno predelati.
PUP-Saubermacher ima v upravljanju zbirni center Velenje 1 in Podhom Gornji Grad ter je vpisan v evidenco kot zbiralec gradbenih odpadkov, tako da lahko za gradbene odpadke investitorju izda predpisan elektronski evidenčni list.
Pomembno je ločevanje gradbenih odpadkov, ker imajo različni gradbeni odpadki glede na pot predelave različne cene.
Za občane Šaleške doline, ki sami pripeljejo gradbene odpadke v zbirni center Velenje 1, je oddaja gradbenih odpadkov do 500kg/leto brezplačna, za občane Zg. Savinjske doline pa je v celoti plačljiva.
■
Naš čas, 30. 3. 2017, barve: CM K, stran 16
16
PRILOGA DOM
"^AS
30. marca 2017
Kako vzgojiti zdrav paradižnik
Ljudje se v zadnjih desetletjih bolj zavedamo pomena zdravega načina prehranjevanja, zato težimo k lokalni, ekološko pridelani hrani.
Paradižnik lahko gojimo na zdrav ekološki način. Zeleni plodovi paradižnika vsebujejo veliko alkaloidov, tudi solanin, ki je zelo strupen za ljudi. Rdeči paradižnik pa vsebuje veliko antioksidantov, železo, fosfor, magnezij, vitamine C in E. Najbolj zdrav je svež.
Poznamo nizek in visoki paradižnik. Nizek je bistveno manj zahteven za pridelavo, saj ga ni potrebno vršičkati in pincirati ter ne potrebuje opore. Težava se pojavi pri večjih količinah padavinah, saj rastejo plodovi zelo blizu tal, zato je dobro zemljo pokriti z folijo.
Pri visokih vrstah paradižnika teh težav ni. Potrebno je nenehno pinciranje in vršičkanje. Pri saditvi rastlin je obvezna opora. Najbolj priporočljivo je rastlini paradižnika pustiti štiri socvetja. Nad četrtim socvetjem lahko prekinete rast. Tako se bodo hranilne snovi usmerile v rast in zorenje plodov. S tem boste omogočili zgodnejšo zrelost paradižnikov.
Za rastline paradižnika je pomembna zadostna količino gnojil. Priporočamo predvsem organska, ki vsebujejo več mikroelementov. Kalij je pri rastlini pomemben predvsem v sušnih in vročih poletjih, da plodovi paradižnika ne razpokajo. Bor je pomemben za boljšo oploditev. Rastlina paradižnika je zelo „žejna" in potrebuje veliko vlage. Priporočljivo jo je namakati ali zalivati vsaj 3-krat tedensko oz. po potrebi.
Najbolj nevarna in pogosta bolezen paradižnika je paradižnikova plesen. Pojavi se predvsem v vlažnih dneh in lahko v nekaj dneh uniči pridelek. Okuženi rastlini ni pomoči. Gliva, ki rastlino okuži, je nevarna tudi za ljudi, če uživamo takšen paradižnik. Najbolje je takšne rastline odstraniti ali jih celo zažgeti. Za preventivo lahko uporabljamo razne bio pripravke (npr. Bio plantella natur-F).
Če imate vprašanja o sajenju, vzgoji, škodljivcih in boleznih paradižnika, nas pokličite ali obiščite v trgovini Košarica in z veseljem vam bomo svetovali.
a Nives Pirmanšek, Košarica Pesje
Košarica Pesje Špeglova 16
Tel.: 03 891 91 40
Ta hip Vam v naših poslovalnicah nudimo:
-	sadika mesečne jagode
-	zemlja Cvetal, Vrtičkar, 50 l
-	gnojilo Rosasol Rast 750 g
-	gnojilo Biogrena, 25 kg
-	cement, 25 kg

0,89 € 3,79 € 2,99 € 19,90 € 2,39 €

Sprejemamo naročila za enodnevne piščance in kokoši nesnice.
Dovolite da Vaše živali in peči trgovina KOŠARICA OSKRBI!
Kam z vsem odsluženim po spomladanskem čiščenju
Neuporabni predmeti so koristen vir surovin
Po prenovi hiše ali po temeljitem sezonskem čiščenju shramb, kleti in garaž smo pred dilemo: kam z vsemi odsluženimi izdelki, neuporabnim materialom in odvečnimi stvarmi. Pravi naslov zanje so Dinosovi zbirni centri.
Lokacij, kamor lahko pripeljete vse odvečno, neuporabno in odsluženo, je kar 19 po vsej Sloveniji. Kje so, si lahko ogledate na spletni strani www.dinos.si/ lokacije.
zelo koristen odpadek. Iz kuhinje ponavadi pospravimo stare kuhinjske posode, jedilni ali kuhinjski pribor, bakrene džezve za kavo, kovinske pladnje in podobno. V garaži ali kleti najdemo star
>
>
Dinosovi zbirni centri so do oktobra odprti tudi vsako prvo soboto v mesecu med 8.00 in 12.00
Dinos kot vodilno podjetje za zbiranje in predelavo nenevarnih odpadkov na slovenskem trgu že 70 let uresničuje načela krožnega gospodarstva, saj skrbi, da iz odpadnih surovin nastajajo novi, uporabni izdelki.
A vsi izdelki žal niso iz surovin, ki bi se jih dalo predelati, reciklirati. Zato je dobro vedeti, kaj lahko odpeljemo na Dinosova zbirna mesta.
1. Če so izdelki iz kovin, kot so železo, nerjaveče jeklo (rostfrei), baker, medenina in aluminij, so
Vse stare, neuporabne in odslužene predmete iz koristnih materialov odpeljimo v Dinosove zbirne centre. Tam jih pripravijo za nadaljnjo industrijsko predelavo. Tako omogočimo snovem, da krožijo in da iz njih nastajajo novi izdelki. S tem ohranjamo čisto okolje in naravne vire surovin.
radiator, ki je začel puščati vodo, ali odsluženo kolo. Slednjemu moramo le odstraniti gumo in oblazinjene dele, sicer pa je njegovo ogrodje kovinsko in se ga lahko predela. Ne pozabimo na medeninaste pipe in svinčene cevi ter litinske kadi, ki smo jih zamenjali v kopalnici. Žlebovi s strehe, stara kovinska ograja z dvorišča ... vse to je koristen odpadek, ki v procesu predelave postane nov izdelek.
2 Uporaben odpadek je tudi steklo iz starega okenskega okvirja ali iz vitrine v omari. Prav tako lahko v Dinosov zbrni center pripeljemo avtomobilska vet-robranska stekla, ogledala, steklene kozarce, steklenice in podobno.
Za vašo kakovost bivanja
Ponudba novogradenj - stanovanjskih hiš v osrčju narave in neposredni bližini urbanega, na odlični lokaciji
v zaselku »PONDORSKI LOG« - PONDOR, VRANSKO
(v bližini gostišča Grof, bližina AC 1,5 km - Celje 15 min, Lj 30 min, Mb 40 min)
V naravnem, a hkrati urbanem okolju, smo za Vas zgradili samostojne stanovanjske hiše v III. pod. gr. fazi (možnost dokončanja v V. gr. fazo).
Energetska izkaznica ni potrebna (334. člen EZ-1). Več na spletni strani:
www.kolenc.informacija,net
Tel.: 03 4254 305
GSM: 041 697 486, 041 622 834
E-mail: fanika@kolenc.si
Po meri visokih
Ustvarite si svoj dom na odlični lokaciji v Savinjski dolini!
Nove hiše Pondorski Log na relaciji PONDOR-VRANSKO, v neposredni bližini gostišča Grof, oddaljenost od avtoceste Ljubljana-Maribor le 1,5 km

V Savinjski dolini, na meji z občino Vransko v kraju Pondor, v prelepi naravi, ob obronku gozda sta že zgrajeni dve samostojni hiši (P+M) na parceli 630 m2 in 640 m2, z neto bivalno površino 157,12 m2. Gradnja je klasična (zidana izvedba), z etažnimi armiranobetonskimi ploščami in lesenim simetričnim dvokapnim ostrešjem. Poudarek pri gradnji je energetska in trajnostna usme-
ritev: to je izolacijska fasada 15 cm, predvideno talno ogrevanje na toplotna črpalka zrak-voda, ki po toplotnoizolacijskih karakteristikah presega PURES za cca 15 %. Hiša nudi sodobno arhitekturo, racionalno razporeditev in energijsko varčnost. Hiši sta za prodajo dograjeni v III. podaljšano gradbeno fazo, v dogovoru s kupcem pa lahko investitor dogradi hišo v V. gradbeno fazo.
Nepremičnine so vpisane v zemljiško knjigo in so proste vseh bremen.
Kjer dom v soncu žari - tam sreča pušča sledi, zato dobrodošli v sončnem naselju Pondorski log.
Za podrobnejše informacije obiščite spletno strani www.ko-lenc.informacija.net ali pokličite na telefonsko št. 03 425 43 05 ali 041 697 486.
3. V Dinosovih zbirnih centrih lahko oddamo tudi odslužene gospodinjske aparate, računalnike,
tiskalnike, zvočnike, televizorje, klimatske naprave in druge tehnične izdelke, ki sodijo v katego-
■
rijo odpadne električne in elektronske opreme (OEEO).
4.	Stari časopisi, revije, promocijski letaki in prospekti, pisarniški papir, zvezki, uničene knjige in še kaj bi se našlo na seznamu izdelkov iz papirja, ki se jih lahko predela v nov, recikliran papir, s tem pa ohranja gozdove, ki so sicer primarni vir celuloze. Odpadni papir odkupujejo v vseh Dinosovih zbirnih centrih.
5.	Ste pred zimo zamenjali stari akumulator v svojem avtomobilu in že nekaj mesecev stoji v garaži? Naj vam ne zaseda prostora - odpeljite ga v najbližji Dinosov zbirni center.
ODPADNI MATERIAL ■ NE SODI V VAŠ DOM.
Vse vrste odvečnih in odpadnih materialov pripeljite v najbližji Dinosov zbirni center. S predelavo bomo stare ograje, kolesa, grelce vode, kljuke, pipe, bakreno posodo, žico, akumulatorje, cevi, gospodinjske aparate, papir in ostale neuporabne predmete predelali v nove, uporabne izdelke.
Zbirna centra v Velenju in Slovenskih Konjicah sta odprta vsako prvo soboto v mesecu od 8.00 do 12.00, v ponedeljek od 7.00 do 16.00, ostale delovne dni pa od 7.00 do 15.00. Več na www.dinos.si/lokacije.
O
«JlflOS
■
■
Naš čas, 30. 3. 2017, barve: CM K, stran 17
30. marca 2017

PRILOGA DOM
17
PRILOŽNOST ZA UGODEN NAKUP OKEN IN VRAT GLIN
Sodobna arhitektura potrebuje senčila
To velja tako za zasebne enodružinske hiše kot velike pisarniške zgradbe. Smiselno je usmerjati svetlobo v vseh zgradbah in hkrati skupno energijsko bilanco ohraniti čim nižjo. Zunanje žaluzije, rolete in markize poleti preprečujejo, da bi bilo v prostorih prevroče, pozimi pa varujejo pred mrazom. Senčila bi bilo potrebno zajeti že v prvotne načrte gradnje, saj ob vsakem letnem času nižajo stroške za kurjavo in hlajenje.
Možnosti pri oblikovanju senčil so skoraj neomejene; senčila lahko naredijo vsako fasado in vsako hišo unikatno. Senčila s pasivnim hlajenjem preprečuje-
jo, da bi se poleti prostor preveč segrel, saj imajo zasenčeni prostori kar do 5 °C nižjo temperaturo. Boljše oskrbovanje prostorov z dnevno svetlobo pa omogoča bistveno znižanje stroškov za osvetlitev (od 50 % do 80 %). Senčila omogočajo zaščito pred bleščanjem, še posebej pri delu pred računalniškim ekranom. Zmanjšajo pa tudi sevanje škodljivih UV žarkov (za 10 % do 40 % na stekleno površino).
Skratka, veliko je razlogov za nakup kakovostnih senčil, ki so vam na voljo tudi v Roletarstvu Štuklek iz Škofje vasi pri Celju.
Karal ŠTUKLEK s.p. - roletarstvo
Šmarjeta 8/b, 3211 Škofja vas tel.: +386 (0)3 491 58 50 fax: +386 (0)3 541 20 88 www.stuklek.si¡nfo@stuklek.si
STUKLEK
■	žaluzije
■	pliseji
■	roloji
■	komarniki
■	rolete
■	markize
■	lamelne zavese
S tem oglasom 5% popust pri naročilu kateregakoli izdelka iz naše ponudbe.
Glin Tis d.o.o. | Lesarska cesta 10 | Nazarje www.glin.si | T 03 83 98 600
Glin - okna, ki dihajo z naravo ...
Podjetje GLIN nadaljuje več kot 115-letno tradicijo predelave lesa v Nazarjah.
Osnovna dejavnost je proizvodnja lesenega stavbnega pohištva, ki ga izdelujejo tudi v kombinaciji les - aluminij. V paleti izdelkov imajo še vhodna vrata v klasični in moderni izvedbi, lesena polkna ter ostala senčila. Celovitost ponudbe zaokrožujejo s paleto spremljajočih storitev, kot so meritve, montaža izdelkov ter servis in vzdrževanje. Svetujejo in pomagajo vam tudi pri pridobitvi subvencije Eko sklada, s pomočjo katere pridobite ob menjavi obstoječih oken za nova 20 % oz. 50 % nepovratnih sredstev, odvisno, iz katere regije prihajate.
Pri proizvodnji oken sledijo visokim zahtevam toplotne in zvočne izolativnosti ter najzahtevnejšim varnostnim normam. Kot energetsko najvarčnejša okna izpostavljajo okna iz linije PASIV 92 v kombinaciji les in les - aluminij, s profilom debeline 92 mm, z dodatno vgrajenim termo polnilom ter trojnim tesnjenjem. Uspešno sledijo tudi estetskim smernicam, saj so v preteklem letu razvili nov model okna Glin LINE 99, ki ima zaradi poravnanih linij tako na zunanji kot notranji strani zelo moderen in privlačen videz.
Na letošnjem sejmu Dom v Ljubljani so kot novost predstavili novo okno Glin LINE 103, ki združuje prednosti tako linije PASIV 92 kot linije LINE 99. Okno ima lastnosti visoke energetske učinkovitosti ter privlačen videz in je tako primerno tudi za vgradnjo v moderne nizkoenergijske in pasivne hiše.
Zaupajo jim številni naročniki iz vseh panog tako v Sloveniji kot tujini, kamor v zadnjih letih pospešeno prodajajo svoje izdelke. ■
GEODETSKE STORITVE
031 337 478 • marko.mlinar@geoid.si
G E O i D
GEOID, geodetski inženiring d.o.o.
Dimlčeva 12, Ljubljana
Pisarna Gornji Grad, Attemsov trg 3
			
> ■V 'i' * X *r Obvladani!		>1 A p svoj teritorij	
	m		r št»
			H C ^^MrTiMTI v/ATO
VLAŽNI ZIDOVI SO MRZLI ZIDOVI HLADNA STANOVANJA
Tako v starejših kot tudi novejših zgradbah se večkrat srečujemo s prekomerno vlago na zidovih, iz katere se prej kot slej razvijejo plesni, ki lahko izzovejo hude zdravstvene težave, stene pa začnejo propadati, s čimer postane vprašljiva tudi statična trdnost stavbe.
NAJPOGOSTEJŠI VZROKI za
prekomerno vlago v fasadi in notranjih zidovih stavb je dotrajana hidroizoiacija, neustrezna drenaža, neustrezno zračenje, paro neprepustni sintetični ometi in sintetične izravnalne mase, kot tudi barve na stenah zidov. Vse navedeno so možni vzroki za nastanek umazano sivih madežev na fasadi, nadalje pa poškodbe, do odpadanja ometa in karbonizacije zidu pojasnju-
ZDRAVILNE
je Ivan S. Klaneček, strokovnjak za sanacije, vzdrževanje in zaščito objektov iz podjetja ING.KLAN Maribor.
PROPADANJE ZIDOV IN FASADE se začne pri temelju, na katerega delujejo vertikalni kapilarni dvigi iz podtalja 365 dni v letu in horizontalni tlaki ob temelju v času padavin, dokler ti ne poniknejo izpod temelja zgradbe. Vertikalni dvigi potiskajo vlago po kapilarah v zidove do nekaj metrov v višino in vlažijo zidove. Gradivo zidov vsebuje veliko mineralov, kot so kamenčki debeline zrna ali mikro kristali, med njimi tudi soli. Dokler so ti v kristalni obliki, kot kuhinjska sol, so prijazni gradbeni minerali, ko na njih deluje vlaga in se raztopijo, postanejo največji sovražnik ker povečajo volumen In uničujejo zidove. Iztekajo tudi na
fasado, na njih se lepijo umazani delci iz zraka in kristalizirajo ali so ugodna podlaga za razvoj bioloških »naslag«, kot plesni in mahovi. Gradbeni tehnolog Ivan S. Klanečekje v laboratoriju »Izumil« tehnološki postopek za ponovno krista-lizacijo raztopljenih soli, ki ga izvajalci sanacij lahko koristijo. Podoben proces karbonizacije zidov nastane tudi na prekomerno vlažnih stenah bivalni prostorov, kar dodatno vpliva na ne zdravo bivanje, Biološke »naslage«, razne plesni, alge in mahovi na vlažnih stenah zidov v bivalnih prostorih imajo zelo ugodne pogoje za razvoj, Cvetijo kot vsi biološki stvori in oddajajo očem nevidne trose, ki se nalepijo na kožo, lasišče in sluznice ter oblačila, stanovalci jih tudi vdihavajo, kar posledično vpliva tudi na zdravje stanovalcev,
POMEMBNO JE izboljšati bivalno okolje v stanovanju, po nasvetu Vesne Orgulan,
vodje projekta mineralnih apnenih barv v podjetju ING.KLAN. Odstraniti okuženi sintetični sloj ometov in umetnih izravnalnih mas (kitov) ter barv. Stene v bivalnih prostorih nadomestiti z mineralnimi para propustnimi materiali, ki onemogočajo nastanek bioloških »naslag« s strupenimi trosi. V mineralnih materialih ni pogojev za rojevanje, razmnoževanje in hranjenje plesni, glivic in drugih bioloških »naslag«, ki uničujejo zdravje človeka. Mineralni tehnološki sistem apnenih ometov, izravnalnih apnenih mas in apnenih barv, naravno dezinficirajo okužene bivalne prostore in omogočajo zdravo bivanje.
Bior-
%t )
LEUMIN® kontrolirane 100 % naravne mineralne barve za notranjost in fasade -s 4 certifikati kakovosti, so prahofobne, omogočajo optimalno mikro klimo v prostoru, sprejemajo odvečno vlago in jo oddajajo, zagotavljajo občuten prihranek stroškov ogrevanja. Zavod za gradbeništvo z raziskavo potrjuje najboljšo paropropustnost t]<8,5.
LEUMIN® apnene barve, ki dihajo
•	za notranjost in fasade
•	testirane so na alergene
•	promovirajo zdravje
ING O KLAN
ING.KLAN, d.o.o.. Gradbena tehnologija R&R,
ROBUSTd.o.o.	T:0370388231 M:031819788 h +386(0)2 332 83 98 +386(0)41655 417 klanecek@ingklan.si +386(0)40 503 471 barve@ingklan.si
Arja vas 104, 3301 Petrovce E: info@robust.si I W: www.robust.si ■
Naš čas, 30. 3. 2017, barve: CM K, stran 16
18
PRILOGA DOM

30. marca 2017
Varovanje pred požarom
Vedno znova povzročijo požari veliko materialne škode in zahtevajo tudi krvni davek.
Zastrašujoča poročila o velikih požarih v stanovanjih, družinskih naseljih, hotelih, industrijskih objektih in drugod slišimo vsakodnevno. Žal tudi Slovenija ni izjema.
Nenadzorovani požar je proces nepopolnega izgorevanja različnih materialov. Hitrost razvoja požara po prostoru je v odvisnosti od gorljivih materialov. Sočasno z izgorevanjem materialov v prostoru stalno narašča količina sproščene toplote in temperature, ki lahko presega tudi več kot 600 °C. Zato pride v prostoru do nagle razširitve požara. Plameni zajamejo celoten prostor in požar preide v fazo polno razvitega gorenja. Ta prehod imenujemo požarni preskok. Od tega trenutka dalje je potek požara odvisen predvsem od geometrije in ventilacije prostora ter količine gorljivih snovi.
Osnovni namen postavitve vgrajene gasilne naprave je zaščita premoženja, še posebej v primerih večjih, odprtih in požarno močneje ogroženih površin.
Aktivna požarna zaščita
Namen aktivne požarne zaščite je v čim krajšem času in čim bolj natančno locirati kraj požara, ga javiti in storiti vse za preprečitev nadaljnjega širjenja ognja.
Aktivno požarno zaščito (med katero sodijo požarni javljalniki, stabilne naprave za gašenje, naprave za protipožarno hlajenje, ventilske postaje, črpalke postaje
za vodo, sistemi za nadzor dima in toplote, naprave za javljanje isker v cevovodih, naprave za javljanje gorljivih plinov in par ter varnostna razsvetljava) je potrebno pred uporabo preizkusiti in si pridobiti potrdilo o brezhibnem delovanju.
Zakon o gradnji objektov zahteva mehansko odpornost in stabilnost objektov pred požarom. Teh zahtev, brez elementov pasivne požarne zaščite, skoraj ni mogoče izpolniti.
V zadnjih letih skokovito narašča škoda v industrijskih objektih, pojavljajo pa se tudi požari v šolah in vrtcih. Kaj storiti, da ne bo žrtev in da bo škoda čim manjša? Če že ne moremo preprečiti požarov, poskušajmo vsaj omiliti njihove posledice. Posledice nenamernih napak, namernih požigov, nepredvidljivih samovžigov, skratka - posledice požara lahko omejimo s primerno požarno zaščito.
Požarnovarnostni ukrepi morajo preprečiti širjenje požara, ne glede na njegov razlog nastanka. V osnovni opredelitvi lahko požarno zaščito razdelimo na tri po-
glavitne skupine ukrepov: pasivna požarna zaščita, aktivna požarna zaščita, organizacijski ukrepi.
Zakonske zahteve
Ukrepi pasivne požarne zaščite so vsi gradbeno-tehnični ukrepi za preprečevanje širjenja požara. Proizvodi, ki so vgrajeni s tem namenom, morajo svoje požarne lastnosti dokazati v požarnem preskusu, za kar je njihovim proizvajalcem za ta proizvod podeljen certifikat, s katerim dokazujejo ustreznost proizvoda. Projektiranje pasivne požarne zaščite, vgradnja proizvodov pasivne požarne zaščite in njihovo vzdrževanje od odgovornih projektantov, gradbenikov in vzdrževalcev oziroma lastnikov objektov zahteva tudi zakonodajalec. Pravilno projektirani, izgrajeni in vzdrževani objekti morajo v primeru požara:
-	zagotoviti varno evakuacijo ljudi iz objekta,
-	zagotoviti varen vstop gasilcev in reševalcev v objekt;
-	določen čas zagotoviti nosilnost konstrukcije,
-	preprečevati širjenje požara po objektu,
-	preprečevati širjenje požara na sosednje objekte.
Vgrajen sistem aktivne požarne zaščite, ki ga sestavljajo cevne napeljave in mehanizmi, sme pregledovati in preizkušati tehnični preglednik strojne stroke, sistem, ki ga sestavljajo električne napeljave in deli, pa tehnični preglednik elektrotehniške stroke. Sisteme, ki jih sestavljajo cevne napeljave in mehanizmi ter električne napeljave in deli, pregledujeta usklajeno tehnična preglednika obeh strok.
Zavezanec mora:
-	skrbeti za redno vzdrževanje vgrajenega sistema aktivne požarne zaščite v rokih in na način, kot izhaja iz navodil proizvajalca oziroma tistega, ki je sistem vgradil, in ga lahko izvajajo le pooblaščeni serviserji ali vzdrževalci;
-	skrbeti za pregled in preizkus vgrajenega sistema aktivne požarne zaščite skladno s pravilnikom in obnavljanje veljavnosti potrdila o brezhibnem delovanju sistema;
-	hraniti dokumentacijo o pregledovanju in preizkušanju ter o rednem vzdrževanju vgrajenega sistema aktivne požarne zaščite, dokler je sistem v obratovanju.
Potrdila o brezhibnem delovanju vgrajenega sistema aktivne požarne zaščite, zavezancu ni treba pridobiti za sistem, ki ga je vgradil, čeprav njegova vgradnja ni predpisana.
S preizkusom vgrajenega sistema aktivne požarne zaščite se ugotovi ali sistem izpolnjuje zahtevane značilnosti in kapacitete, ki morajo biti skladne s predpisi in standardi, po katerih je bil sistem projektiran in vgrajen, ter namembnostjo oziroma tehnologijo, kot je bila upoštevana pri izdelavi projektne oziroma tehnične dokumentacije.
Pregledovanje in preizkušanje vgrajenih sistemov aktivne požarne zaščite lahko opravlja pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost in ki pridobi pooblastilo za pregledovanje in preizkušanje vgrajenih sistemov aktivne požarne zaščite.
Za hidrantno omrežje je potrebno pred začetkom uporabe pridobiti potrdilo o brezhibnem delovanju omrežja. Pooblašče-
ni osebi, ki pregleduje omrežje, je potrebno predložiti projektno dokumentacijo, na osnovi katere preglednik opravi pregled in meritev hidrantnega omrežja.
Načrtovanje vgrajene gasilne naprave poteka na osnovi ogleda in načrtov prostorov s tehnološko opremo. Izdela se projektna dokumentacija ob upoštevanju veljavnih pravilnikov s področja sistemov aktivne požarne zaščite.
Osnova za izdelavo projekta je določitev števila con gašenja glede na razmestitev naprav ali materialov v prostorih. Na osnovi definiranja con se izvrši izračun potrebne količine gasilne tekočine.
Največja izračunana potrebna količina gasilne tekočine na eno cono pa je osnova za izbiro velikosti rezervoarja gasilne tekočine. S količino gasilne tekočine v rezervoarju oziroma s prostornino rezervoarja pa je pogojena tudi velikost modula, v katerem se nahajajo elementi naprave z rezervoarjem.
■ Vir: http://www.instalater.si Pripravil: Jure Beričnik
•	NIZKE GRADNJE
•	GRADNJA CEST
•	IZKOPI, PREVOZI
•	ČISTILNE NAPRAVE
Prevozi, gradnje, kovinarstvo in servis MIHAEL VOLK s.p, volk.mihael@gmail.com | www.volkgradnje.com
okenske police
izdelava, montaža zunanjih ter notranjih pultov tlaki in marmete za vse površine kamnita stopnišča obloge kaminov nagrobniki
ARIIIH ARMATURE i
www.cistilnenaprave-dezevnica
-čistilne naprave -prečrpalni jaški -zbiranje deževnice -lovilci olj in maščob -kompostniki -ponikalni sistemi -okrasni rezervoarji
Visok učinek
ničnih
komponent v rezervoarju. Praznenje na 3 leta. Nizka poraba energije. Minimalni stroški vz&ževanja. V povoznem PE rezervoarju.
Ivančna Gorica, Ljubljanska cesta 2A, info@armex-armature.si, 01/78 69 270
Odprava vlage in zidne plesni
Prekomerna vlaga v bivalnih prostorih pogosto povzroči, da se na zidovih začne razvijati zidna plesen. Temu pojavu so izpostavljene tako novogradnje kot
stari objekti. Najpogosteje se zidna plesen pojavi v hladnejših obdobjih, ko se zunanje stene toliko ohladijo, da na notranjih stenah nastaja površinska konden-
zacija. Vlažno okolje nudi idealne pogoje za razvoj zidne plesni.
Nevarnosti plesni - kadar se plesen razprostira na dokaj velikih površinah, čeprav je že nekaj dm2 dovolj za neugoden vpliv na naš imunski sistem - povzroča številne alergije. Še posebej pri že obstoječih obolenjih se lahko pojavijo dodatne infekcije dihalnih poti.
Pri ljudeh z nekoliko slabšim imunskim sistemom lahko plesen izzove: glivična obolenja -mikoze, alergične reakcije kože, simptome podobne prehladu -viroze, pekoča očesa, glavobol. Posebno pazljivi naj bodo vsi, ki imajo majhne otroke.
Vzrokov za prekomerno vlago in nastanek zidne plesni je veliko, najpogosteje pa do pojava pride zaradi same uporabe prostora (kuhanje, umivanje, pranje, sušenje perila in podobno), v kombinaciji z nezadostnim ali neprimernim prezračevanjem ter zaradi nepravilnosti v gradnji (slaba toplotna izolacija, nastanek toplotnih mostov) in poškodb na objektu (poškodovana fasada, zamakanje strehe, poškodovane instalacije).
Najbolj zanesljiva metoda za odpravo zidne plesni je odpravljanje vzrokov za prekomerno vlago v prostorih. Včasih zadostuje že dovolj redno in pravilno prezračevanje ter ogrevanje prostorov, gradbene nepravilnosti ali poškodbe pa zahtevajo večji poseg. Kadar tak poseg ni možen, lahko prostore prebarvamo z ustreznimi zidnimi barvami, pred tem pa okužene površine obdelamo s sredstvi za odstranjevanje plesni.
■
Naš čas, 30. 3. 2017, barve: CM K, stran 23
30. marca 2017
«»SÜAS
PRILOGA DOM
19
Ustvarite svoj pozdrav - z lastno izbiro
Vrata so okras, povabilo in pot. In tega se svetovalci, prodajalci in montažerji podjetja Matjaž, d. o. o., dobro zavedamo. Vsak dan znova delujemo z zavestjo, da vrata predstavljajo priložnost, upanje in varnost. Kupcem zato pomagamo ustvariti svoj pozdrav s svojo izbiro vhodnih, garažnih ali dvoriščnih vrat.
V podjetju Matjaž, ki je že več kot 25 let generalni zastopnik priznanega nemškega proizvajalca vrat Hörmann za Slovenijo, smo v času, ko se prebuja po-
mlad, pripravljeni na nove izzive in na to, da ustrežemo še tako nenavadnim, posebnim in zahtevnim pričakovanjem kupcev. Vemo, kako pomemben je osebni stik, ki predstavlja priložnost za posvet, izmenjavo mnenj in ogled razstavnih eksponatov. Zato vsako leto izkoristimo priložnosti za osebna srečanja na številnih sejmih v Sloveniji.
Predstavili vam bomo kakovostne rešitve za vaš dom ali podjetje, pa naj gre za garažna, vhodna, krilna ali industrijska vra-
MESIC LES Natek Mešič Evelyn s.p. Skorno 8, 3325 Soštanj GSM: 031 619 160
E: zagarstvo.mesic@siol.net www.mesicles.com
Vrtne garniture * Vrtne ograje * Balkonske ograje Protihrupne ograje * Stenske in talne obloge ter brune
fflBiMS
proizvodnja
prodaja
montaža
ta, balkonske ali zunanje ograje, dvoriščna vrata, parkirne zapore ali zapornice ali pogrezljive stebričke. Prisluhnili bomo vašim željam, ponudili najboljše iz našega nabora in skušali zagotoviti najkrajše možne roke dobave in montaže. Naši prodajalci so strokovno podkovani svetovalci, ki predstavljajo garancijo za natančne izmere na objektih in pripravo primerne, všečne in cenovno ugodne rešitve. V podjetju Matjaž zagotavljamo tudi hitro montažo ter zanesljiv servis in vzdrževanje.
Z veseljem svetujemo in pozorno prisluhnemo željam naših kupcev, da lahko s strokovnim znanjem soustvarjamo novogradnje ali adaptacije.
Pozdravljeni v naših razstavnih salonih v Petrovčah, Ljubljani in Mariboru.
HORM ANN
garažna in vhodna vrata
Dom je, kjer se počutimo varne
Avtomatska garažna vrata
od 897 € "
Vhodna vrata
brez obsvetlobe
* Priporočena cena za akcijske proizvode oz. velikosti, vključno z montažo in 9,5 % DDV. V veljavi pri vseh pooblaščenih zastopnikih v Sloveniji do 31.12.2017.	
matjciž Ustvarjamo pozdrave	Generalni zastopnik za vrata Hormann v Sloveniji: Matjaž d.o.o. T. +386 (0)3 71 20 600 PE Ljubljana T. +386 (0)1 24 45 680 PE Maribor T. +386 (0)2 48 00 141 www.matjaz.si • info@matjaz.si
66-letna tradicija podjetja Polak cementninarstvo
Družinsko podjetje Polak Cementninarstvo iz Gorenja pri Šmartnem ob Paki je eno najstarejših družinskih podjetij na območju Šaleške in Savinjske doline. Leta 1951 je ustanovitelj podjetja Jože Polak začel izdelovati strešno kritino. Danes sodi podjetje Polak med največje proizvajalce strešnih kritin v Sloveniji. Prejeli so znak Slovenska kakovost (SQ), kar kaže, da so na pravi poti in potrjuje dobro delo v podjetju. Izdelujejo še betonske zidake, opažne zidake (za škarpe, gnojne jame ...), vogalni-ke, dimnike, okrasne škarpnike.
Leta 2011 so začeli proizvodn-
jo certificiranih transportnih betonov. Leta 2015 so zmontirali popolnoma novo betonarno, ki je še dvignila kvaliteto betonov.
Strankam nudijo prevoze betonov z mikserji in črpanje s črpalkami. Za vse betone imajo Certifikat kontrole proizvodnje. Periodične preglede betonarne izvaja Inštitut za gradbene materiala IG-MAT. Na množico novih kritin na slovenskem trgu odgovarjajo s kvalitetnimi strešniki POLAK E (ekstra), za katerimi stoji najsodobnejša švedska tehnologija, 66-letna tradicija podjetja Polak, 50-letni preizkusi v ekstremnem skandinavskem podnebju in šte-
n;i|g
Ut!
-	sivi strešniki POLAK že od 5,00 €/m2
-	barvni strešniki POLAK že od 6,30 €/m2
-	prve tri strehe prevoz GRATIS
-	zidaki in opažni zidaki AKCIJA
-	certificirani transportni betoni AKCIJA Ugodni prevozi z mikserji.
TRADICIJA - KVALITETA - TRAJNOST
STREŠNIKI POLAK E (ekstra)
•	slovenska kakovost
- izdelani z najsodobnejšo švedsko tehnologijo
•	Izdelano Iz drobljenega pranega vodnega peska
Vsi dodatni elementi za streho.
PROIZVODNJA IN PRODAJA: Gorenje 16 a, 3327 Šmartno ob Paki • (03) 58 85 065 (051) 607 337, (041) 776 380 • betonski.izdelki.polak@siol.net
vilni zadovoljni kupci.
Njihovo vodilo je izdelati kvalitetne strešnike po ugodni ceni ter vzpostaviti primeren in po-
šten odnos s kupci. Podrobnejše informacije najdete na spletni strani www.polak-strešniki.si
PRODAJA NOVIH STANOVANJ V MOZIRJU večstanovanjska stavba PODROŽNIK MOZIRJE
■
■
SGP Graditelj d.d.
Maistrova ulica 7 / 1241 Kamnik +386 1 831 88 00 / +386 51 655 600 www.podroznikmozirje.si / prodaja@sgp-graditelj.si
Graditelj
Naš čas, 30. 3. 2017, barve: CM K, stran 16
20
PRILOGA DOM

30. marca 2017
Nagradna križanka »Železnina Hudovernik«
Apnenec v grelniku vode
Odlaganje apnenca v grelniku vode poveča porabo energije za ogrevanje sanitarne vode. V večini stavb teče topla voda iz pipe (tako imenovana potrošna sanitarna voda) v zbiralnik iz kovine ali zbiralnik tople vode, ki služi za ogrevanje in hranjenje tople vode.
To preprosto napravo za gretje vode imenujemo „boj-ler". Ne glede na velikost in delovanje imajo vsi grelniki istega „sovražnika", apnenec, ki nastane, ker se v hladni vodi raztopijo mineralne soli (predvsem kalcija in magnezija, ki jih potrebujemo za svoje zdravje) in kristalizirajo, ko se voda ogreva.
Leto za letom se apnenec odlaga na stenah in dnu grelnika vode. Te plasti apnenca se lahko tvorijo tudi na grelnih palicah.
Apno je slab prevodnik toplote in upočasnjuje toplotno moč grelnih elementov. Učinek na porabljeno energijo zato pade, vendar jo bo grelnik vode nadomestil v daljšem časovnem obdobju.
Energetska učinkovitost z apnencem obloženega grelnika vode se zmanjšuje s povečanjem apnenca na primer: 1 mm obdanega apnenca na strani cevi
041 606 376
Krnica 50, 3334 Luče gpbrlec@gmail.com
Izkopi, prevozi, sanacija plazov, nizke gradnje, storitve z gradbeno mehanizacijo izgradnja cest, vlak, podpornih zidov ...
# FAKRO
® 041 949 496
fakro@siol.net www.fakro.si
DO 30 LET GARANCIJE • DO 20 % POPUSTA
certifikat za kakovost nemškega inštituta
strešna okna s protivlomno zaščito TopSafe
zelo izolativna okna s trikomorno zasteklitvijo
avtomatski zračnik
- 1
V40P
NAJBOLJ IZOLATIVNA STREŠNA OKNA NA TRGU
(z enojnim steklenim paketom)
železnina hudovernik d o o
Železnina Hudovenik, d.o.o.
Partizanska 2, Velenje Tel.: 03/ 898 23 50 www.zeleznina-hudovernik.si info@zeleznina.si
Železnina Hudovernik Vas vabi, da nas obiščete in izberete med veliko ponudbo!
• keramika in sanitarna oprema, 3D izris kopalnic
barve in lake z mešalnico barv
orodje in zeleni program
zaščitna sredstva
okovje in vijaki
elektro material in svetila
ogrevanje in vodovodni material
železo - pohištvene cevi
VINIL - pvc talne obloge AKCIJA !!!
laminati
parketi
tapete
svetila AKCIJA !!!
Težave z zamašenimi odtoki? Čistila DELEO z levjo močjo
Uredite svoj vrt in okolico: Akcijska ponudba kosilnic, kos, motornih žag in orodja za vrt in gozd znamk Villager in Einhell
Železnina Hudovernik vas pričakuje -postrežemo z nasmehom
Izrezano rešeno geslo pošljite najkasneje do 10. aprila 2017 na naslov: Naš čas, Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Križanka Železnina Hudovernik«. Izžrebali bomo 3 nagrade (nakup v vrednosti 10 €). Nagrajenci bodo prejeli potrdilo priporočeno po pošti.
Robson - Robert Goršek s.p. TESARSTVO * KROVSTVO * KOVINOPLASTIKA
I i
Postavljanje ostrešij Jzdelava brunaric in nadstreškov KTovsko-kleparska dela

Betonski izdelki Elkos - okras Vašega dvorišča
Podjetje Elkos se ukvarja s proizvodnjo različnih betonskih izdelkov. Na voljo vam je široka in raznolika izbira betonskih proizvodov. Izdelujejo okrasne figure različnih velikosti, korita, kamine, vodnjake, tlakovce, pohodne poti in mnoge druge izdelke, ki vam lahko olajšajo delo pri gradnji ali pa vam zgolj krasijo domače dvorišče. Podjetje najdete na naslovu Lokovica 100 pri Šoštanju, tik ob magistralni cesti Velenje-Mozirje. Za podrobnejše informacije obiščite njihovo spletno stran www.elkos.si, na kateri si lahko ogledate tudi fotogalerijo njihovih betonskih izdelkov.
BETONSKI IZDELKI
Elkos d.o.o.
^^^ Kamini, vodnjaki, fontane, korita, okrasne figure Q 031 786 180 • 041 352 897 • 03 588 30 34 ^^^ www.elkos.si • info@elkos.si ^^ Lokovica 100, Šoštanj
za vodo povzroči povečano porabo električne energije za približno 8 %, in 10 mm debela plast apnenca poveča porabo za približno 50 %. V grelniku vode, ki se ogreva s toplotno črpalko, pa lahko obloga apnenca povzroči še veliko večjo porabo energije.
■Vir: http://www.instalater. si/prispevek/398/odlaganje-apnenca-v-grelniku-vode Pripravil: Jure Beričnik
voc
Gradimo življenje.
O
Gradimo življenje
Gradnja cest
Gradnja odvodnih sistemov Gradnja sistemov za oskrbo s pitno vodo Gradnja industrijskih objektov Gradnja poslovnih objektov Gradnja stanovanjskih objektov Vgrajevanje asfaltov
VOC Celje, d.d.
Lava 42, 3000Celje 03/42-66-366 03/42-66-380 info@voc-celje.si www.voc-celje.si
■
Naš čas, 30. 3. 2017, barve: CM K, stran 23
30. marca 2017
«»SÜAS
ŠPORT
21
Visoki zmagi Velenjčanov in Celjanov
Prvi poraz Kopra, najboljšega po rednem delu prvenstva V soboto Gorenje z Loko (ob 19.00)
Aktualni prvaki in podprva-ki po pričakovanju zmagujejo v končnici. Tako bo skoraj gotovo do petega kroga, ko se bodo v prvi tekmi končnice medsebojno udarili v Velenju. Seveda bodo tudi takrat na voljo vsi trije možni izidi. Prvi večni derbi pa bo morda že nakazal, kdo bo vsaj na papirju bliže naslovu. Celjani so bili v tem krogu za osem golov (35 : 27) boljši od Ribnice, Velenjčani kar za dvanajst (35 : 23) v Novem mestu od Krke. V Škofji Loki pa je spodrsnilo vodilnemu po rednem delu prvenstva Kopru, ki je odšel po točke po prvem delu k tretji domači Loki, a ostal praznih rok.
Rokometaši Gorenja so v Novem mestu potrebovali kar precej časa, da so začeli igrati, kot mora moštvo, ki želi naslov prvaka. Odpor zelo motiviranih gostov so zlomili šele v zadnjih minutah prvega dela. Do tedaj pa so v glavnem igri dajali ritem Kr-kaši, ki so si v 22. minuti drugič priigrali dva gola prednosti (10 :8). Z goloma Nika Medveda in Matjaža Brumna so gostje izenačili na 10 : 10, nato pa je sledil popoln preobrat, ki so jim ga olajšali tudi domači, saj so v razmiku nekaj sekund ostali brez dveh igralcev in gostje so prvi del sklenili s prednostjo štirih
golov. Na začetku drugega polčasa, ko so imeli še igralca več, so prednost povečali na +5, nato pa spet zaigrali bolj sproščeno in Novomeščani so se jim dvakrat približali na gol zaostanka,
Večji del tekme so se držali dogovorov. Zavedali smo se, da bodo gostitelji slej ko prej popustili, saj ne morejo vzdržati takšnega ritma tekme. To se je v drugem polčasu tudi uresničilo. Tudi oni
Vid Levc upa, tako kot soigralci, da se bo čim prej vrnil na parket.
nazadnje v 37. minuti (17 : 29). Njihovo veselje ob novih točkah je v 53. minuti skalila poškodba levega kolena mladega Vida Lev-ca, zaradi česar so ga prepeljali v novomeško bolnišnico. Zaradi težav s stegensko mišico pa ni bilo od vsega začetka v postavi Blaža Kleča.
Borut Plaskan, trener Velenjčanov: "Čestitke fantom za zmago.
si zaslužijo čestitke za prikazano borbenost in športno igro. Doletela nas je poškodba Vida Lev-ca, zaradi katere smo vsi izredno žalostni. Ob takšnih poškodbah enostavno ostaneš brez besed. Želim mu, da se čim prej vrne na igrišče. Verjamem, da bo tedaj še boljši!"
a vos
Kdor čaka, dočaka
Velenjske rokometašice so v 19. prvenstvenem krogu te prvenstvenei sezone prvič zmagale
Gostile so ekipo Ljubljane, ki je na predpredzadnjem mestu, in bile od nje boljše za tri gole (29 : 26), po prvem delu pa so imele prednost dveh (13 : 11).
Domača dekleta so v dosedanjem delu prvenstva že nekajkrat igrala zelo dobro večji del posamezne tekme, nato pa zaradi mladosti in neizkušenosti nekaterih igralk ostale brez točk. Na tokratni tekmi pa je bil scenarij drugačen. Njihova igra večji del prvega polčasa ni obetala
Liga NLB, končnica za prvaka, 2. krog
Krka - Gorenje Velenje 23:35 (11:15)
Gorenje: Baznik, Zaponšek, Ferlin, Cehte 1, Medved 4, Haseljic 1, Ovniček 2, Levc 1, Stojnic 2, Toskic 1, Mitrovic 2, Potočnik 3, Golčar 3, Gams 4, Nosan, Brumen 9 (5). Trener: Borut Plaskan. Celje Pivovarna Laško - Riko Ribnica 35:27 (19:12), Urbanscape Loka- Koper 2013 26:21 (11:10). Sedemmetrovke: Krka 6 (5), Gorenje 5 (5); izključitve: Krka 8 minut, Gorenje 12 minut. Celje Pivovarna Laško - Riko Ribnica 35:27 (19:12), Urbanscape Loka - Koper 2013 26:21 (11:10). Vrstni red: 1. Celje 2 tekmi - 42 točk (38), 2. Gorenje, 2 - 42 (38 - točke iz prvega dela), 3. Koper 2013 2 - 40 (38), 4. Ribnica 2 - 36 (36), 5. Loka 2 -31 (29), 6. Krka 2 - 28 (28). 3. krog (sobota, 1. aprila): Gorenje - Loka, Koper - Celje, Ribnica - Krka. Končnica za obstanek, 3. krog: Trimo Trebnje - Istrabenz plini Izola 30:17 (16:10), Jeruzalem Ormož - Drava Ptuj 32:23 (19:8), Dobo-va - Maribor Branik 29:34 (16:14), Slovenj Gradec 2011 - Dol TKI Hrastnik 25:25 (14:12).
prve zmage. Sijajna Špela Okleščen, ki je dosegla kar enajst golov, je sicer hitro popeljala domače v vodstvo. Nato pa so na parketu povsem zagospodarile gostje in si priigrale celo pet golov prednosti (8 : 3). Domača dekleta po visokem zaostanku niso obupala. Sledila je njihova odlična igra, izenačenje na 9 : 9, nato drugo vodstvo do tedaj (10 : 9) ter dva zadetka prednosti ob polčasu. V nadaljevanju niso popuščale. Z odlično igro so si ne-
TAKO so igrali
Vrstni red: 1. Maribor Branik 3 tekme - 30 točk (26), 2. Trimo Trebnje 3 - 29 (23), 3. Jeruzalem Ormož 3 - 29 (23) 4. Dobova 3 - 25 (23), 5. Slovenj Gradec 2011 3 - 18 (15), 6. Dol TKI Hrastnik 3 -16 (15), 7. Drava Ptuj 3 - 10 (8), 8. Istrabenz plini Izola 3 - 0 (0).
3. SNL - sever, 16. krog:
Mons Claudius Korotan Prevalje 1:1 (0:0), Dravograd - Videm 2:0 (0:0), Šmarje pri Jelšah - Rogaška 0:0, Dravinja - S. Rojko Dobrovce 2:0 (0:0), AjDS Lenart - Maribor B 0:4 (0:0), Fužinar Ravne Systems - ZU-VIL Brunšvik 1:0 (1:0), Šampion -Šmartno 1928 2:0 (2:0) Vrstni red: 1. Maribor B 44, 2. Rogaška 28, 3. Prevalje 28, 4. Dravinja 27, Šmarje pri Jelšah 26, 6. Dravograd 25, 7. Fužinar 23, 8. Dobrovce 21, 9. Mons Claudisu 19, 10. Videm 18, 11. Šampion 17, 12. Brunšvik 16, 13. Lenart 11, 14. Šmartno 9.
1. DRL za ženske, 19. krog
Velenje - Ljubljana 29:26 (13:11)
Velenje: Broz, Atelšek, Alekic 1, Brcar, Ferenc 6, Franc 2, Tabakovic 4, Simic, Pirc 5, Hadžic, Okleščen 11. Trenerka: Snežana Rodic.
kajkrat prigarale prednost petih golov, po zadnjem sodniškem pisku pa se veselile zmage s tremi goli razlike oziroma prvega para točk. Veselje igralk je bilo zelo veliko, nekatere so celo zajokale.
Do konca prvenstva so le še trije krogi, saj letos ekipe ne bodo igrale končnice.
V naslednjem krogu bodo Ve-lenjčanke gostovale pri Celjan-kah, ki so nanizale kar enajst zmag zaporedoma.
a vos
Drugi rezultati: Krka - Branik 35:26 (17:7), Akli-mat Ptuj - Celje Celjske mesnine 29:37 (13:20), Zelene doline Žalec - Zagorje 20:30 (10:13, včeraj: Ž.U.R.D. Koper - Krim Mercator Vrstni red: 1. Krim Mercator 16 tekem - 32 točk, 2. Zagorje 17 - 28, 3. Celje Celjske mesnine 16 -24, 4. Mlinotest Ajdovščina 17 - 22, 5. Zelene doline Žalec 18 - 20, 6. Krka 18 - 17, 7. Aklimat Ptuj 17 - 13, 8. Ž.U.R.D. Koper 17 - 12, 9. Ljubljana 18
-	11, 10. Branik 18 - 5, 11. Velenje 17 - 4.
2. SKL, 20. kolo
Elektra Šoštanj 59 - 117 ECE Triglav (14 - 36, 12 - 28, 16 - 27, 17 - 26)
Strelci za Elektro: Rizman 13, Deškovic 11, Ha-sic 10, Praunseis 8, Bajramlic 5, Kosi 5, CvetinoviC 4, Ojsteršek V. 2, Ivenčnik 2.
Golgeter liga, 11, krog
Vrstni red: 1. Zreče 9 tekem 27 točk, 2. Šentjur 9
-	22, 3. Šoštanj 9 - 18, 4. Mozirje 8 - 14, 5. Žalec 8
-	10, 6. Vojnik 9 - 4, 7. Kozje 8 - 4, 8. Štore 7 - 0. 12. krog (1. aprila): Mozirje - Zreče, Žalec -Šentjur, Štore - Kozje (vse ob 16.00).
Včeraj s Celjem, v nedeljo z Radomljami
Zaradi nedeljskega kvalifikacijskega dvoboja najboljše(?) slovenske izbrane vrste s Škotsko za nastop na svetovnem prvenstvu prihodnje leto v Rusiji so moštva prve lige odigrala tekme 26. kroga na začetku tega tedna. Uvodna med Koprom in Krškim 0:2 (0:2) je bila na sporedu v torek; to je bil prvi poraz Kopra spomladi. Preostale (Domžale -
Aluminij, Maribor - Radomlje, Olimpija - Gorica in Rudar -Celje) pa včeraj, ko je bil tednik že v tisku.
Sicer pa so bili ljubitelji nogometa najbrž zelo razočarani zaradi porazom Slovencev z 0 : 1. Naši nogometaši so z izjemo vratarja Jana Oblaka zelo razočarali z igro, enako pa z izborom igralcev tudi selektor Srečko Katanec.
Na vsej tekmi so si priigrali le eno pol priložnosti, hujšega poraza pa sta jih rešila vratar Jan Oblak in okvir vrat, ki so ga Škotje zadeli kar dvakrat. Po tekmi je selektor Srečko Katanec prevzel odgovornost za slab rezultat in izbor igralcev, kar pa je bila za razočarane ljubitelje nogometa slaba tolažba.
Šmarčani in Šoštanjčani izgubili
Nogometaši Šmarna so tudi na drugi tekmi spomladanskega dela prvenstva v 3. ligi - sever doživeli poraz. V 16. krogu so na lokalnem derbiju gostovali v Celju pri Šampionu, ki jih je premagal z 2 : 0. Strelca sta bila Mak Karabego-vič (33.) in Rok Pirtovšek (44.). Po že trinajstem porazu imajo s tremi dosedanjimi zmagami še vedno samo devet točk. Na njihovo srečo pa je tudi Lenart, ki je mesto pred njimi, doživel poraz. Na njegovem igrišču ga je s
4 : 0 premagal Maribor B in prednost pred drugo Rogaško, ki je v Šmarju pri Jelšah iztržila le neodločen rezultat, povečal na 16 točk. Vendar Mariborčani igrajo zunaj konkurence. Toliko točk kot igralci Rogaške imajo tudi nogometaši Prevalj, ki so v Rogatcu z Mons Claudiusom igrali 1 : 1.
Osrednja tekma 11. kroga v tako imenovani ligi Golgeter Medobčinske nogometne zveze Celja je bila v Zrečah, kjer je pri vodilnem domačem istopomen-
skem moštvu gostoval tretji Šoštanj. Dvoboj je bil zelo bojevit, saj je sodnik pokazal kar sedem rumenih kartonov, od tega štiri gostom. Domači so zmagali z zadetkom Anžeta Podgrajška (55. minuta) z 1 : 0 in ohranili prednost petih točk pred drugim Šentjurjem, devetih pred tretjimi Šoštanjčani in trinajstih pred petim Mozirjem, ki je v Vojniku zmagal s 4 : 0. Še vedno so edini brez poraza.
Dober začetek pomladanskega dela
Andrej Goršek novi trener Šoštanja
Pred začetkom pomladanskega dela nogometnega prvenstva je vodenje šoštanjskih nogometašev prevzel nekdanji odlični igralec, ki je prve nogometne korake naredil prav v Šoštanju, domačin Andrej Goršek. Goršek je že vrsto let trener, zadnja leta je delal z mlajšimi selekcijami v Rudarju. Na klopi Šoštanja je zamenjal Ervina Polovšaka. Z novim trener-
jem so Šoštanjčani odlično začeli drugi del prvenstva v Medobčinski nogometni ligi (MNL) Golgeter. V prvem krogu so na svojem igrišču pod vilo Široko gostili Vojnik in se ob koncu veselili zmage s kar 6 : 0. Štirikrat je bil uspešen Samir Agic, dvakrat pa je zadel Žan Špacapan. Z devetimi zadetki oba nogometaša vodita na lestvici strelcev MNL Golgeter.
Manj uspešni so bili šoštanjski nogometaši na zahtevnem gostovanju v Zrečah, kjer so z vodilno ekipo lige izgubili z 0 : 1. To
soboto so šoštanjski nogometaši prosti, nato pa jih 8. aprila čaka še eno zelo zahtevno gostovanje pri drugouvrščeni ekipi v Šentjurju. Prvenstvo začenjajo tudi mlajše selekcije, ki jim v klubu še naprej posvečajo veliko pozornosti. Njihova želja je privabiti čim več otrok na zelenice pod vilo Široko, kjer je vsak dan zelo živahno, saj vse selekcije kluba zelo pridno vadijo. Veseli pa bodo vsakega novega nadobudnega nogometaša.
a T. R.
Začenjajo tudi nogometašice
Rudarke v Ljubljani z Olimpijo
Ta konec tedna bodo drugi del prvenstva nadaljevale tudi nogo-metašice. Jesenski naslov bodo branile igralke ljubljanske Olim-pije, ki so še brez izgubljene točke. Edine so tudi premagale aktualne prvakinje Beltinčanke.
Ljubljančanke so pred začetkom prvenstva sezone želele oba naslova, pokalni pa jim je
že ušel. V polfinalu drugega najmočnejšega nogometnega tekmovanja so jih z zmago s 3 : 0 izločile Beltinčanke in se jim s tem oddolžile za jesenskih 0 : 1 na svojem igrišču. Za polsezonske prvakinje je bil ta poraz toliko bolj boleč, ker so ga doživele na svojem igrišču. Skratka, pričakovati je zanimiv boj za prvenstveni naslov. Nadvse zanimiv pa bo tudi boj za tretje mesto, na katerem so z 21 točkami nogometaši-ce Rudarja-Škal iz Velenja.
Osrednja tekma prvega spomladanskega kroga pa bo v Mariboru, kjer bodo gostovale Ra-domljanke. Drugi pari so še: Fužinar - Beltinci, Ajdovščina - Krim in Velesovo - Ankaran.
Vrstni red po jesenskem delu: 1. Olimpija 36, 2. Teleing GMT Beltinci 33, 3. Rudar-Škale 22, 4. Moje-lece.si Radomlje 21, 5. Fužinar 20, 6. Maribor 16, 7. Krim 15, 8. Ankaran 7, 9. Ajdovščina 4, 10. Velesovo 3.
Judo
Velenjčani so se izkazali
V	nedeljo sta bili na Prevaljah dve državni prvenstvi v judu. Dopoldan so se za naslove državnih prvakov pomerili med sabo mlajši kadeti in kadetinje v starostni skupini U16. Med 180 tekmovalci iz štiridesetih slovenskih klubov so imeli velika pričakovanja tudi velenjski judoisti.
V	zelo dobri konkurenci so se velenjski mlajši kadeti zelo dobro izkazali. Pet tekmoval-
cev Judo kluba Velenje je na koncu odneslo domov tri medalje. Naslov državnega prvaka v kategoriji do 73 kg je osvojil Urban Kuhar. Svojo zelo dobro pripravljenost, ki jo je potrjeval na predhodnih turnirjih doma in v tujini, je potrdil s štirimi brezhibnimi zmagami. Vso konkurenco je premagal pred iztekom borbe z atraktivnimi iponi. Korak od naslova državnega prvaka je obstal Miha Ciglar in osvojil drugo mesto do 81 kg. Trenutek nepazljivosti ga je stal zlate medalje. Z odličnim tretjim mestom se je izkazal še Urh Štober, ki je izgubil le eno borbo proti najboljšemu v kategoriji do 60 kg. Blizu medalj sta bila še Živa Dokl v kategoriji do 57 kg z osvojenim sedmim mestom ter Jošt Vo-
dovnik, ki je v najtežji kategoriji prav tako osvojil sedmo mesto.
Popoldan so se na državnem prvenstvu pomerili še člani in članice. Med konkurenco samih najboljših slovenskih judoistov, med njimi tudi vsi udeleženci olimpijskih iger v Riu, je odlično nastopila tudi velenjska judo-istka Veronika Mohorič, ki je letos poleg mladinske medalje z državnega prvenstva tokrat osvojila še srebrno medaljo med članicami v kategoriji do 78 kg. Premagala jo je le svetovno uveljavljena Klara Apotekar. S tem je napovedala tudi dobre možnosti, da preko evropskih mladinskih pokalov doseže normo za uvrstitev na letošnje evropsko mladinsko prvenstvo.	a
a vos
a vos
a vos
Naš čas, 16. 3. 2017, barve: CM K, stran 22
22	GASILCI, KRONIKA	««^AS	30. marca 2017
Dobiček pred požarno varnostjo v podjetju?
Ministrico za obrambo Andrejo Katič je v Velenju prvi pozdravil predsednik združenja poklicnih gasilcev
Miran Korošak.
rekli so ) Boris Brinovšek, vodja poklicnega jedra PGD Velenje: »Biti gasilec je ponos in hkrati velika odgovornost. Biti poklicni gasilec pa je poslanstvo, ki ga opravljaš na najvišji ravni. Število poklicnih gasilcev ni veliko v primerjavi s prostovoljnimi člani, pa vendarle iz leta v leto raste. Združenje Slovenskih poklicnih gasilcev je naša krovna organizacija, ki zastopa interese poklicnih gasilcev, Gasilska zveza Slovenije pa povezuje prostovoljne člane. Vsi skupaj skušamo urediti zakonodajo tako, da bo mogoče delati in da bo spodbuda za nove člane. Novi prostori združenja v Celju so pridobitev, ki nam v prihodnje zagotavlja odlične pogoje dela. Seveda pa je treba urediti tudi druga odprta vprašanja, če želimo, da bomo delo opravljali uspešno in kakovostno. Mislim, da so policija, reševalci in gasilci pomemben temelj današnje družbe, zato smo upravičeni do podpore in ustreznih pogojev dela. Gasilci smo namreč ljudje, ki sicer, kot drugi živimo svoj vsakdan, imamo družine, a se ob klicu na pomoč prelevimo v junake in želimo pomagati ljudem v stiski in nesreči. Hvala našim družinam, da nas razumejo in podpirajo tveganje, ko smo v intervencijah - pa naj bo delo opravljeno prostovoljno ali poklicno.«

Združenje
slovenskih poklicnih gasilcev si želi nov zakon o gasilstvu - Novi lastniki podjetij pogosto nimajo posluha za poklicna gasilska jedra v njih
Bojana Špegel
Velenje, 20. marca - Združenje slovenskih poklicnih gasilcev je prejšnji teden na občnem zboru v Velenju pregledalo opravljeno delo in načrte za naprej. Še posebej veseli so bili, ker so prav z dnem, ko so se srečali v Velenju, dobili nove prostore združenja v Celju. Te sedaj še opremljajo, namenu pa jih bodo predali 3. Aprila. Ministrica Andreja Katič je prepričana, da je nova lokacija odlična tudi zato, ker bo sodelovanje z Upravo za zaščito in reševanje še tesnejše.
Vodja poklicnih gasilcev Miran Korošak je v Velenju ocenil, da je položaj poklicnih gasilcev trenutno dokaj dober. Prihajajo iz javnih zavodov, industrije in prostovoljnih gasilskih društev s poklicnim jedrom. »Lansko leto
smo ogromno naredili na področju zakona o gasilstvu, na katerem aktivno sodelujemo in hkrati opozarjamo na napake, ki jih je treba nujno odpraviti tako pri poklicnih kot prostovoljnih gasilcih. Radi bi postavili idealne pogoje za delo obojih. Vsi poklicni gasilci smo namreč tudi prostovoljni gasilci,« je poudaril. Ob tem je še posebej opozoril na položaj poklicnih gasilcev v industrijskih gasilskih društvih. »Tam so nevarne snovi, tam se dogajajo največje nesreče. Želimo si, da delodajalcem država ponudi več bonitet, saj se trenutno dogaja, da se gasilci marsikje bojijo, da bodo industrijske ga-
silske enote v podjetjih ukinili.«
Se pa precej od tistega, kar so si gasilci želeli, že uresničuje. Ob nedavni eksploziji plina v Celju so recimo poškodovanim gasilcem takoj ponudili tudi psihološko pomoč. »Na tem področju je dela zelo veliko, kar je tudi prav. Gasilci po težkih intervencijah potrebujemo nekoga, da se pogovorimo z njim. Naše delo je pogosto zelo stresno.«
Anomalij je še nekaj
Tega, da je nov zakon o gasilstvu nujen, se zaveda tudi ministrica za obrambo Andreja Ka-tič. Zgodovina nastajanja novega zakona je že precej dolga. »Na
ministrstvu smo že pripravili besedilo sprememb zakona o gasilstvu, vanj smo vključili vse, kar se nam je zdelo pomembno. Potem pa smo dobili od vseh stanovskih organizacij veliko pripomb. Sedaj nastaja novo besedilo zakona. Pri tem pa imamo kar nekaj težav, saj so pripombe stanovskih organizacij ponekod diametralno nasprotne.« V Velenju je obljubila, da bodo na ministrstvu vložili vse napore v to, da bo zakon usklajen in tak čim prej poslan v postopek za sprejem na vladi in v Državnem zboru. Ministrica pričakuje, da v sklopu odprave anomalij, tako kot niso na policiste pri po-
gajanjih s sindikati, tudi ne bodo pozabili na druge uniformirane poklice, kot so vojaki in gasilci. Zaveda pa se tudi težav, ki jih imajo poklicni gasilci v industriji. Ukinjanje industrijskih gasilskih društev pripisuje privatizaciji. »Dokler so bile večje gospodarske družbe v lasti države, je ta imela tudi posluh za poklicne gasilce. Novi lastniki pa ga pogosto nimajo, saj tudi tako zmanjšujejo stroške, kar pa je seveda dvorezen meč. Uspešen primer
poznamo v Domžalah, kjer so rešitev poiskali skupaj z lokalno skupnostjo. Marsikje drugje pa je razvoj poklicnega jedra v podjetjih še velik problem. Mislim, da na to, da bodo novi lastniki manj gledali na varnost in bolj na dobiček, nismo pričakovali. V zvezi s tem bo treba reševati vsak primer posebej,« je poudarila Katičeva.
Huda zima načela ceste
Škodo trenutno še popisujejo - Največje luknje bodo pokrpali aprila in maja - Država počasi krpa Kidričevo, Šaleško in Partizansko cesto
Bojana Špegel
Velenje, 24. marca - Letošnja zima sicer ni bila bogata s snegom, zaradi nizkih temperatur januarja pa se je na cestah naredilo veliko ledenih plošč. Te so »vztrajale« kar nekaj časa in naredile škodo na cestiščih. Kakšna je, v teh dneh ugotavlja po-
več kot lansko leto. »Škoda na cestah je nastala. S predsedniki krajevnih skupnosti, ki nas tudi sami obveščajo o največjih težavah, se že dogovarjamo, kako bo tekla obnova. Počasi se odpirajo asfaltne baze, zato računamo, da bomo s pomočjo koncesionar-ja krajevne in lokalne ceste ter javne poti popravljali aprila in
strijske ceste, na obnovo pa čaka še cesta Škale-Hrastovec.
Tokrat prisluhnila tudi država
Tudi na državnih cestah je zima naredila dodatno škodo. »Sredi aprila naj bi stekla obnova Kidričeve ceste. Z direkcije za ceste so nas obvestili, da imajo
sebna komisija, ki jo sestavljajo tako predstavniki MO Velenje kot koncesionarja za obnovo in vzdrževanje cest, podjetja PUP Velenje.
Vodja urada za komunalne dejavnosti na MO Velenje Tone Brodnik nam je povedal, da so letos za zimsko vzdrževanje cest, predvsem za posipanje, porabili več posipnega materiala kot leto prej. Porabili so 550 ton soli in peska, kar je 30 odstotkov
maja. Te obnove bo financiral koncesionar.« So pa še mestne ceste, ki v koncesijo niso zajete, zato bo obnovo financirala občina. Ta bo že kmalu nadaljevala dela na Goriški cesti, kjer so lani pred zimo dokončali pločnik, sedaj morajo dokončati še asfaltiranje ceste. Računajo, da bodo dela stekla v začetku aprila. Z velenjskim premogovnikom se MO Velenje dogovarja za sodelovanje pri delni obnovi indu-
finančno pokritje. Obnovili naj bi del ceste od odcepa za velenjski zdravstveni dom do križišča s Tomšičevo. Ta del je res najbolj uničen. Obljubljajo pa tudi obnovo dela Partizanske ceste proti Pesju in dela Šaleške ceste,« nam je še povedal Brodnik. Gre seveda za obnove, s katerimi občina ne bo imela stroškov, saj jih bo financirala država.
Motorist za vedno
Začela se je nacionalna akcija za večjo varnost motoristov
Ljubljana, Celje, 27. marca - V ponedeljek se je pod vodstvom Agencije za varnost v prometu in v sodelovanju s Policijo ter Direkcijo RS za infrastrukturo začela nacionalna akcija, namenjena večji varnosti motoristov. Potekala bo do 9. aprila. Namen akcije je opozoriti motoriste na pomen ustrezne priprave ob začetku motoristične sezone, uporabe zaščitne opreme in na pasti, ki so na cestah, ter tudi voznike avtomobilov na prisotnost motoristov na cestah. Letošnje preventivne aktivnosti, ki bodo potekale vse do konca motoristične sezone, do oktobra, povezuje slogan »Ne prehitevaj življenja. Motorist za vedno!«
Agencija za varnost prometa bo v naslednjih tednih organizi-
rala številna preventivna srečanja z izobraževalno vsebino s poudarkom na praktičnem znanju motoristov na številnih preventivnih prireditvah, med drugim na Vranskem 2. aprila ter na Lju-bečni 22. aprila in 17. maja. Na poligonih se bodo imeli obiskovalci možnost seznaniti z veščino varne vožnje, zaščitno opremo za motoriste ter se preizkusiti s praktično vožnjo.
a mkp
Za zaščito in reševanje dobrih 800 tisoč evrov
Velenje, 23. marca - Prejšnjo sredo so v MO Velenje podpisali anekse k pogodbam o javni gasilski službi za sofinanciranje delovanja sedmih prostovoljnih gasilskih društev in šestih ostalih društev, ki so vključena v sistem zaščite in reševanja. Za gasilsko službo bodo letos namenili 792 tisoč evrov. Ta znesek vključuje tudi del sredstev za delovanje Gasilske zveze Šaleške doline in znesek za plače poklicnega jedra. Za ostala društva v sistemu so namenili 14.700 evrov. Gasilske enote mestne občine Velenje so lani posredovale 342-krat, s 473 vozili in 2.732 gasilci. Opravili so 67 požarnih, 175 tehničnih ter 118 ostalih intervencij.
Iz POLICIJSKE beležke
Obležal pod težo alkohola
Velenje, 24. marca - V petek malo pred polnočjo je policiste poklical Velenjčan in jim povedal, da v bližini Rdeče dvorane na tleh leži moški, ki se ne odziva. Domneval je, da je močno vinjen. Policisti, ki so odšli na kraj, so poskrbeli, da so njihovega »starega znanca« reševalci odpeljali v Bolnišnico Topolšica. S policisti pa se bo - le toliko, da mu izročijo plačilni nalog - še srečal.
Gosta sta se kregala
Velenje, 24. marca - V petek sta se v lokalu Šumi sprla gosta. Ker besede niso dale zmagovalca, sta se odločala za fizični dvoboj in se prerivala pred gosti. Policisti so obema napisali plačilni nalog.
Sama sta prišla
Velenje, 26. marca - V nedeljo ob 7.30 sta na Policijsko postajo prišla Velenjčana, ki sta se celo noč družila, se sprla, na koncu pa še stepla. Policisti so prisluhnili obema, čeprav je bila komunikacija precej težavna. Ker pa je eden od obeh v ravsu utrpel lažje telesne poškodbe, bodo policisti tistega, ki jih je povzročil, kazensko ovadili.
Če tako piše, naj tako tudi ravna!
Velenje, 27. marca - Naša novinarka, ki piše in govori iz številke v številko in iz radijske oddaje v radijsko oddajo o tem, kako je treba v prometu narediti vse po predpisih, je sama v ponedeljek zjutraj na Tomšičevi ravnala povsem drugače. Ceste ni prečkala na prehodu, policist je to opazil in ji ročno napisal plačilni nalog. Zdaj pa ima, da bo vedela, naj tako kot piše, tudi ravna!


Naš čas, 30. 3. 2017, barve: CM K, stran 23
30. marca 2017
«»SÜAS
UTRIP
23
Šoštanjski veterani delili priznanja
HOROSKOP
Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Šoštanj letos praznuje 7 let samostojnega delovanja. V tem času je društvo opravilo vrsto uspešnih nalog, povezanih z ohranjanjem spomina na osamosvojitveno vojno. Najvidnejši znak teh aktivnosti je spominsko obeležje vojne za Slovenijo v Kajuhovem parku v Šoštanju ter od lanskega leta tudi v parku pred domom veteranov v Belih Vodah. Vsako leto organizira tudi tekmovanje v streljanju z maloka-librsko puško, ribiško tekmovanje ter spominski pohod po obeležjih iz leta 90/91 v spomin na takratnega poveljnika 89. območnega štaba TO Jožeta Ervina Prislana. Člani se aktivno udeležujejo prireditev in družabnih dogodkov, ki jih organizirajo ZVVS Slovenije ter druga območna združenja. Društvo šteje 196 članov, od kate-
rih je skoraj polovica aktivno udeleženih pri dejavnostih in delovanju društva. V soboto, 18. marca, je društvo pripravilo redni letni občni zbor, potrdilo opravljene naloge in si postavilo nove. Na občnem zboru so podelili članske izkaznice novim članom ter bronaste plakete OZVVS Šoštanj članom, ki aktivno sodelujejo pri
delu društva ali prispevajo k njegovi prepoznavnosti. Priznanje OZVVS Šoštanj so prejeli: Alenka Slatnar, Roman Oblak, Marjan Krompačnik, Milan Rogl-šek, Martin Štrigl, Danijel Drev, Franc Vrčkovnik, Branko Dreu, ter OZVVS Zgornjesavinsko-Za-drečke doline in OZVVS Šmarje pri Jelšah.
Občnega zbora so se udeležili tudi gostje, župan Občine Šoštanj ter predstavniki sosednjih območnih združenj ter PVD Sever, odbor Velenje. Vsi so poudarili dosedanje dobro medsebojno sodelovanje ter izrazili željo po dobrem delovanju društva tudi v prihodnje.
a Leon Stropnik
Streljali odlično
Kamnik - V soboto, 25. marca, je na strelišču Lovske družine Špitalič v Špitaliču potekalo tekmovanje za prehodni pokal ob prazniku občine Kamnik in v organizaciji Zveze veteranov vojne za Slovenijo in Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Kamnik - Komenda. Bilo je že 13. občinsko odprto tekmovanje v streljanju z malokalibrsko puško. Udeležilo se ga je 16 ekip.
Tekmovanje je potekalo posamično in ekipno s po 3 člani z malokalibrsko puško serijske izdelave z odprtim merkom, in sicer leže brez jermena na tarčo 25 x 25 cm na razdaljo 50 metrov. OZVVS Šoštanj se je strelskega tekmovanja udeležila z dvema ekipama, v katerih so bili Franc Oštir, Robert Borovnik, Robert Rutnik, Jože Čanč, Mirko Stane Glažar in Leon Stropnik. Prva ekipa je zasedla odlično 2. mesto, druga ekipa pa je bila štirinajsta.
Zabaven Jožefov sejem
Škale pri Velenju, 19. marca - Marsikje po Sloveniji je bil minuli konec tedna v znamenju Jožetov in Jožic. Že sedmo leto zapored so ga pripravili tudi v Škalah. Tudi tokrat je društvo Revivas poskrbelo za razstavo in prodajo domačih dobrot in izdelkov, menjavo knjig in izmenjavo semen, kjer je bil poudarek na avtohtonih vrstah žit. Dogajanje so popestrili z zabavnimi igrami, kot je zabijanje žebljev v klado ter sajenje in prebiranje fižola. Tretjič zapored so pripravili tudi srečanje godovnikov, ki so jih tudi obdarili. Udeležilo se ga je 7 Jožic in 15 Jožetov. Tudi godovniki so se pomerili v zabavnih družabnih igrah; ženske v prebiranju fižola, moški pa v igri s klobuki. a
V zabijanju žebljev je bil najspretnejši Jože Jan, drugo mesto je zasedel Simon Meh, tretje pa Milan Tepej.
POLICIJSKA kronika
Voznika pobegnila
Velenje, 22. marca - Velenjski policisti so v sredo in nedeljo obravnavali prometni nesreči, v katerih je prišlo do oplaženj med vozili, povzročitelja pa sta v obeh s kraja odpeljala.
V prvi - zgodila se je v sredo okoli 9. ure pri odcepu ceste za Dobrno, je voznik osebnega avtomobila vozil iz Celja, ko mu je nasproti po levi strani pripeljal neznani voznik. Ker se mu ni mogel izogniti, je prišlo do opla-ženja, povzročitelj pa je peljal
V Belih Vodah poskus roparske tatvine
Oblečena v motoristično opravo zavedla lastnika in ju je spustil v hišo
Šoštanj, 25. marca - V soboto okoli 21. ure so policisti v Belih Vodah obravnavali poskus roparske tatvine. Dva neznanca sta potrkala na vrata hiše in prosila za pomoč, ker naj bi v bližini padla z motornim kolesom. Ker sta bila oblečena in opremljena kot motorista, stanovalec ni podvomil. Povabil ju je v hišo, tam pa ga je eden od obeh napadel, tako da ga je poškropil s solzivcem. Lastnik hiše je napadalca zgrabil in padla sta po tleh.
Vpitje je slišal oče napadenega, videl pa drugega neznanca, ki pa je bila pravzaprav neznanka. Oba - moški in ženska - sta bila zamaskirana z motoristično ruto. Po dejanju sta pobegnila. a
naprej, kot da se ni zgodilo nič. V drugi, v nedeljo okoli 15.10, pa je voznici, ki je vozila v smeri Mislinje, v Paki pri Velenju nasproti po levi pripeljal neznani voznik neznanega vozila modre barve. Zgodilo se je podobno. Tudi tega voznika, ki je pobegnil proti Velenju, še iščejo.
Pozabila sto evrov
Velenje, 23. marca - V četrtek popoldan je Velenjčanka na ban-komatu na Cesti Simona Blatnika dvigovala denar, tam pa pozabila 100 evrov. Denar si je prilastil neznanec, s tem pa storil kaznivo dejanje zatajitve.
Vlomilca naredila škodo
Velenje, 24. marca - V petek v zgodnjih jutranjih urah je bilo vlomljeno v lokal Optimus. Neznanec je v notranjost prišel tako, da je razbil steklo. Odnesel ni ničesar, je pa za seboj pustil
kar nekaj sledov.
V soboto je bilo vlomljeno v leseno hiško pri centralnem otroškem igrišču. Vlomilec ni odnesel ničesar, povzročil pa za okoli 200 evrov gmotne škode.
Izsiljeval prednost
Velenje, 26. marca - V nedeljo okoli 21. ure se je na odseku ceste Škale-Plešivec zgodila prometna nesreča, ki ji je botrovalo izsiljevanje prednosti. V nesreči sta dve osebi utrpeli lažje telesne poškodbe. Povzročitelju nesreče so policisti izdali plačilni nalog.
Zbil jo je na prehodu za pešce
Žalec, 27. marca - V ponedeljek okoli 7. ure, se je na Savinjski cesti zgodila prometna nesreča, v kateri se je hudo poškodovala 38-letna peška. Vanjo je na prehodu za pešce trčil 61-letni voznik osebnega avtomobila.
Oven od 21. 3. do 21. 4.
Ne boste se najbolje počutili v svoji koži. Zato se boste odločili, da se resno lotite diete ali čiščenja telesa, saj si niste več všeč. Nič novega, saj se podobno odločite vsako pomlad. To bo od vas zahtevalo precej napora, sploh, ker se zadnje čase res premalo gibljete. Lakota pa ne bo rešila vaših težav. Poiščite koga, ki se vam bo pridružil pri rekreaciji in jo začnite pogosteje vključevati v svoj vsakdanjik. Ne bo lahko, ker bodo tudi v službi v teh dneh od vas pričakovali zelo veliko. Delavniki bodo verjetno še daljši kot po navadi, pa tudi pomladanska utrujenost bo del težave. Umilili jo boste prav z gibanjem po svežem zraku.
Bik od 22.4. do 20.5.
Slabo obdobje, ko ste spet postajali brezvoljni, je preteklost. Spet se veselite prihodnosti, saj veste, da ste na poti do cilja vse bliže uresničitvi velike želje. Ker dnevi še ne bodo tako polno zasedeni, kot ste vajeni, boste našli čas tudi za majhne in velike radosti. Predajali se boste sanjarjenju, a boste pri tem pazili, da vam to početje ne uide iz vajeti. Dobro veste, da se morate čim prej soočiti z resničnostjo. In da boste tokrat veliko napora na poti do cilja morali vložiti tudi sami. Preveč se boste zanašali na pomoč sorodnika, ki sicer vedno pomaga, a ni vsemogočen.
Dvojčka od 21.5. do 21.6.
Končno si priznajte, zakaj ste že nekaj tednov brezvoljni. Vzrok tiči v vsak dan večji odtujenosti med vami in partnerjem. To vam jemlje energijo in voljo, kar se žal že pozna tudi pri vašem delu. Slabo počutje vpliva na vašo učinkovitost, kar vaši nadrejeni za zdaj še tolerirajo. A dolgo ne bodo več. Le še nekaj dni imate, da se vzamete v roke. Če tega ne boste storili, bodo v službi ukrepali. Dobro veste, da si tega ne morete in ne smete privoščiti, sploh, ker vaše finance precej slabo kažejo. Začaran krog, kajne? Poskušajte ga presekati.
Rak od 22.6. do 22.7.
Vsak dan boste izkoristili od jutra do poznega večera, vreme pa vam bo v teh dneh v veliko pomoč. Celo nekaj barve boste dobili na soncu, kar vam bo vrnilo tudi bolj zdrav videz. Žal pa prihaja obdobje, v katerem ne boste dovolj spali. Zato, ker kljub trudu ne boste mogli. Preveč skrbi? Da, tudi to je eden od razlogov. Drugi bo slabo počutje, ki kar ne bo hotelo miniti. Odpirale se vam bodo številne nove delovne možnosti, ki bodo od vas zahtevale veliko energije. Zato najprej poskrbite za svoje zdravje, sicer ogrožate tudi lepšo prihodnost.
Lev od 23.7. do 23.8.
Vaš svet se bo vrtel hitro, dogodki se bodo kar vrstili, vi pa boste enostavno uživali življenje in pomlad. Res boste živeli svoje sanje. Vse, kar ste si želeli, se bo uresničilo. Res pa je, da ste na to čakali nekaj dolgih mesecev. Letošnji april bo do vas več kot prijazen, zvezde vam priporočajo previdnost le pri izbiri družbe. Preveč zaupljivi ste, vsi pa vašim uspehom ne bodo ploskali. Tudi tisti, ki vam bodo čestitali, ne bodo vsi iskreni. Nevoščljivost lahko naredi veliko škode, zato se zavarujte, preden pride do nje. Partner ima sedmi čut, zato ga ubogajte!
Devica od 24.8. do 23.9.
Dobili boste dokaz, da slabo počutje, ki vas je mučilo kar nekaj tednov, ni posledica kakšne bolezni. Počutje bo boljše, a takšno, kot si želite, bo šele, ko se boste odločili, da je prišel čas, da končno dokažete, koliko ste vredni. Vse, kar se vam je dogajalo, se je dogajalo v vaši glavi. Zato, ker vsa je bilo strah. Če boste še naprej le tiho in marljivo opravljali vse, kar vam bodo naložili, nihče več ne bo opazil, koliko v resnici naredite. Tisti, ki vas imajo iskreno radi, so vedeli, kaj se dogaja z vami. Zahvalite se jim, ker so bili iskreni do vas.
Tehtnica od 24.9. do 23.10.
Časi niso naklonjeni temu, da bi se branili novih poslov, a nikar se ne podajte vanje za vsako ceno. Zvezde vam svetujejo veliko previdnost, saj se za vsakim prijaznim in nasmejanim obrazom ne skriva poštenjak. Če ne boste previdni, boste oškodovani. Niti partnerju ne boste povedali vsega, kar se vam bo trenutno dogajalo. Mu boste pa zaupali več o svojem počutju. Tudi to bo odraz napetosti, ki jih čutite na poslovnem področju. Velikokrat se taktika »z glavo skozi zid« obnese, a tokrat se vam ne bo. Zato jo raje za nekaj časa potisnite v pesek in počakajte, da vihar mine.
Škorpijon od 24.10. do 22.11.
V	teh lepih pomladnih dneh boste ugotovili, da se morate nujno rešiti svojega poslovnega pesimizma, ki je, resnici na ljubo, tudi posledica slabih izkušenj. A to še ni razlog, da sedaj dvomite o vsakem predlogu, ki ga dobite na mizo. In skoraj v vsakega človeka, ki ga ne poznate dovolj dobro.
Družina se tokrat ne bo hotela vmešavati v vaše odločitve, četudi bodo povezane z njo. Zaradi slabih izkušenj iz preteklosti vas bodo pustili samega. Predobro vas poznajo. Žal pa se zdi, da zadnje čase sebe najslabše poznate vi sami. Poglejte se v ogledalo in si nalijte čistega vina! In da, spoznanje bo bolelo.
Strelec od 23.11. do 21.12.
Zadnje čase delate veliko načrtov. Kakor hitro nastajajo, jih žal tudi spreminjate, pri tem pa vedno obvelja vaša želja. Partner bo imel počasi tega dovolj. Zna se zgoditi, da bo udaril po mizi in vajeti v svoje roke prevzel sam. Ne bi bilo prvič. Ker dobro ve, da je v komunikaciji z ljudmi bolj spreten kot vi, bi bilo to za oba najbolje. A boste vseeno malo užaljeni. Dobro obdobje na ustvarjalnem in poslovnem področju še teče, zato ga dobro izkoristite. Malo vam bo še nagajalo zdravje, a ne več toliko kot vam je v minulih tednih.
Kozorog od 22.12. do 20.1.
Čutili boste, da bi bilo dobro, da priložnost, ki se vam bo ponudila ob koncu tega tedna, zagrabite z obema rokama. Zna se zgoditi, da vam bo zmanjkalo poguma. Naredite več, da se vam povrne. Premalo se namreč zavedate, da lahko hitro izgubite vse, ker bo nekdo drug vskočil na mesto, ki je sicer namenjeno vam. Najslabše je, da samo čakate, kaj se bo zgodilo. Zamujene priložnosti so v teh časih pravi greh, vi pa ste na dobri poti, da se vam zgodi prav to. Ker v zadevo niste vpleteni le vi, ampak več ljudi, bodite toliko bolj previdni.
Vodnar od 21.1. do 19.2.
V	naslednjih dneh se boste veliko smejali. Iskreno. Zato bodo poskrbeli mlajši člani družine, v njihovi družbi pa boste tudi tokrat pozabili na skrbi, ki vas tarejo na poslovnem področju. Ne, ne boste jih še razrešili, a boste zaplete lažje prenašali. Več bostetudi v naravi,zelo boste uživali vfizičnem
delu na prostem. In tega vam še nekaj časa ne bo zmanjkalo. Čeprav boste fizično utrujeni, boste slabo spali. Glava bo ponoči polna težkih misli. K sreči se bodo počasi začele spreminjati v trdne odločitve, ki vas bodo pripeljale do miru. Brez krutih potez tokrat ne bo šlo.
Ribi od 20.2. do 20.3.
V	teh dneh vam bo že jasno, da je najhuje za vami. Lažje boste zadihali v torek, prej pa boste morali potegniti še nekaj potez, ki vas bodo stale veliko časa, energije in denarja. Iz ramen pa vam bo padel velik kamen. Olajšanje in manj negotov pogled na prihodnost bosta dobro vplivala tudi na fizično
počutje. Glava ne bo več težka, počutje tudi ne. Spet si boste želeli več družbe. In spet boste želeli več vložiti v svoj videz. Tudi to je tokrat res dober znak, saj ste se zadnje čase čisto premalo brigali zanj. Še dobro, da se tega res zavedate.
Naš čas, 30. 3. 2017, barve: CM K, stran 24
r
Četrtek, 30. marca
TV SPORED
«»^AS
SQ. marca 2017
Petek, 31. marca
Sobota, 1. aprila
Nedelja, 2. aprila
Ponedeljek, 3. aprila
Torek, 4. aprila
Sreda, 5. aprila
TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T
06.00 Kultura 06.05 Odmevi 07.00 Dobrojutro 08.00 Poročila 08.08 Dobrojutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.08 Dobro jutro 11.15 Vem!, kviz
11.45 Turbulenca, izobr.-svet. odd. 12.20 Vrtičkarji, slov. nad. 13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.30 Prava cena ladijskega prevoza
blaga, dok. oda., pon. 14.25 Slovenski utrinki, odd. madž. TV 15.00 Moj gost/Moja gostja, odd. TV Lendava
15.30 Svetovni popotnik: Sirija, pon. 16.30 Po Sloveniji, odd. TV Maribor 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.30 Ugriznimo znanost, odd. o
znanosti 17.55 Novice 18.00 Utrinek: Plaktivat 18.05 Knjiga o džungli, ris., pon. 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme
19.00 Dnevnik, slovenska kronika,
šport, vreme 20.00 Tarča, Globus, Točka preloma 21.55 Vreme
22.00 Odmevi, kultura, šport, vreme 23.05 Osmi dan
23.40 Sveto in svet: Vloga matere 00.30 Ugriznimo znanost, pon. 00.55 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.20 Po Sloveniji, odd. TV Maribor, pon.
01.45 Dnevnik, pon. 02.15 Slovenska kronika, šport, vreme, pon.
02.40 Info-kanal
TV SLO T
06.30 Otroški kanal
07.00 Minka, ris., pon.
07.05 Krtek, ris., pon.
07.10 Ozi bu, ris., pon.
07.15 Pipi, Pupu in Rozmari, ris., pon.
07.25 Pavle, rdeči lisjačeki, ris., pon.
07.30 Tilka in prijatelji, ris., pon.
07.50 Čarli in Mimo, ris., pon.
07.55 Zlatko Zakladko
08.30 To bo moj poklic, 1. del
09.10 Slovenski vodni krog: Mutska
Bistrica, dok. 09.50 Na lepše 10.15 Kino Fokus 10.40 Slovenski magazin 11.10 Halo TV 12.00 Dobro jutro 14.45 Umetnostno drsanje: svet. prvenstvo - moški, kratki program, pren. iz Helsinkov 16.55 Oblik ovanje vrtov: Zelemenjava 17.20 Taksi, kviz z Jožetom 18.00 Halo TV
18.50 Male sive celice: OŠ Litija in OŠ
Zreče, kviz, pon. 19.40 Umetnostno drsanje: svet. prvenstvo - športni pari, prosti program, pren. iz Helsinkov 21.15 Avtomobilnost 21.45 Ambienti, pon. 22.15 Marsejska naveza, bel.-fr. f. 00.25 Slovenska jazz scena: Jazz Ravne - 9. festival slovenskega jazza: Balžalorsky Drašler 3o, pon. 01.30 Glasbeni spoti 02.30 Umetnostno drsanje: svet. prvenstvo - moški, kratki program, posn. iz Helsinkov 04.35 Zabavni kanal 05.25 Glasbeni spoti
pop
6.00 6.S0 6.S0 6.SS 7.23 7.S0 B.1S B.B0 9.B0 10.00 11.0S 11.20
24UR, pon. OTO čira čara 24UR, pon.
Dežela pred časom, ris. Smrkci (Smurfs), ris. Legende Chime, ris. TV pr
prodaja Drugače srečna TV prodaja Zbudil bi se s teboj TV prodaja Srčna kraljica 12.20 TV prodaja 12.35 Utripajoča srca Komisar Rex Varuhi podeželja
Drugače srečna (UR p
24U
Zbudil bi se s teboj Komisar Rex 24UR vreme 24UR
Usodno vino MasterChef Slovenija 24UR zvečer
Gasilci v Chicagu, ameriška nanizanka
Črni seznam, ameriška nanizanka
Američani, ameriška nanizanka Lov na morilca, ameriška nanizanka
24UR zvečer, ponovitev Zvoki noči
1B.BS
14.BS
15.B0
16.B0 16.SS 17.SS 1B.SS 1B.SB 20.00 21.00 22.20 22.SS
2B.S0
0.4S 1.40
2.B0 B.0S
08.25	Lestvica zabavnih in narodnozab.
08.55	Napovedujemo
09.00	Dobro jutro, informativna oddaja
10.00	Napovedujemo
10.05	Aktualno
11.05	Pop Corn: Pop design
12.05	Kuhinjica, Izobraževalna oddaja
12.30	Lestvica zabavnih in narodnozab.
13.00	Videostrani, obvestila
15.00	Lestvica zabavnih in narodnozab.
15.30	Videostrani, obvestila
17.25	Lestvica zabavnih in narodnozab.
17.55	Napovedujemo
18.00	Čas za nas, tabornike!
18.40	Regionalne novice 2
18.45	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
19.10	Videostrani, obvestila
19.55	Napovedujemo
20.00	Naj viža, Kvintet Dori, Ans. Šepet
21.15	Regionalne novice 3
21.20	Strokovnjak svetuje:Razvoj
kadrov
21.50	Videospot dneva
21.55	Iz oddaje Dobro jutro
22.55	Lestvica zabavnih in nar
05.55 Kultura
06.00 Odmevi
07.00 Dobro jutro
08.00 Poročila
08.08 Dobro jutro
09.00 Poročila
09.08 Dobro jutro
10.00 Poročila
10.08 Dobro jutro
11.15 Vem!, kviz
11.50 Ugriznimo znanost, odd. o
znanosti 12.20 Vrtičkarji, slov. nad., 1/10 13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.30 Tarča, Globus, Točka preloma, pon.
15.20 Mostovi - Hidak, odd. TV
Lendava 16.05 Duhovni utrip: Ženska
konferenca 16.25 Profil
17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.30 Alpe-Donava-Jadran 17.55 Novice
18.00 Infodrom, tednik za mlade 18.10 Pujsa Pepa, ris., pon. 18.15 Vem!, kviz 18.55 Vreme
19.00 Dnevnik, slovenska kronika,
šport, vreme 20.00 Slovenski pozdrav,
narodnozabavna odd. 21.25 Med valovi 21.55 Vreme
22.00 Odmevi, kultura, šport, vreme 23.05 Plinska luč, am. f. 00.55 Profil, pon. 01.25 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.50 Dnevnik, pon. 02.15 Slovenska kronika, šport, vreme, pon.
02.40 Info-kanal
TV SLO T
06.30 Otroški kanal 07.00 Minka, ris., pon. 07.05 Krtek, ris., pon. 07.10 Ozi bu, ris., pon. 07.15 Pipi, Pupu in Rozmari, ris., pon. 07.20 Pavle, rdeči lisjaček,ris., pon. 07.30 Tilka in prijatelji, pon. 07.50 Čarli in Mimo, ris., pon. 07.55 Bine, pon.
08.30 To bo moj poklic: Izdelovalec
modnih oblačil, 2. del 09.15 Slovenski vodni krog: Spodnja
Soča, dok. nan. 09.55 Bleščica, odd. o modi 10.40 Prisluhnimo tišini, izobr. odd. 11.05 Halo TV 12.00 Dobro jutro 13.25 Umetnostno drsanje: svet. prvenstvo - plesni pari, kratki
15
o življenje 15.45 Dober dan 16.30 O živalih in ljudeh, izobr.-svet. odd.
17.00 Na vrtu, izobr.-svet. odd. 17.25 Taksi, kviz z Jožetom 18.00 Halo TV
19.15 Umetnostno drsanje: svet. prvenstvo - ženske, prosti program, pren. iz Helsinkov 21.15 Žrebanje Super Lota 21.25 Derren Brown: Veliki rop
umetnine 22.40 Polnočni klub: Ko se nasmeješ! 23.50 Svetovni popotnik, pon. 00.50 Glasbeni spoti 01.50 Umetnostno drsanje: svet. prvenstvo - plesni pari, kratki
05.55 Kultura 06.05 Odmevi 07.00 Otroški pogram Op! 07.00 Ali me poznaš, pon. 07.05 Biba se giba, risana nan. 07.25 Tabaluga, ris. nan. 07.50 Studio kriškraš, lutk. odd. 08.15 Čudogozd, igrane zgodbe 08.20 Srečo kuha Cmok, kulinarika za
otroke 08.35 Mulčki, ris.
08.45 Armanova skrivnost, nem. mlad. nad.
09.10 Mulčki, ris. 09.20 Male sive celice: OŠ Franja Malgaja Nova Gorica in OŠ Ljudski vrt Ptuj, kviz 10.00 Infodrom, pon. 10.15 Adrenalinci, dok. serija, pon. 10.45 Burkež Pavliha, dok. f. 11.40 Tednik 12.40 NaGlas!
13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.25 O živalih in ljudeh,
izobraževalno-svetovalna odd. 13.50 Na vrtu, izobraževalno-
svetovalna odd. 14.15 Ambienti 15.00 Poslednji inkovski most,
francoska dok. odd. 16.00 Od blizu
17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.20 Reka Drava - Darilo narave za vse
generacije, dokumentarni f. 17.45 Taksi, kviz z Jožetom 18.00 Pregreha brez greha, kuharska odd.
18.30 Ozare
18.40 Kalimero, ris., pon.
18.55 Vreme
19.00 Dnevnik, utrip, šport, vreme 20.00 Kdo bi vedel, zab. kviz 21.15 Bučke, satirično inf. odd. 21.40 Nočni receptor, an.-am. nad. 22.40 Poročila, šport, vreme 23.10 Beli bog, kop. f. 01.10 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.35 Dnevnik, utrip, šport, vreme, pon.
02.30 Info-kanal
TV SLO T
06.B0 07.00 09.1S 10.10 10.40 11.10 12.00
■ 1 - ill - I	UIVIMJUU I
program, pren. iz Helsinkov	program pr¡
05 St IvNenie^. "	1415	Nj
/k KKZivljenje	15.50	Derren Brow
17.1S
19.1S 19.B0 20.00 21.BS 22.1S 2B.0S 2B.BS
10 domačih, pon. Najboljše jutro Dober dan Med valovi
Čarokuhinja pri atu: Brda 10 domačih
Umetnostno drsanje: svet. prvenstvo - moški, prosti
n, pren. iz Helsinkov /loja najljubša žena, ameriški f., Derren Brown: Veliki rop umetnine
Umetnostno drsanje: svet. prvenstvo - plesni pari, prosti program, pren. iz Helsinkov Infodrom, tednik in mlade Adrenalinci, dok. o mladostnikih Ragnarok, nor. f., pon. Zvezdana
Nocoj v Palladiumu Aritmija, pon.
Aritmični koncert - Elvis Jackson,
program, posn. iz Helsinkov 03.30 Umetnostno drsanje: svet. prvenstvo - ženske, prosti program, posn. iz Helsinkov 04.55 Zabavni kanal 05.25 Glasbeni spoti
pop
6.00 6.S0 6.S0 6.SS 7.BS W0 B.1S B.B0 9.B0 10.00 11.0S 11.20 12.20 12.BS 1B.BS
14.BS
15.B0
16.B0 16.SS 17.SS 1B.SS 1B.SB 20.00 21.00 22.0S 22.4S 22.S0
0.BS 2.20 B.10 B.4S
0B.2S 0B.SS 09.00 10.00 10.0S
10.BS 1150 12.1S 12.20 12.4S 1S.00 1S.B0 17.2S 17.SS 1B.00 1B.40 1B.4S 19.10 19.1S 19.SS 20.00 21.00 21 .OS 2B.00 00.00 00.B0
24UR, pon. OTO čira čara 24UR, pon.
Dežela pred časom, ris. Smrkci, ris. Legende Chime, ris. Tv prodaja Drugače srečna TV prodaja Zbudil bi se s teboj TV prodaja Srčna kraljica TV prodaja Utripajoča srca Komisar Rex Varuhi podeželja Drugače srečna 24UR popoldne Zbudil bi se s teboj Komisar Rex 24UR vreme 24UR
Usodno vino Ljubezen po domače 24UR zvečer
Eurojackpot Prepovedar
pon.
01.05	Bleščica, odd. o modi, pon.
01.35	Glasbeni spoti
02.35	Umetnostno drsanje: svet. prvenstvo - moški, prosti program, posn. iz Helsinkov
05.10	Glasbeni spoti
06.10	Aritmija, pon.
pop
6.00	24UR, pon.
7.00	OTO čira čara
7.01	Viking Viki, ris. 7.25	Telebajski, ris.
7.40	Tačke na patrulji, ris.
8.05	More fun with Flupe, ris.
8.10	Mia iniaz, ris.
8.35	Peter Pan, ris.
9.00	Winx klub, ris.
9.25	Lego Ninjago, ris.
9.50	Slugterra, ris.
10.15	TV prodaja
10.30	Lepo je biti sosed
11.30	Lepo je biti sosed
12.25	Trdoglavci
13.25	TV prodaja
13.40	MasterChef Slovenija, pon.
14.50	Zvezde plešejo, pon.
17.50	Ljubezen po domače, pon.
18.55	24URvreme
18.58	24UR
20.00	Odrasli, ameriški film
22.00	Čaka te pošta, ameriški film
0.25	Neprijetna resnica, ameriški film
2.20	Nočna izmena
3.10	Zvoki noči
Prepovedana ljubezen, ameriški film
Usodni skok, ameriški film Nočna izmena 24UR zvečer, pon. Zvoki noči
©
©
Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo
Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo Strokovnjak svetuje:Razvoj kadrov
Naj viža, , Kvintet Dori, Ans. Šepet
Kuhinjica, izobraževalna oddaja
Videospot dneva
Lestvica zabavnih in narodnozab.
Videostrani, obvestila
Lestvica zabavnih in narodnozab.
Videostrani, obvestila
Lestvica zabavnih in narodnozab.
Napovedujemo
Miš maš, Otroški parlament
Regionalne novice 2
Kuhinjica
Videospot dneva
Videostrani, obvestila
Napovedujemo
Popotniške razglednice
Regionalne novice 3
Še enkrat, Camille, komedija
Iz oddaje Dobro jutro
Lestvica zabavnih in narodnozab.
Videostrani, obvestila
0B.2S 0B.SS 09.00 09.40
09.S0 09.SS 10.00
11.00 11.B0 1S.00 1S.B0 17.2S 17.SS 1B.00 1B.40 1B.4S 19.10 19.1S 19.SS 20.00
20.20 20.2S 20.B0
21.20 22.S0 2B.S0 00.20 00.2S
Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo
Miš maš, Otroški parlament 2017 Ustvarjalne iskrice (197), Pomladna dekoracija Napovedujemo Videospot dneva Popotniške razglednice, Grčija
Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Čas za nas, tabornike! Napovedujemo
Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu 2469. VTV magazin, regionalni informativni program Kultura, informativna oddaja Napovedujemo
Iz arhiva VTV: 50 zvezd za otroke, 2. del
Jutranji pogovori Aktualno: Gozdovi in energija Bonton in obdarovanje Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila+
07.00 07.00 07.0S 07.10 07.20 07.2S 07.BS 07.S0 0B.00 0B.10 0B.1S 0B.20 0B.BS 0B.4S 09.10 09.20 09.S0 10.00
10.SS 11.2S 12.00 1B.00 1B.2S 1S.00 1S.2S 16.4S 17.00 17.20 1B.40
1B.SS 19.00 20.00
21.00 21.S0 22.20
2B.BS
2B.4S
00.0S 00.B0
01.20
Živ žav
Minka, ris.
Krtekc, ris., pon.
Timi gre, ris., pon.
Liki, ris., pon.
Pujsek Bibi, ris.
Vipo: Nizozemska, ris.
Pri Slonovih, ris.
Dinotačke, ris.
Piknik s torto, ris., pon.
Pujsa Pepa, ris.
Kalimero, ris.
Knjiga o džungli, ris., pon.
Kljukec s strehe, ris. nan.
Bacek Jon, ris., pon.
Danov Dinosvet, kan. nan., pon.
Ozare, pon.
Nedeljska maša, pren. iz župnije Maribor Na obisku Obzorja duha
Ljudje in zemlja, izobr.-svet. odd. Prvi dnevnik, šport, vreme Slovenski pozdrav, pon. Čarokuhinja pri atu: Prlekija Modna hiša Velvet, šp. nad. Kino Fokus
Poročila ob petih, šport, vreme Vikend paket
Dinotačke: Kar je bilo okroglo,
ris., pon.
Vreme
Dnevnik, zrcalo t., šport, vreme Medičejci, gospodarji Firenc, kop. nad. Zgoraj brez Poročila, šport, vreme Kraljestvo pritlikavcev, am.-kit. dok.
Slovenski sodobni ples: El Fuego, pon.
M. Ravel: La Valse, Simfonični orkester RTV Slovenija in En Shao, pon.
Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, zrcalo tedna, šport, vreme, pon. Info-kanal
TV SLO T
06.45 Duhovni utrip: Ženska
konferenca, pon. 07.00 Glasbena matineja 07.00 Pihalni orkester Akademije za
glasbo, pon. 07.50 Vesna Velušček, Simfonični orkester RTV Slovenija in David de Villiers (P. I. Čajkovski: Koncert za violino in orkester op. 35 v D-duru), pon. 08.45 Posebna ponudba, izob.-svet. o. 09.40 Reka Drava - Darilo narave za vse
generacije, dok. f. 10.20 Vzemi me v roke, TV-priredba predstave Slovenskega komornega gledališča 12.10 Avtomobilnost 12.45 Umetnostno drsanje: svet. prvenstvo - revija, pren. iz Helsinkov 15.50 Zvezdana, pon. 16.50 Hišica v preriji, am. f., 1974 18.25 Ambienti, pon. 18.55 Z glasbo in s plesom: Ob 100-letnici rojstva Sama Hubada: Gala koncert ob 90-letnici Sama Hubada, pon. 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Planet Zemlja 2 iz zakulisja, kop.
dok. odd., pon. 20.50 City folk: Zagreb, dok. odd. 21.20 Časnik, hrvaška nad. 22.15 Bučke, satirično inf. odd., pon. 22.35 Ničelni teorem, am, f., pon. 00.20 Vikend paket, pon. 01.30 Glasbeni spoti 02.30 Umetnostno drsanje: svet. prvenstvo-revija, posn. iz Helsinkov 03.25 Zabavni kanal 05.25 Glasbeni spoti
0S.SS 06.10 07.00 0B.00 0B.0B 09.00 09.0B 10.00 10.0B 10.1S
10.4S 11.1S 12.00 12.20 1B.00 1B.B0 14.2S 1S.00 1S.B0
1S.SS
16.2S 17.00 17.B0
17.SS 1B.00 1B.10 1B.20 1B.SS 19.00
20.00 21.00 21.SS 22.00 2B.0S 2B.40 2B.40
00.2S
01.10 01.BS 02.00
02.SS
Utrip
Zrcalo tedna Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro
Pregreha brez greha, kuharska
odd., pon.
10 domačih
Vem!, kviz
NaGlas!
Vrtičkarji, slov. nad. Prvi dnevnik, šport, vreme Sveto in svet: Vloga matere Osmi dan
Dober dan,Koroška Armanova skrivnost, nem. mlad. nad., pon.
Z glasbo in s plesom: Beltinška banda, pon.
Profil: Nuška Drašček Rojko
Poročila ob petih, šport, vreme
Adrenalinci, dok. ser. o
mladostnikih
Novice
eRTeVe
Vila Mila, ris.
Vem!, kviz
Vreme
Dnevnik, slovenska kronika,
šport, vreme
Tednik
Studio city
Vreme
Odmevi, kultura, šport, vreme Opus
Glasbeni večer
Orkester Slovenske filharmonije, PeterJablonski in Andrés Orozco-Estrada (M. Bravničar, B. Bartók), pon.
Mozartine: Primož Zalaznik, Simfonični orkester RTVS in Marena Diakun (A.Dvorák in
P.I.Čajkovski), pon. " "l: Nuška Dr"
ji
Dnevnik, slovenska kronika,
Profi
Dnevnik Slovencev v Italiji
rašček Rojko, pon. - iliji
šport, vreme, pon. Info-kanal
TV SLO T
06.B0 07.00 07.0S 07.10 07.1S 07.2S
07.BS 07.40 07.4S 07.SS 0B.00 0B.1S 0B.40
09.2S
10.B0
11.BS 14.10 1S.BS 16.2S 17.00 1B.00 1B.SS 1B.SS 19.10 19.1S 19.2S 19.B0
20.00 20.SS 21.4S
2B.0S 00.0S
Otroški kanal Minka, ris., pon. Krtek, ris., pon. Ozi bu, ris., pon. Kravica Katka, ris. Pujsek Bibi, ris., pon. Pipi, Pupu in Rozmari, ris., pon. Čarli in Mimo, ris., pon. Krtji sestrici, ris., pon. Vetrnica,j)on.
Vesela hišica: Sinček obtesanček To bo moj poklic: Vrtnar, 1. del Slovenski vodni krog: Gabernica, dok. nan.
Gospostvo naključja, portret Filipa Robarja Dorina Halo TV Dobro jutro
Polnočni klub: Ko se nasmeješ! Ljudje in zemlja, izob.-svet. odd. Avtomobilnost Hišica v preriji, am. nad. Halo TV
Otroški program: Op! Timi gre, ris., pon. Liki, ris., pon. Krtji sestrici, ris., pon. Pujsa Pepa, ris., pon. Studio kriškraš, lut. odd. za otroke, pon.
Svetovni popotnik: Antarktika Popravljena krivica (III.), am. nad. Brez zavor - smrtonosna kultura naglice,ang. dok. odd., pon. Glasbeni spoti Zabavni kanal
05.25 Glasbeni spoti
P°P pop
24UR, pon.
6.00	24UR, pon.
7.00	OTO čira čara
7.01	Viking Viki, ris. 7.25	Telebajski, ris.
7.40	Tačke na patrulji, ris.
8.00	More fun with Flupe, ris.
8.05	Mia in jaz, ris.
8.30	Peter Pan, ris.
8.55	Winx klub, ris.
9.20	Lego Ninjago, ris.
9.45	Slugterra, ris.
10.10	TV prodaja
10.25	Lepo je biti sosed
11.25	Lepo je biti sosed
12.20	MasterChef Slovenija, pon.
13.45	TV prodaja
14.00	Usodni skok, ameriški film
15.45	Odrasli, ameriški film
17.45	Vrtičkanje
18.20	Zdravo, Tereza!
18.55	24UR vreme
18.58	24UR
20.00	Zvezde plešejo
23.00	Uresniči sanje, ameriški film
0.50	Srhljive skrivalnice, ameriški film
2.50	Nočna izmena, ameriška nan.
3.40	Zvoki noči
©
6.00 6.S0 6.S0 6.SS 7.S0 B.1S B.B0 9.B0 10.00 11.0S 11.20 12.20 12.BS 1B.BS
14.BS
15.B0
16.B0 16.SS 17.SS 1B.SS 1B.SB 20.00 21.SS 22.B0 2B.2S 0.20 1.1S 2.0S 2.40
24UR, pon OTO čira čara 24UR, pon
DeZela pred časom, ris. Legende Chime, ris. TV prodaja
Drugače srečna. TV prodaja Zbudil bi se s teboj TV prodaja Srčna kraljica TV prodaja Utripajoča srca Komisar Rex Čista desetka Drugače srečna 24UR popoldne Zbudil bi se s teboj Komisar Rex 24UR vreme 24UR
Gorski zdravnik 24UR zvečer
Smrtonosno orožje, am. nan. Črni seznam, ameriška nan. Američani, ameriška nan. Lov na morilca, ameriška nan. 24UR zvečer, pon. Zvoki noči
PONOVITEV ODDAJ TEDENSKEGA SPOREDA .25 Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo
Miš maš, Otroški parlament 2017 2468. VTV magazin Kultura, informativna oddaja
0B.SS 09.00 09.40 10.00 10.0S 10.BS 10.SS 11.00
12.00 12.20 1B.20 14.10 14.40 17.2S 17.SS 1B.00
1B.20
19.00 19.SS 20.00 21.1S 21.20 22.20 2B.S0 00.20
©
Strokovnjak svetuje: Razvoj kadrov 2469. VTV magazin Kultura, informativna oddaja Poslanska pisarna: Jelka Godec, poslanka SDS v DR RS Dotiki gora, Limbarska gora Še pomnite, prijatelji - "3. del Kuhinjica, Izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo
Ustvarjalne iskrice (196), Darilo za mamico
Nanovo, Dijaška odprava na svetovno prvenstvo v robotiki Videostrani, obvestila Napovedujemo
Naj viža, Kvintet Dori, Ans. Šepet Napovedujemo
Pop Corn: Pop design, Žiga Rustja Jutranji pogovori Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila
08.25	Lestvica zabavnih in narodnozab.
08.55	Napovedujemo
09.00	Dobro jutro, informativna oddaja
10.00	Napovedujemo
10.05	2469. VTV magazin
10.25	Kultura, informativna oddaja
10.30	Videospot dneva
10.35	Kuhinjica, Izobraževalna oddaja
11.25	Lestvica zabavnih in narodnozab.
11.55	Videostrani, obvestila
15.00	Lestvica zabavnih in narodnozab.
15.30	Videostrani, obvestila
17.25	Lestvica zabavnih in narodnozab.
17.55	Napovedujemo
18.00	Aktualno: Severni del 3. razv. osi
19.00	Regionalne novice 2
19.05	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
19.30	Videospot dneva
19.35	Videostrani, obvestila
19.55	Vabimo k ogledu
20.00	Pogovor v studiu
21.00	Regionalne novice 3
21.05	Iz arhiva VTV: 50 zvezd za otroke, 2. del
22.00	Iz oddaje dobro jutro
23.00	Lestvica zabavnih in narodnozab.
23.30	Videostrani, obvestila
05.40 Kultura
05.45 Odmevi
07.00 Dobrojutro
08.00 Poročila
08.08 Dobrojutro
09.00 Poročila
09.08 Dobrojutro
10.00 Poročila
10.08 Dobrojutro
11.15 Vem!, kviz
11.45 Obzorja duha
12.20 Vrtičkarji, slov. nad.
13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme
13.30 Studio city
14.40 eRTeVe
15.00 Kanape - Kanape, odd.TV Lendava
15.35 Studio kriškraš, lutk. odd. za
otroke, pon. 15.55 Vetrnica: Težave z bodicami 16.00 Čudogozd, igrane zgodbe, pon. 16.05 Srečo kuha Cmok, kulinarika za
otroke, pon. 16.30 Po Sloveniji
17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.25 Posebna ponudba, izobr.-svet.
odd. 17.55 Novice 18.05 Poldi, ris., pon. 18.15 Lepši svet, animirana ris., pon. 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme
19.00 Dnevnik, slovenska kronika,
šport, vreme 20.00 Oproščen (II.), nor. nad. 20.50 7 grehov in vrlin, 1. del, dok. f. 21.55 Vreme
22.00 Odmevi, kultura, šport, vreme 23.05 Spomini: Majda Mušič, roj.
Gruntar 2. del, dok. odd. 00.10 Dnevnik Slovencev v Italiji 00.35 Po Sloveniji, pon. 01.00 Dnevnik, slovenska kronika,
šport, vreme, pon. 01.50 Info-kanal
TV SLO T
Otroški kanal Minka, ris., pon. Krtek, ris., pon. Ozi bu, ris., pon. Kravica Katka, ris. Pujsek Bib, ris., pon. Pipi, Pupu in Rozmari, ris., pon. Čarli in Mimo: Čarli slikar, ris., pon.
Krtji sestrici, ris., pon. Martina in ptičje strašilo, pon. Ali me poznaš, pon. 08.30 To bo moj poklic: Vrtnar, 2. del 09.10 Slovenski vodni krog: Izza kamere, dok. nan. Utrinek - zgodbe priseljencev: Ali iz Basre, izobr.-svet. odd. Hišica v preriji (I.), am. nad. Halo TV Dobro jutro
Kdo bi vedel, zabavni kviz Čarokuhinja pri atu: Vipavska dolina
Hišica v preriji (I.), am. nad.
06.B0 07.00 07.0S 07.10 07.1S 07.2S
07.BS 07.40
07.4S 07.SS 0B.0S
09.S0
10.1S 11.00 12.10 14.B0 1S.4S
16.0S 17.10
19.1S 19.2S 19.B0
20.00
20.SS 21.B0 22.20 2B.S0 00.S0
02.B0
Nogomet - pokal Slovenije: Domžale : Krka, polfinale, pren. iz Domžal
Timi gre: Avionček, ris., pon. Pujsa Pepa, ris., pon. Pepi vse ve o poroki, poučna nan. za otroke, pon.
Revolucija nesebičnosti, fr. dok. odd.
Prava ideja
Nocoj v Palladiumu, pon. Potovanje v Italijo, it. f., pon. Glasbeni spoti Nogomet - pokal Slovenije: Domžale : Krka, polfinale, posn. iz Domžal Zabavni kanal 05.25 Glasbeni spoti
pop
24UR, pon. OTO čira čara 24UR, pon.
Dežela pred časom, ris. Smrkci, ris. Legende Chime, ris. TVprodaja
Drugače srečna, ameriška nan. TV prodaja Zbudil bi se s teboj TV prodaja Srčna kraljica TV prodaja Utripajoča srca Komisar Rex Čista desetka Drugače srečna 24UR popoldne Zbudil bi se s teboj Komisar Rex 24UR vreme 24UR
Usodno vino Preverjeno 24UR zvečer Gasilci v Chicagu Črni seznam, ameriška nan. Američani, ameriška nan. Lov na morilca, ameriška nan. 24UR zvečer, pon. Zvoki noči
6.00 6.S0 6.S0 6.SS 7.20 7.S0 B.1S B.B0 9.B0 10.00 11.0S 11.20 12.20 12.BS 1B.BS
14.BS
15.B0
16.B0 16.SS 17.SS 1B.SS 1B.SB 20.00 21.00 22.00 22.BS 2B.B0 0.2S 1.20 2.10 2.4S
©
08.25	Lestvica zabavnih in narodnozab.
08.55	Napovedujemo
09.00	Dobro jutro, informativna oddaja
10.00	Napovedujemo
10.05	Pogovorv studiu
11.00	Kuhinjica, Izobraževalna oddaja
11.25	Lestvica zabavnih in narodnozab.
11.55	Videostrani, obvestila
15.00	Lestvica zabavnih in narodnozab.
15.30	Videostrani, obvestila
17.25	Lestvica zabavnih in narodnozab.
17.55	Napovedujemo
18.00	Mojca in medvedek Jaka, Moji
mamici
18.40	Videospot dneva
18.45	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
19.10	Videostrani, obvestila
19.55	Vabimo k ogledu
20.00	2470. VTV magazin
20.20	Kultura, informativna oddaja
20.25	Napovedujemo
20.30	Dotiki gora, Čaven Divje jezero
20.50	Dober pogled, oddaja o lovcih on lovstvu
21.20	Skrbimo za zdravje: Lepotna
kirurgija, ponovitev
22.20	Iz oddaje Dobro jutro
23.20	Lestvica zabavnih in narodnozab.
23.50	Videostrani, obvestila
05.40	Kultura
05.45	Odmevi
07.00	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.08	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.08	Dobro jutro
10.00	Poročila
10.08	Dobro jutro
11.15	Vem!, kviz
11.45	Opus
12.20	Vrtičkarji, slov. nad.
13.00	Prvi dnevnik, šport, vreme
13.30	Zgoraj brez
14.35	Duhovni utrip: Ženska konferenca
15.00	Mostovi, odd. TV Lendava
15.40	Male sive celice: OŠ Franja Malgaja Nova Gorica in OŠ Ljudski vrt Ptuj, kviz, pon.
16.30	Po Sloveniji
17.00	Poročila ob petih, šport, vreme
17.25	Turbulenca, izobr.-svet. odd.
17.55	Novice
18.05	Čarli in Lola, ris.
18.20	Vem!, kviz
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, slovenska kronika,
šport, vreme
20.05	Razglasitev vojne, fr. f.
21.55	Vreme
22.00	Odmevi, kultura, šport, vreme
23.05	Naše matere, naši očetje, nem.
ser., pon.
00.45	Turbulenca, pon.
01.20	Dnevnik Slovencev v Italiji
01.45	Po Sloveniji, pon.
02.10	Dnevnik, slovenska kronika,
šport, vreme, pon.
03.05	Info-kanal
TV SLO T
06.30 Otroški kanal 07.00 Minka, ris. 07.05 Krtek, ris., pon. 07.10 Ozi bu, ris., pon. 07.15 Kravica Katka, ris. 07.25 Pujsek Bibi, ris., pon. 07.35 Pipi, Pupu in Rozmari, ris., pon. 07.40 Čarli in Mimo, ris., pon. 07.50 Krtji sestrici, ris., pon. 08.00 Ali baba in 40 razbojnikov, 2. del, pon.
08.10 Čudodelni urok, igr. f., pon. 08.30 Kanape, odd. TV Lendava 09.15 To bo moj poklic: Izvajalec
suhomontažne gradnje, 1. del 10.00 Hišica v preriji (Q, am. nad. 10.45 10 domačih 11.30 eRTeVe 12.00 Dobro jutro 14.20 Dober dan 15.15 Prava ideja 15.50 Vikend paket 17.00 Hišica v preriji (I.), am. nad. 18.00 Halo TV 18.55 Timi gre, ris., pon. 19.05 Krtji sestrici, ris., pon. 19.15 Pujsa Pepa, ris., pon. 19.20 Čudogozd, igr. zgodbe, pon. 19.25 Srečo"kuha Cmok, kulinarika za
otroke, pon. 19.45 Žrebanje Lota 20.00 Nogomet - pokal Slovenije: Olimpija : Maribor, polfinale, pren. iz Ljubljane 22.20 Bleščica, odd. o modi 22.55 Popšop
23.25 Vse bila je glasba, koncert v spomin Arsenu Dediču, pon. 01.05 Glasbeni spoti 02.05 Nogomet - pokal Slovenije: Olimpija : Maribor, polfinale, posn. iz Ljubljane 03.50 Zabavni kanal 05.25 Glasbeni spoti
pop
6.00 6.S0 6.S0 6.SS 7.20 7.S0 B.1S B.B0 9.B0 10.00 11.0S 11.20 12.20 12.BS 1B.BS
14.BS
15.B0
16.B0 16.SS 17.SS 1B.SS 1B.SB 20.00 21.00 22.10 22.4S 2B.40 0.BS 1.4S 2.BS B.10
24UR, pon. OTO čira čara 24UR, pon.
Dežela pred časom, ris. Smrkci, ris. Legende Chime, ris. TVprodaja Drugače srečna TV prodaja Zbudil bi se s teboj TV prodaja Srčna kraljica TV prodaja Utripajoča srca Komisar Rex Čista desetka Drugače srečna 24UR popoldne Zbudil bi se s teboj Komisar Rex 24UR vreme 24UR
Usodno vino MasterChef Slovenija 24UR zvečer
Gasilci v Chicagu, ameriška nan. Črni seznam, ameriška nan. Hiša iz kart, ameriška nan. Lov na morilca, ameriška nan. 24UR zvečer, pon. Zvoki noči
©
08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab.
08.55	Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.00 Napovedujemo
10.05	2470. VTV magazin
10.25	Kultura, informativna oddaja
10.30	Dober pogled, oddaja o lovcih on lovstvu
11.00	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
11.30	Lestvica zabavnih in narodnozab. 12.00 Videostrani, obvestila
15.00	Lestvica zabavnih in narodnozab.
15.30	Videostrani, obvestila
17.25	Lestvica zabavnih in narodnozab.
17.55	Napovedujemo 18.00 Ustvarjalne iskrice (198),
Velikonočna voščila 18.20 Vse si delimo, gledališka predstava Vrtca Velenje 18.50 Regionalne novice
18.55	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
19.20	Videospot dneva
19.25	Videostrani, obvestila
19.55	Napovedujemo 20.00 MINISTRSKI STOL
21.00	Regionalne novice
21.05	Napovedujemo
21.10	Pop Corn: Skupina Banditi
22.10	Iz oddaje Dobro jutro
23.10	Lestvica zabavnih in narodnozab. 23.40 Videostrani, obvestila
Naš čas, 30. 3. 2017, barve: CM K, stran 25
30. marca 2017
""^Jis
PRIREDITVE
25
KNJIŽNI kotiček

GLEITZMAN, Morris: Kmalu
od - Mladina, M - mladina
Seriji štirih odličnih knjig - Nekoč (2011), Potem (2011), Zdaj (2012) in Tedaj (2014) - se je pridružila še peta z naslovom Kmalu. Tudi ta prav v ničemer ne zaostaja za prvimi štirimi. Vsaka knjiga se lahko bere posamezno, skupni imenovalec pa je deček Feliks, za vse življenje zaznamovan z gro-
izdajo dveh knjig, ki ju je napisala in ilustrirala sama. Ena izmed dveh je prijetna slikanica, ki poboža bralce ne samo z izjemnim prelivanjem barv, temveč tudi z zvedavo deklico, ki skozi mavrično prepletanje skuša odkriti, kakšne barve je poljubček? Pri tem pa nas mimogrede ovije v skladnost in pomen barv. In seveda na koncu barvo poljubčka tudi odkrije. Posebno in prepričljivo.
MELANŠEK, Mladen: Polhec Poldi: Kaj pa, če je vse to res?
ml - Mladina, C-Sz - Cicibani -
zotami holokavsta. Izjema je le knjiga Zdaj, kjer je pripovedovalka Feliksova vnukinja. V središču dogajanja knjige Kmalu je sovraštvo do judov. Trinajstletni Feliks, ki je tudi judovske vere, skuša s svojim medicinskim znanjem pomagati ljudem. Vse skupaj se zaplete, ko nekega dne reši dojenčka. Kako naj trinajstletnik skrbi za nebogljeno dete?
CLAYBOURNE, Anna: William Shakespeare: Njegove komedije, zgodovinske igre in tragedije
ml - Mladina, 82.0 - Literarne študije
Lani smo se spominjali 400. obletnice smrti enega največjih genijev peresa, angleškega dramatika. William Shakespeare je zapustil ogromno in bogato zapuščino, ki jo je Anna Claybourne strnila v zanimivo knjigo in jo tako še bolj približala mladim bralcem. Omenja življenje slavnega Angleža, dogodivščine in seveda se dotakne tudi večine njegovih bolj znanih del. Vse skupaj pa je podprto z bogato ilustracijo in nazornimi prikazi iz življenja in dela. Poučno in zabavno hkrati.
BONILLA, Rocio: Kakšne barve je poljubček?
ml - Mladina, C-S - Cicibani -Slikanice
Katalonska akademska slikarka Rocio Bonilla je javnost in kritike presenetila z
Slikanice zaboj
Simpatična zgodba slovenskega avtorja se dogaja v gozdu med prijatelji: polhcem Poldijem, pujskom Pepijem in veveričkom Viktorjem. Kar naenkrat se namreč v njihovem čudovitem gozdu pojavijo strašno nenavadni in grozljivi zvoki, ki jih prepričajo, da se v gozdu skriva strašljiva pošast, za katero si izmislijo celo ime. In prav nič se ne ozirajo na to, da je strah votel, okrog ga pa nič ni.
HANNAH, Kristin: Slavček
od - Odrasli, 821-311.2 - Družbeni romani
Čas pripovedi je druga svetovna vojna, kraj dogajanja pa okupirana Francija. Sestri, starejša Vianne in mlajša Isabelle se vsaka na svojem koncu Francije trudita pomagati po svojih najboljših močeh. Starejša se trudi pomagati predvsem otrokom, sirotam judovskega porekla, ki so v vojnih grozotah zaradi deportacij v taborišča izgubili starše. Mlajša sestra, katere skrivno ime je Slavček, pa skuša čim več angleških vojakov, ki so strmoglavili in preživeli, rešiti pred sovražniki in jih varno prepeljati nazaj v Anglijo. Pri tem seveda obe tvegata življenji, a se na to nič kaj preveč ne ozirata. Osrednja zgodba vojnih grozot pa je seveda tesno povezana tudi z osebnimi doživetji obeh sester, ki skušata tudi sami sredi viharja presunljivega dogajanja kolikor se le da dostojno preživeti.
a Meta Pivk Srdic
Opojne substance - začasna sreča
Velenje - Mladinski kulturni klub eMCe plac v sodelovanju z Mladinskim centrom Velenje razpisuje likovni natečaj z naslovom Začasna sreča: opojne substance. Mladinski in drugi strokovni delavci namreč opažajo, da so alkohol, tobak in prepovedane droge, med katerimi je vse več sintetičnih, vse bolj razširjene med mladimi. Problematike so se med drugim lotili z nagradnim likovnim natečajem, na katerem lahko sodelujejo mladi od 14. do 29. leta starosti. Likovna dela v poljubnih tehnikah sprejemajo v eMCe placu od ponedeljka do nedelje med 13. in 21. uro, po pošti, prevzamejo pa jih tudi pri avtorjih še do 7. aprila. Prispela dela bodo nato razstavljena v Galeriji eMCe plac, zmagovalec pa bo poleg bogate nagrade lahko postavil tudi samostojno razstavo. Več informacij o natečaju pa na facebook strani eMCe placa.
a tf
CITY CENTER Celje
•	Četrtek, 30.3., Biotržnica
•	Petek, 31.3., od 14.00 dalje - kmečka tržnica
•	Nedelja, 2.4., od 11.00 do 12.00, Pravljične urice - Pomladni zajček
•	Vsako zadnjo nedeljo v mesecu ob 13. uri svet lutk in njihovih zgodb, 30.4. lutkovna predstava - Sonce gre na potep v izvedbi glasbenega gledali-
šča Melite Osojnik
Od 1.4. do 15.4. foto razstava SVIT v 1. nadstropju pred H&M Preizkusite se v spretnostni vožnji z gokardom na Citycentrovem kartin-gu na vrhnjem parkirišču: torek-pe-tek od 14. do 21. , sobote od 10. do 21., nedelja od 10. do 20. ure. Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokličite 425 12 54 ali se oglasite na Info točki Citycentra.
kdaj • kje • kaj
VELENJE
Četrtek, 30. marec
16.30 Ribiška koča, Skalsko jezero Podpora na poti žalovanja, Slovensko društvo Hospic 17.00 Knjižnica Velenje, mladinska soba Science Shop: Vloga socialnih omrežij pri razvoju družbe, predavanje 17.30 Dom kulture Velenje, vel. dvorana Mladi raziskovalci za razvoj Saleške doline, zaključna prireditev 18.00 DEOS Center starejših Zimzelen Srečanje pogovorne skupine svojcev oseb z demenco: 19.00 eMCe plac
Odprta omara, spodbujanje menjave in ponovne uporabe 19.19 Knjižnica Velenje, štud. čitalnica Severna Etiopija in Danakil, potopisno predavanje 19.30 Glasbena šola Velenje, Orgelska dv. Koncert študentov harmonike Akademije za glasbo v Ljubljani
Petek, 31. marec
18.00 Galerija na prostem (pešpot proti Pošti Velenje)
Teh 6 Muzeja Velenje, odprtje razstave 19.00 Vila Herberstein
Kulinarični večer v Vili Herberstein 20.00 Rdeča dvorana Velenje
Ansambel Smeh, koncert z gosti 21.00 eMCe plac
Sportna stavnica
Sobota, 1. april
7.00 Ploščad Centra Nova in Cankarjeva
Mestna tržnica Velenje 10.30 Dom kulture Velenje, vel. dvorana Gledališka predstava Mala morska deklica
12.30 Dvorana Gaudeamus
Poliglot 3, drž. tekmovanje iz
angleščine 17.00 KAC, Efenkova 61b
Jezus7, serija predavanj 19.30 Glasbena šola Velenje, vel. dvorana
Spomladanski koncert POPV 21.00 eMCe plac
Natečaj Botečaj: finale
Nedelja, 2. april
15.00 Grilova domačija, Lipje pri Velenju Mladi muzealci: Velika noč, izdelava velikonočnih snopov 15.00 Grilova domačija, Lipje pri Velenju Pomlad na Grilovi domačijo
Ponedeljek, 3. april
10.00 Ljudska univerza Velenje
Klepet po špansko 16.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba
Ura pravljic v srbskem jeziku 17.00 Vila Rožle
6. srečanje šole za starše: Otroci so naše največje bogastvo 18.00 eMCe plac
Glasbeno popotovanje iz samega sebe z instrumenti celega sveta 19.19 Knjižnica Velenje, preddverje Družinska problematika in ukrepi za družino, okrogla miza
Torek, 4. april
17.00 Vila Bianca
Odprtje razstave PRO TEMPORE 18.00 Dom kulture Velenje, vel. dvorana
Športnik leta 2016 v MO Velenje 19.00 Glasbena šola Velenje, vel. dvorana V deželi iluzij, dogodek dijakov 2. letnika Umetniške gimnazije 19.19 Knjižnica Velenje, štud. čitalnica Simon Mičič: Deček s tatujem na srcu, predstavitev knjige
Sreda, 5. april
17.00 PC Standard
Podjetniški trampolin 2017: Od ideje do prodaje v šestih tednih
17.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba
Ura pravljic: Takšne pomladne! 18.00 Glasbena šola Velenje, vel. dvorana Koncert Harmonikarskega orkestra Glasbene šole Velenje z gosti 18.00 Dom kulture Velenje, vel. dvorana
Gledališka predstava Mahmud 19.19 Knjižnica Velenje, preddverje Zdravljenje z metodo Bio / Neurofeedback
ŠOŠTANJ
Četrtek, 30. marec
17.00 Mestna knjižnica Šoštanj
Ura pravljic 18.00 Muzej Usnjarstva na Slovenskem Klepet pod Pustim gradom
Ponedeljek, 3. april
X
10.00
11.
Zbirno mesto pred Občino Šoštanj Sprehod za zdravo telo s tablico v roki Mestna knjižnica Šoštanj Knjižni Sejem
Središče za samostojno učenje V Evropi sem doma: slovenščina za priseljenske družine
Torek, 4. april
10.00 Središče za samostojno učenje S pomočjo branja do znanja slovenščine
18.30 Mestna knjižnica Šoštanj Potopis: Aleksandra Bellian: Z biciklom naokoli
Sreda, 5. april
10.00 Središče za samostojno učenje Opojni vonj domačih zelišč Središče za samostojno učenje Izboljšajmo uporabo pametnih telefonov
Kulturni dom Šoštanj Čarovnik iz Oza
ŠMARTNO OB PAKI
Četrtek, 30. marec
17.00 MCr Šmartno ob Paki - dv. Marof Sprejem za novorojenčke v občini Šmartno ob Paki
Sobota, 1. april
8.00 Vaške skupnosti in prireditveni prostor MC Šmartno ob Paki Čistilna akcija
Nedelja, 2. april
10.00 Prireditveni prostor MC Šmartno ob Paki
Moto zbor in blagoslov motorjev
Ponedeljek, 3. april
19.00 MC Šmartno ob Paki, Hiša mladih -sejna soba
Redno mesečno srečanje Svetniške skupine Liste za napredek občine
Sreda, 5. april
18.00 MC Šmartno ob Paki - dv. Marof Predavanje o novostih prometne zakonodaje
Lunine mene
14.00
18.00
5. marca, ob 12:32, prvi krajec
Vila
Mayer
gostuje
Z gostovanjem stalnih zbirk in občasnih domoznanskih razstav spodbuja h krepitvi kulturne identitete tudi širše
Milena Krstič - Planinc
Šoštanj - Leta 2009 je Občina Šoštanj temeljito prenovila meščansko vilo Mayer. Vanjo so na ogled postavili stalne zbirke: kiparsko zbirko akademskega slikarja Ivana Napotnika, hortikul-turno zbirko vrtnarskega mojstra Alojza Kojca, izbor likovnih del
Napotnikove galerije, del zasebne domoznanske zbirke šoštanj-skega zbiratelja Zvoneta A. Čebula in spominsko sobo družine Mayer. Vila je dobro obiskana, služi pa tudi za protokolarni objekt Občine Šoštanj. S stalnimi in občasnimi razstavami, s katerimi predstavljajo bogato kulturno dediščino območja, gostuje tudi po Sloveniji. Tako bodo do konca aprila obiskovalci v Škofji Loki lahko občudovali pletarsko razstavo mojstra Ivana Verdnika (1928-2006), ki so jo januarja
lani prvič postavili v Vili Mayer in z njo predstavili več kot 180 ohranjenih raznovrstnih izdelkov iz vrbovega šibja in viter ter mojstrovo orodje in pripomočke.
»Z gostovanjem stalnih zbirk in občasnih domoznanskih razstav po Sloveniji predstavljamo bogato ohranjeno in raznovrstno dediščino Šoštanja, hkrati pa populariziramo dejavnost Vile Mayer ter sodelujočih institucij. S tem vzbujamo k večplastnemu ozaveščanju kakovosti prostora, v katerem živimo, in h krepitvi
kulturne identitete,« pravi Špela Poles iz Vile Mayer.
S stalnimi zbirkami gostujejo od septembra lani, ko so z Napo-tnikovimi umetninami gostovali v Galeriji Krško, letos oktobra bodo v okviru dogodkov ob občinskem prazniku s kiparskimi deli Napotnikove galerije ter izborom iz stalne zbirke gostovali v Mestni galeriji Šoštanj, februarja prihodnje leto pa v Kvartir-ni hiši v Celju. Gostovanje obeh zbirk načrtujejo tudi drugje.
KINO spored v
mali in veliki dvorani Hotela Paka
SMRKCI: SKRITA VAS
The Smurfs: The Lost Village, sinhronizi-rana animirana komična avantura, 90 minut (ZDA). Režija: Kelly Asbury Slovenski glasovi: Katja Ajster Kataya, Primož Vrhovec, Janez Hočevar Rifle, Jernej Kuntner, Miha Rodman, Jan Bučar, Tina Gorenjak, Maša Tiselj, Ajda Toman idr. Petek, 31. 3., ob 18.00 Sobota, 1. 4., ob 18.00 - 3D Nedelja, 2. 4., ob 16.00, 3D - otroška matineja
POWER RANGERS
Akcijska ZF pustolovščina, 124 minut (Kanada, ZDA). Režija: Dean Israelite Igrajo: Bryan Cranston, Elizabeth Banks, Becky G., Naomi Scott, Bill Hader, idr. Petek, 31. 3., ob 20.00 Sobota, 1. 4., ob 20.00
Nedelja, 2. 4., ob 18.00
LEPOTICA IN ZVER
Beauty and the Beast, družinska fantazija, mjuzikal, 123 minut (ZDA). Režija: Bill Condon
Igrajo: Dan Stevens, Emma Watson, Luke Evans idr.
Petek, 24. 3., ob 18.00 Sobota, 25. 3., ob 20.00 - 3D Nedelja, 26. 3., ob 18.00 - 3D
DAN OSVOBODITVE
Liberation Day, glasbeni dokumentarec, 100 min (Slovenija, Norveška, Latvija) Nastopajo: Boris Benko, Tomaz Cubej, Milan Fras, Janez Gabric, Slavoj Žižek, Komite za kulturne odnose Demokratične ljudske republike Koreje Petek, 31. 3., ob 22.20
Sobota, 1. 4., ob 20.30 - mala dvor. Nedelja, 2. 4., ob 19.00 - mala dvor.
MIRNI ZALIV
Ma Loute, komedija, 122 min (Francija, Nemčija). Režija: Bruno Dumont Igrajo: Fabrice Luchini, Juliette Binoche, Valeria Bruni Tedeschi, Jean-Luc Vincent, Brandon Lavieville idr. Petek, 31. 3., ob 20.30 - m. dvorana Sobota, 1. 4., ob 18.15 - m. dvorana Nedelja, 2. 4., ob 16.30 - m. dvorana
PR' HOSTAR
Satirična komedija, 95 minut (Slovenija) Režija: Luka Marčetic Igralci: Dejan Krupic', Goran Hrvacanin, Igor Kešina, Miha Brajnik, Mateja Terse-glav, Aljoša Armuš, Haris Rakovic, Mario Culibrk, Luka Marčetic', Niko Zagode, Yu-
liya Molina, Miri Bolte, Jože Robežnik idr. Ponedeljek, 3. 4., ob 18.00
DEŽELA LA LA
La La Land, romantična glasbena drama, 126 minut (ZDA). Režija: Damien Chazelle Igrajo: Ryan Gosling, Emma Stone, J.K. Simmons, Finn Wittrock, Rosemarie DeWitt, Sonoya Mizuno, idr. Nedelja, 2. 4., ob 20.30 - oskarjev-ci 2017!
MESEČINA
Moonlight, drama, 111 minut (ZDA) Režija: Barry Jenkins Igrajo: Mahershala Ali, Shariff Earp, Duan Sanderson, Alex R. Hibbert, Janelle Monae, Naomie Harris, Jaden Piner, idr. Ponedeljek, 3. 4., ob 20.00 - filmsko gledališče
■
Naš čas, 30. 3. 2017, barve: CM K, stran 26
26
OBVEŠČEVALEC
"^AS
30. marca 2017
Nagradna križanka »Galeb«
Prodajalna Galeb - svet perila Galeb-trade d.o.o.
Tekstilna hiša Velenje
Kidričeva 12 (v stari Nami) Tel.: 03/ 587 17 23 www.galeb-trade.si
Nudimo Vam:
perilo nogavice pižame kopalke bluze oblačila za prosti čas posteljnino, brisače
Galeb * Triumph * Lisca * Calida * Pounje * Snelly
Prijazno vabljeni!
Trening
7roro cmn nrinrawili rk/nini nsl/af
V Termah Zreče smo pripravili dvojni paket za prihajajoče poletje. Naredite nekaj zase in za svoje boljše počutje!
Aktivno (m)učenje
70
€ /osebo / mesec
Trening za začetnike in tiste, ki nikakor ne najdete motivacije, da bi pogosteje migali.
-	2x na teden osebno trenerstvo v skupini (3-5 oseb),
-	kombinacija zunanje in notranje vadbe,
-	+ lx tedensko možnost koriščenja skupinske vadbe: zumba, boot camp, TNZ idr.,
-	svetovanje o pravilni prehrani,
-	začetne In končne meritve (% maščobe, mišična masa, % vode v telesu Itd.).
90
€ /osebo / mesec
Intenzivni trening za tiste, ki bi se želeli še dodatno natrenirati: povečati mišično maso, učvrstiti zadnjico, izgubiti še zadnje odstotke maščobe v telesu itd.
-	8 intenzivnih treningov z osebnim treneijem (2 tedna, 4x na teden),
-	sestava programa, specifičnega za vsakega posameznika, za nadaljnjih 8 treningov (2 tedna, 4x na teden),
-	svetovanje o pravilni prehrani,
-	začetne In končne meritve (% maščobe, mišična masa, % vode v telesu Itd.).
M 031 234 042 (Andrej) I www.terme-zrece.eu
PIKIN FESTIVAL
razpisuje
AVDICIJO
za vlogo
PIKE
POMOCNICE,
ki bo
v sredo, 12. aprila 2017, ob 17. uri,
v mali dvorani Doma kulture Velenje.
®


Pogoji sodelovanja
in prijavnica: www.pikinfestival.si
FcitivJvtLt
radio VELENJE
88.9 Mhz 107.8 Mhz
Z vami v najtežjih trenutkih že več kot 20 let
POGREBNE STORITVE
v»USAR<v
Vinska Gora 8, 3320 Velenje
041 636 939
www.usar-pogrebne-storitve.com
-	Ureditev dokumentacije j,
-	Organizacija pogrebnihs^ecanosti
-	Prevoz in ureditev pBjnih
-	Naročilo in dostava cvetja
-	Uredimo vse potrebno za pogreb
-	Možnost plačila na več obrokov brez obresti
Na voljo smo vam
24ufydari
KONCENTRACIJE PM10
V tednu od 20. do 26. marca koncentracije PM10, izmerjene na merilnih lokacijah v Šoštanju, Skalah, Pesju in na mobilni postaji Šoštanj, niso presegle predpisane dnevne mejne vrednosti.
MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA
obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana
DNEVNE VREDNOSTI PM10
v dneh od 20. do 26. marca (v mikro-g/m3) op. mejna dnevna vrednost 50 mikro-g/m3 ne sme biti presežena več kot 35-krat v koledarskem letu
RADIO VELENJE
* 1
j* j?
■J ^
Rešeno izrezano geslo pošljite najkasneje do 10. aprila 2017 na naslov: Naš čas, Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Križanka Galeb«. Izžrebali bomo 3 nagrade (3x darilni bon Galeb v vrednosti 20 €). Nagrajenci bodo prejeli potrdila priporočeno po pošti.
Zdravniški nasveti: fi	gost: asist. mag.
Jakob Koren, dr. med., specialist ginekologije in porodništva, predstojniki Ginekološko-porodniškega oddelka Splošne bolnišnice Celje. Tema: carski rez
ČETRTEK, 30. marca
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
PETEK, 31. marca
I 6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
SOBOTA, 1. aprila
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
NEDELJA, 2. aprila
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
PONEDELJEK, 3. aprila
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Zanimivosti; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
TOREK, 4. aprila
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
SREDA, 5. aprila
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
ONESNAŽENOST ZRAKA
V tednu od 20. do 26. marca niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, obč2ine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g
SO /m3 zraka.
MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA
obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana
MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2
Od 20. do 26. marca (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka
Naš čas, 30. 3. 2017, barve: CM K, stran 27
30. marca 2017
»»WAS
OBVESCEVALEC
27
mali OGLASI
DEŽURNI telefon za pomoč
alkoholikom.
Gsm: 041 534 261 (AA)
ZAHVALA
Rada bi se zahvalila dr. Kajtni za prijaznost. 16. 3. 2017 sem prišla v dežurno ambulanto z zelo hudimi bolečinami v kolenih. Hvala, da me je odrešil bolečin. Pacientka Ana Bevc iz Podgorja
NUDIM
SAMI brezplačno odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči. Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.
STIKI-POZNANSTVA
ŽENITNE ponudbe za različne starosti, zahteve z vse države. Leopold Orešnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold, Gsm: 031 836 378 ali 031 505 495
NEPREMIČNINA
STANOVANJE 61 m2 ugodno prodam ali zamenjam za bivalni vikend. Cena je 45.000 €. Gsm: 070 708 154 Manšjo pisarno oddamo v Velenju. Cena po dogovoru. Gsm: 031 418 249 STANOVANJE, okrog 30 m2, v Velenju, kupim. Gsm: 064 158 568
PRIDELKI
JABOLČNIK, domači kis, borovniče-vec, medenovec in več vrst žganja prodam. Gsm: 041 687 371.
SENO in otavo, prodam.
Gsm: 031 646 357
ULEŽAN hlevski gnoj, listnati, sila-
žne bale po 25,00, prodam.
Gsm: 041 942 898
OTAVO v refuzi - dve nakladalki,
ugodno prodam. Gsm 031 805 549
RAZNO
BIDER sušilnica za okrogle bale, do 20 bal hkrati. Ugodno prodam tudi razdeljevalec valjastih bal. Gsm: 051 355 787
GUGALNICO - železno ogrodje z leseno klopjo, prodam. Gsm: 051 62 67 88 SALONITNE PLOŠČE, malo rabljene, podarim. Tel. 03 588 30 54 NOSILEC ZA KOLESA za zadnja vrata Thule ClipOn High 9105, malo rabljen, prodam ali menjam za Thule ClipOn High 9106. Gsm: 041 450 531
ŽIVALI
ZAJCE za zakol ali nadaljnjo rejo prodam. Gsm: 041 799 945 PIŠČANCI BROJLERJI za nadaljnjo rejo, težke od 1-2 kg, prodam. Fišar, Tabor, Gsm: 041 619 372 DVE TELIČKI, črno simentalko težko 140 kg in črno limuzinko težko 120 kg, prodam Gsm: 031 640 369 PRODAJA nesnic v nedeljo, 2. 4., od 8. do 8.30 v Šaleku. Tel.: 02 87 61 202, Gsm: 041 442 162 TELICO simentalko, brejo 8. mesecev, prodam. Gsm: 031 896 475
PODARIM
SALONITNE plošče. Tel.: 03 588 3054
DEŽURSTVA
ZDRAVSTVENI DOM VELENJE
Obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.
LEKARNA VELENJE
Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je or-
ganiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.
ZOBOZDRAVNIKI
(Dežurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure). 1. in 2. 4. - Daša Buršič, dr. dent. med.
VET. POSTAJA
Šaleška Veterina, d.o.o.
Tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031/688-600.
Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35:
ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00 Delovni čas ambulante v Šoštanju, Kajuhova 13:
Začasno zaprto.
ZAHVALE • OSMRTNICE • V SLOVO • V SPOMIN
Lahko oddate na sedežu podjetja Naš čas na Kidričevi 2 a ob ponedeljkih med 7.00 in 16.00 in od torka do petka pa med 7. 00 in 14.30.
03 898 17 50 in nadja@nascas.si, epp@nascas.si Naročniki jih objavite ceneje.
gmfíío se je
od 31. 3. do 6. 4.
-	31. marca 1924 se je v Plešiv-cu pri Velenju rodil pedagog in politik prof. Jože Marolt, ki je bil po 2. svetovni vojni učitelj v Šoštanju, ravnatelj velenjske osnovne šole, ravnatelj Muzeja za novejšo zgodovino iz Celja, osem let župan Celja in je bil proglašen za častnega občana Celja;
-	31. marca 1934 je na Trsatu na Hrvaškem umrl redovnik, zborovodja in skladatelj Anton Oštir (redovno Filip), ki je bil rojen 5. januarja leta 1871 v Še-nbricu pri Velenju;
-	31. marca 1992 so na zasedanju velenjske skupščine poslanci izbrali nov grb občine Velenje av-
habit
nepremičnine
HabiL d-OA., Koroika 48. Velenja
tel.: 03/ 897 51 30. gsm: 041/665 223
Prodaja, hiša, samostojna:
FLORJAN, 84 m2, adaptirana l. 1970, 1.009 m2 zemljišča, ER: G (210 - 300 kWh/m2a). Cena: 35.000 €
Prodaja, hiša, vrstna: VELENJE, GORICA, 275 m2, zgrajena l. 1977, adaptirana l. 1989, 447 m2 zemljišča, ER: F (150 - 210 kWh/m2a). Cena: 160.000 €
č na
www.habit.si
Veseli s teboj smo živeli,
žalostni, ker te več ni... Ostali so živi spomini. Z nami potuješ vse dni.
ZAHVALA
19. marca 2017 je tiho, kot lepa pesem, ki mine, odšla naša ljuba mama in oma
MARIJA POKRŽNIK
1.10. 1937 - 19. 3. 2017
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče ter maše. Hvala osebnemu zdravniku g. Jožetu Zupančiču za dolgoletno zdravljenje, patronaži, ga. Albini in ga. Ani, Cvetličarni Metka, pogrebni
službi Usar, govorniku g. Lipnikaiju, praproščakom, kvartetu trobil, vokalnemu kvartetu Oljka za čudovito petje, g. župniku Janku Rezarju za opravljen obred in vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili k zadnjemu počitku. Še enkrat vsem hvala.
Žalujoči: Hčerka Slavica z možem Dragom, hčerka Marina z možem Tonetom, vnuki Klavdija s Smiljanom, Uroš z Uršo, Jasmina z Gregom, Matej s Sašo, pravnuki Žiga, Matevž, Tilen, Zala, Anika, Ota ter sestre in brat
torjev Staneta Hafnerja in Vlada Vrbiča;
-	razlag, zakaj je ravno 1. april dan, ko se šalimo in norčujemo iz drugih, je veliko; nekateri menijo, da zato, ker je bil ta dan nekdaj začetek novega leta, morda zato, ker naj bi bil na ta dan rojen Juda Iškariot, morda zaradi nestanovitnosti in muhavosti aprilskega vremena ali pa je ta dan naslednik rimskega praznika smeha, ki so ga ob spomladanskem enakonočju praznovali Rimljani; že od nekdaj je veljalo pravilo, da se morajo prvoaprilske potegavščine končati do poldneva; 1. april je torej dan, ko je marsikaj dovoljeno, hkrati pa dan kot vsi drugi in na ta dan se je v preteklosti zgodilo mnogo pomembnih, lepih in prijetnih dogodkov, rojenih pa je bilo tudi veliko ljudi, brez katerih bi bilo življenje prav gotovo veliko bolj prazno in dolgočasno, kot v resnici je;
-	v prvih dneh aprila leta 1991 je
GIBANJE
prebivalstva
Velenjski "Sončni park" (Foto Arhiv Muzeja Velenje)
v Jugoslaviji potekal popis prebivalstva, po katerem je imelo Velenje 27341, Šoštanj 2946, Šmartno ob Paki pa 613 prebivalcev;
-	2. aprila 1913 se je v Št. Ruper-tu na Koroškem rodil narodni heroj Miha Pintar Toledo, ki je padel 3. junija leta 1942 v Lo-kovici pri Šoštanju;
-	2. aprila 1961 so Velenjčani poleg kotalkališča začeli z udarniškim delom urejevati velenjski Sončni park;
-	5. aprila 1992 je zagorela stara velenjska kinodvorana pri nekdanjem Rudarskem domu;
-	na cvetno nedeljo 6. aprila 1941
se je z letalskim napadom na Beograd začela druga svetovna vojna na tleh bivše Jugoslavije; nekaj dni kasneje so nemške enote vkorakale v Šaleško dolino, kjer se je čez štiri leta s podpisom delne nemške kapitulacije pravzaprav tudi končala druga svetovna vojna pri nas;
- 6. aprila 1991 je bila v Velenju prva konferenca Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, na kateri je odstopil dotedanji predsednik Miha Ravnik, ki ga je zamenjal Dušan Semolič.
a Damijan Kljajič
UE Velenje POROKE
SREBOTNIK UROŠ, Podkraj pri Velenju, 33D in STANKO JERNEJA, Podkraj pri Velenju 33 D
SMRTI
GUMZEJ ALOJZIJA, roj. 1921, Velenje, Šlandrova cesta 8, FORŠTNER VIDA, roj. 1927, Velenje, Tomšičeva cesta 10, VRABIČ JOŽEF, roj. 1937, Šoštanj, Florjan 85, LORGER FRANC, roj. 1961, Velenje, Šalek 106
Nagrajenci križanke »Mobtel«, objavljene v tedniku Naš čas dne 16. marca 2017, so:
•	Irena Povše, Tomšičeva 37, 3320 Velenje (mobilni telefon);
•	Nevenka Satler, Tomšičeva 16, 3320 Velenje (majica);
•	Zlatko Kok, Prešernova 7 b, 3320 Velenje (majica).
Nagrajenci bodo prejeli potrdilo za dvig nagrade priporočeno po pošti. Čestitamo! Rešitev gesla: MOBTEL HUAWEI
¿yi

RADÍO VELENJE
080 80 34
BREZPLAČNA ŠTEVILKA
Do 8 številk zastonj!
«»«AS
Naročniki ceneje objavljajo male oglase in zahvale.
Pokličite 03/ 898 17 51
Naročilo lahko pošljete po e-pošti: press@nascas.si ali se oglasite na naslovu, Kidričeva 2a, 3320 Velenje.
www.mega-m.si
Virtualna pisarna	jjjjjjj
Informacijske tehnologije Upravljanje voznega parka Širokopasovne storitve Telefonija (mobilna, stacionarna)
S 037770000
Profesionalno In s píetelo poskrbimo za vse potrebno ob boleči Izgubi vaših naldražllh
SMO EDINI, KI NA POKOPALIŠČIH PODKRAJ IN SKALE NUDIMO POGREBNO POKOPALIŠKE STORITVE V CELOTI:
•	prevoz pokojnika
•	ureditev dokumentacije
•	s spoštovanjem, sočutjem in po vaših željah uredimo vse potrebno za zadnje slovo
Brez dodatnih stroškov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo.
Plačilo na obroke
pokopalisce.podkraj@kp-velenje.si
Naš čas, 30. 3. 2017, barve: CM K, stran 28
Čuk bo kmalu »utihnil«
Gostinskemu lokalu Čuk v Starem Velenju so zaradi pričakovane obnove stavbe že odpovedali najemno razmerje - Čevljarju iščejo nadomestne prostore
Bojana Špegel
Velenje, 27. marca - Ko je januarja pritisnil hud mraz, je zob časa v starem Velenju pokazal svoje zobe. S stavbe na naslovu Stari trg 11, v kateri sta gostišče Čuk in edini mestni čevljar, so začeli leteti strešniki in deli žlebov. Lastnica stavbe je MO Velenje, po besedah vodje urada za Investicije in razvoj Alenke Re-dnjak pa so takoj ukrepali. Označili so nevarne dele pod stavbo in popravili streho. Kolikor se je dalo. Stavba je namreč predvidena za rušenje, na njenem mestu pa bodo postavili novo, v istih gabaritih, a z novo podobo in vsebino. Pri začetku del pa so »odvisni« od razpisa za nepovratna sredstva EU, na katera močno računajo pri prenovi starega mestnega jedra.
Predsednik sveta KS Staro Velenje Andrej Kozlevčar nam je povedal, da je največja želja tamkajšnjih krajanov, da Stari trg ne bi več propadal. »Na to, da so nekatere stavbe v vedno slabšem stanju, nenehno opozarjamo občino. Ob tem razumemo, da do obnove še vedno ni prišlo, ker bo finančni zalogaj velik. A zdi se nam, da se je na staro mestno
jedro predolgo pozabljalo. Pred kratkim so nam predstavniki občine predstavili načrte za obnovo. Načrti so obetavni, predvsem pa nas veseli, da so nam končno prisluhnili.«
To, da bo do obnove vendarle prišlo, nam je potrdila tudi Alenka Rednjak, ki pravi, da se na to že nekaj časa pripravljajo. »Tudi mi si želimo, da staro mestno jedro obnovimo in da to postane središče, kamor bodo ljudje spet radi zahajali. Čakamo na razpise iz kohezijskega sklada za sofinanciranje tovrstnih obnov, ti pa žal zamujajo. Mi se za prijavo aktivno pripravljamo, vemo pa tudi, da je omenjeni objekt tako dotrajan, da ga bo treba porušiti in potem ponovno zgraditi, za kar smo že pridobili soglasje Zavoda za varovanje kulturne dediščine. Ta teden smo na upravno enoto vložili dokumentacijo za izdajo gradbenega dovoljenja. Računamo, da bomo gradbeno dovoljenje dobili najpozneje na začetku aprila.« Vendar do rušenja ne bo prišlo takoj. Šele ko bodo na MO Velenje dobili sklep o financiranju, bodo začeli iskati izvajalce del, zato je realno pričakovati, da bodo začeli rušiti konec leta 2017 ali na za-
četku prihodnjega leta. Vrednost del ocenjujejo na dober milijon evrov, občina pa naj bi sofinancirala 25 % naložbe. Novo stavbo naj bi namenili obrtnim dejavnostim, zato računajo, da se bo vanjo po izgradnji spet preselil tudi čevljar. Za čas gradnje pa mu že iščejo nadomestne prostore. Tudi gostišče Čuk ne bo več dolgo odprto, saj že teče odpovedni najemni rok. Žal pa ne bodo porušili celotne stavbe. Del, ki meji na novejšo zgradbo Stari trg 15 in ki tudi ni v dobrem stanju, s strehe pa prav tako odpadajo strešniki in žlebovi, je namreč v zasebni lasti. Kaj bo s svojim delom stavbe naredil zasebni lastnik, pa še ni znano.
Pekarne ne bo več
Na MO Velenje bodo na razpis za »sofinanciranje teritorialnih naložb« prijavili tudi projekt Stara pekarna. Tudi to bodo, če bodo pridobili sredstva, porušili. Potem bodo na novo zgradili objekt, podoben tistemu, ki so ga odstranili pred nekaj leti. Danes je tam makadamsko parkirišče pred pekarno. Ker je bil
I iH i r i
Takole bo po porušitvi in novogradnji videti objekt na Starem trgu 11.
objekt na Ljubljanski 2 spomeniško zaščiten, ga morajo postaviti nazaj, dobil pa bo tudi steklen prizidek. Pred njim naj bi uredili trg s prireditvenim prostorom. V petek so objavili razpis za projektiranje tega dela Starega Velenja, če bo sofinanciranje odobreno, pa bodo dela stekla leta 2018. Tudi pri tem projektu občina računa na 85-odstotno sofinanciranje, vrednost del pa bo presegla 2 milijona evrov. V novogradnji pa naj bi prostor dobili mladi umetniki, ki so doslej delovali v Stari pekarni. a
Nazdravili s Šaleškim biserom
Na predvečer svetovnega dneva voda na gradu odprli obnovljen javni dostop do pitne vode -Razstava Staneta Špegla
Velenje, 21. marca - Na prvi pomladni dan in svetovni dan poezije, hkrati pa na predvečer svetovnega dneva voda so na Velenjskem gradu odprli (kot so se metaforično izrazili) nov vir Šaleškega bisera ter razstavo velenjskega multimedijskega umetnika Staneta Špegla z naslovom 'Jezerske 5minutnice'. Ob odprtju razstave so si obiskovalci lahko ogledali tudi njegov poetični dokumentarni film, ki jih je popeljal od izvira do izliva reke Pake.
Preden so s Šaleškim biserom nazdravili pomladi in pesmi, naravi in ustvarjalnosti, je direktorica Muzeja Velenje Mojca Ževart pri obnovljeni pipi z javnim dostopom do pitne vode povedala: »Z današnjim dnem po več desetletjih na gradu odpiramo pitnik in z njim prost dostop do dobre pitne vode, tega pa smo uredili s pomočjo Komunalnega podjetja Velenje. Velenjski grad je lepa izletniška točka, sem prihajajo obiskovalci od vsepovsod, obiskujejo ga tudi rekreativci. Pri nas je od spomladi do pozne jeseni zelo živahno, zato se nam zdi prijazna gesta, da se bodo odslej lahko pri nas brezplačno odžejali.« Pitnik so uredili na mestu, kjer je nekoč že stal, v kamniti zložbi takoj po vstopu za obzidje gradu.
Gašper Škarja in Mojca Ževart pred novo urejenim pitnikom, kije po več desetletjih spet postal aktiven.
Kmalu bodo uredili še enega na isti zložbi, na mestu še ene nekdanje grajske pipe, želijo pa si ga tudi v atriju gradu.
Da smo v Velenju lahko veseli in ponosni, ker iz pip teče kvalitetna pitna voda, je poudaril tu-
5 minut za umetnost
Z vodo je povezana tudi razstava fotografskih manipulacij 'Jezerske 5minutnice', ki so jo odprli v okroglem stolpu gradu. Gre za zimsko kolekcijo fo-tomontaž, ki jih je Stane Špe-gel ustvaril čez letošnjo zimo. Princip njihovega nastanka je preprost. Ob vsakodnevnem sprehodu okoli Velenjskih jezer umetnik posname fotografije z zanimivimi motivi. Ko pride domov, si vzame točno 5 mi-
di direktor KP Velenje Gašper Škarja. »Takih pitnikov je po dolini več deset, sedaj jih opremljamo tudi z napisi Šaleški biser, saj smo jih začeli intenzivneje promovirati. S tem želimo doseči, da ljudje vodo pijejo iz pip, saj
imamo v Šaleški dolini odlično vodo.« Tovrstno ozaveščanje bodo nadaljevali, morda bodo pi-tnike med seboj tudi povezali s tematsko potjo in s tem tudi turistom povedali, da je Šaleški biser zdrav in neoporečen. a bš
Stane Špegel pred svojimi zimskimi jezerskimi 5minutnicami.
nut, da jih spremeni v fotomon-taže. Te so ne le estetsko dovršene, ampak tudi družbeno kritične. V njih je veliko iskrivega mišljenja, obiskovalci razstave
pa so bili nemalo presenečeni, da videna dela nastanejo v tako kratkem času. Razstava bo na ogled mesec dni.
Lenarčič na novi zeleni misiji
Matevž Lenarčič znova meri koncentracije črnega ogljika - 20 tisoč kilometrov v štirih etapah v Sredozemlju
Tatjana Podgoršek
Portorož, 24. marca - Biolog, avanturist, fotograf, pilot in oko-ljevarstvenik z Rečice ob Savinji Matevž Lenarčič se je iz Portoroža znova podal na znanstve-no-ekološko misijo. Tokrat čez Sredozemsko morje do Alpskih ledenikov. Misijo so poimenovali Mediteran 2017, na njej pa bo meril koncentracijo črnega ogljikovega dioksida iz več virov (tudi tistega iz pomorskega prometa), saharskega peska in letos tudi količine ogljikovega dioksida,
delcev. Te bo meril na različnih višinah. Načrti poti so zato okvirni. Že na samem začetku poleta so se zaradi vremenskih razmer v Sredozemlju odločili za let na Malto in ne na Ciper, kot je bilo prvotno načrtovano. Vremenske razmere bo redno spremljal član ekipe Green Light World Flight (GLWF) in meteorolog Andrej Velkavrh.
»Že celo življenje hodim v hribe in vidim, kako se ledeniki, ki so ogromen zbiralnik pitne vode, drastično zmanjšujejo. Po najbolj črnogledih napovedih
Matevž Lenarčič je med drugim dejal, da ga čaka na videz letalsko manj zanimiva, zato pa bolj znanstvena pot. (foto: worldgreenflight.com
ki je osrednji povzročitelj podnebnih sprememb. Meritve bo izvedel med Lizbono in Ciprom v smeri vzhod—zahod, nad celotno verigo Alp ter med Parizom in Bukarešto. Dvajset tisoč kilometrov dolgo pot naj bi bo opravil v štirih ločenih etapah, ekološko nalogo pa predvidoma končal v začetku maja. Na pot se je podal z istim ultralahkim letalom Dynamic WT 9, s katerim je uspešno opravil polet okoli sveta, le da je tokrat v kabino podjetje Aerosol namestilo še dodaten instrument, potreben za merjenje ogljikovega dioksida.
Pred odhodkom je Lenarčič dejal, da ga čaka na videz letalsko manj zanimiva, zato pa bolj znanstvena pot, na kateri se bo moral v veliki meri prilagajati vremenskim razmeram. Te ne bodo pomembne le zaradi varnosti, ampak tudi za merjenje
klimatologov bi ti lahko ob zdajšnji stopnji onesnaženosti izginili v naslednjih 50 letih, kar bi bila huda težava za Evropo. Raziskava je zelo pomembna, saj bodo njeni rezultati pokazali, koliko črni ogljik in saharski pesek dejansko ogrožata ledenik. Strokovnjakom bodo lahko ti podatki služili tudi za možne ukrepe.« Poleg cilja zbrati konkretne znanstvene podatke na območju Sredozemlja, nad vso alpsko verigo in na črti med Parizom ter Bukarešto je drugi cilj misije povezan s propagando. »To, kar vemo, moramo povedati drugim, ozavestiti javnost, ki mora pritisniti na politiko, ta pa mora sprejeti ukrepe za varovanje svojega zdravja in okolja.«
Po napovedih naj bi celotna misija stala nekaj več kot 200 tisoč evrov, podprlo pa jo je 19 sponzorjev.	a