V Gorici, v soboto dne 20. julija 1907. t !il>«Jt trikrat ia teden, b sicer v torek, Četrtek ob 4. url popoldne ter- stane po poŠt i 4 UreSni čaj XXXVII. i .^mi ah' v 0orici na <*om poSiljani:* *^ vse leto . ;>......:te K' ^:::::^;:::.;'t-: anuCntf Številke stan^k^vin^' SO CA" i"111 nasleuhje iftrkfae prihige: Ob no« rt.« ..Kailpot po Goriškeni tn^radilCanškem^rfm i rfiit P" IJnblJani in kranjskih mestih", dalje dva- ' ¦¦ wu „Vosnl red ieleinic, parniko? in poStnik ur sr.Močno prilogo »Slovenski Tehnik". 'VircrRii'0 sprejema upravništvo v Gosposki ulici ntuistr. v »Goriški Tiskarni« A. GabrŠček fl iiroiila brez doposlane naročnino se ni ojjLamo. »jlasi la poslanice se računijo po Petit-vrstah če ^ l-irat 16 v, 2-krat 14 v, 3-krat 12 v vsaka YeC*rat po dogodbi. Večjo črke po prosim. — ?.-kiaxv.e in spisi v uredniškem delu HO v vma. Za lljj} ia vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Vse *a narod« svobodo in napredek!« Dr. /C. Lam?. Iništvo se nahaja v Gosposd ulici it, 7 v Gorioi v I. nadsti. u urednikom je mogoč? govoriti vsak dan od 8. do 12 dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do !2. dopoludne. Upravnifitvo se nahaja v Gosposki ulici St. 7 v I. nadstr. na levo v tiskarni. Naročnino in oglase Je plafiatl loco Gorica Dopisi naj se pošiljajo le uredništva. Naročnina, reklamaoije in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le upravniStvo. „PRIMOHEC" izhaja neodvisno od »Soče« vaa-petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. t-60. »Soča« in »Primorec« se prodajata v Gorici v naših knjigarnah in teh-le tobakarnah: Schwarzv Šolski nI., Jellersitz v Nunski ul, Ter. Leban na tekališču Jos Verd*, Peter Krebelj v Kapucinski ulici, I. Bajt v po-kopališčni ulici, I. Matiussi v ulici Formica, I. Hovansk v Korenski ulioi št. 22; v Trstu v tobakarni Lavrenčič na trgu della Caserma. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Ttlafon it. 83. — »Gor. Tiskarna« A. GabrŠček (odgov. J. Fabčič) tiska in zal. m socijalno-politična itcija vlade za Primorsko. Ministerski predsednik baron Beck i imel v poslanski zbornici 18. t. m. IdiijSi govor, v katerem je povedal tudi namerava vlada uvesti za Primorsko in južni del Tirolske tako gozdarsko in socijalno-politično akcijo, [ukorSno je uvedla za Dalmacijo. Vlada je začete v zadnjem času rbeti za Dalmacijo kakor skrbna mati svojo najljubšo hčerko. Sto let je 3 zanemarjena Dalmacija, ali odkar začelo novo energično stremljenje v IDiimaeiji za združitev s Hrvatsko in Lvivonijo, in odkar se je začelo uvaže->ii, da je Italijan močan na morju, je ugledala avstrijska vlada vse tiste ve-:a potrebe, katere so jej sinovi kršne liimacije sicer opetovano znašali pred ;;, ali jih ni hotela videti; slepa in fjha je bila za prošnje in pritožbe, riaj pa jih posluša in zasnovala je Tčliko akcijo, ki ima kar naravnost preobraziti v Dalmacijo v cvetočo in srečno dežela. Nekaj takega se ima zgoditi tudi s Primorskim in z južnim delom Tirol-' • (\ m pogleda lego teh dežel, se nii namene. Obmejne dežele proti Italiji hoče vlada gospodarsko in socijalno osrečiti. Kaj jej narekuje to res le skrb ia povzdigo gospodarstva v teh deže« Itu?! N6, odgovor ni težak. Naj si Tita! m Aehrentai še tako prijazno sti-Aata roke, naj se pojejo na potrpežljivim papirju drago plačane še tako lepe oirovne pesmi, venui»r vemo mi vsi, ^ako je razpoloženje nasproti trozvezi, &šti proti Avstriji, v italijanskem Ijud-Jfru. Zato pa se treba zavarovati na sejah. Z Dunaja gledajo sedaj nepre-&no na jug, in južni del države proti *&iji, poprej skoro terra incognita, je fcfoj do zadnje pičice znan onim, ki 7Hlijo avstrijsko politiko ter so pokli-•'»i braniti meje. Storiti treba kaj za prebivalstvo, da se ga naveže na rodno grudo, da jo bo branilo, kadar zapoje sovražnikova tromba ter zažvižga top čez njo. Odtod skrb za Primorsko, za južni del Tirolske, odtod taka unerna za Dalmacijo ob adrijanski gladini, do katere hoče premeteni Italijan pripeljati svoje nove bojne ladije... Pa prav! Akcija je napovedana. Pričakujemo, da se jo tudi izvede v blagor obmejnega, doslej tako zanemarjenega prebivalstva. Doslej so bile naše dežele upravljane prav po italijanski raaniri. Nekaj laških magnatov in bogatinov je poleg sitih cerkvenih dostojanstvenikov sijajno živelo in upravljalo z visokimi nemškimi uradniki južne dežele; ljudstvo je trpelo neznansko. Pod zlo je šlo tako, da sedaj tudi avstrijska vlada sama vidi potrebe, te tako nujne potrebe.... Prav! Dela je velikansko na vse strani, za polne roke. Kmetijstvo, obrt, trgovina, vodne sile, nov promet po novi črti, izvoz, uvoz, o koliko dela na vse strani! Koliko treba popi a vi ti, kar zamujeno, koliko se lotiti novega, v kar nas silijo novi časi. Ne bomo tu navajali danes tega; saj za to bo primeren ča^, ko si začne napravljati vlada načrt za gospe. Janko in socljahio p^litBno akcijo za Primorsko. *~ Z veseljem smo culi besede mini-sterskega predsednika. Naj jim skoro začno slediti dejanja! DOPISI. Iz Rodilu. — Gospodu dopisniku „Primorskega lista" od 20./G. t. L, ki je zadeval tukajšnjega župana g. Ivana Čeparja in obč. starešinstvo, odgovarjamo, da župan je volil z naprednjaki državnozborskega poslanca le zato, da se je prikupil starešinam, ki so mu popred podpisali nezaupnico, ter si s tem zopet pridobil prejšnjo veljavo. A od tega časa kakor prej je vendar najboljši župnikov pri- jatelj? Pritožbe, katsre je g. župnik sestavljal pkc;* o.rao, ki so g. Štrekjja slavili, ter g. župniku z intoniranim glasom popevali »Črna suknja, proč ž njimi, nočemo jih več", je bojda župan podpisoval, in radi tega je bilo dne 19. p. m. osem mladenčev od c. kr. okr. glavarstva po 24 ur kazni obsojenih. Pri vsem tem je pa naš župan nedolžna oseba. On ni kriv, da je neveden, in da ne razume županovih dolžnosti ter da nima poguma iste izvrševati, marveč obžalovanja vredni so tisti lakomneži, ki so njemu županski križ zadeli. Črni Simon bi njemu drage volje pomagal križ nositi, pa mu tega obč. starešinstvo in občinstvo ne dovoli. Križ so g. Županu zadeli z namenom se njegove nevednosti poslužiti s tem, da bodo oni v njegovem imenu gospodarili in iz občinske žit-nice več ali manj zrnja zobali. Med temi je nekaj oseb, ki jim je dolžnost ljudstvo poučevati, pa ne tako slepo na krivo pot spravljati iz poželjenja do par nepotrebnih ovsenih zrn, da je sedaj v občini splošen nered, krivica in pohujšanje. Od kod pa izvira največ pohujšanja! — Ljudje božji, kedo izmed vas je že kaj takega videl ali slišal, da bi se iz katerega župnišča na ljudi, ki po javni cesti mimo gredo, človeški izmečki v skledah Črez okno ven metali, kakor seje to zgodilo tukaj zadnje dni pretočenega meseca, ko so nekateri, ki so i.ili dobre volje, tam gredoč popevali. Oni, ki je vdobil nekoliko kuharičnega blagoslova, se je potem, se razume, hvi'1 >žno obnašal, tako, da na tem mestu ni go\ vr<-i o tem. S tem je dovolj dokazano, kako znaCajna, modra, in čedna je župnikova devica, in kakšni izgledi izhajajo iz župnišča. Gospod župnik gotovo ne izprašuje nikoli svoje vesti, tudi menda ne moli k sv. Duhu za razsvetljenje, zato tudi ne obsoja samega sebe niti svoje kuharice, pač pa napada raz lečo enega ali drugega občana. Človeku, ki kaj pomisli, se žalosti srce trpi, da take ljudi, ki delajo v občini razpor in pohujšanje, namesto ljudstvo organizovati in blažiti, mora za svojo nesrečo še s težko pri-služenem denarjem plačevati. Ako bi hoteli popisati vse neprilike, ki so se potom posredovanja teh oseb, v škodo in razžaljenje občinstva dogodile, spisali bi cel roman. Pa naj za danes zadostuje, odložimo za drugikrat. S Krisa, ~- Volilna borba je končana in sčasoma tudi spomini izginejo nato veliko borbo. Vsi so že zabili, le tomajski učitelj Kenda ne more prebiti te zanj tako bridke prevare, in ti spomini, bridki spomini mu letajo še vedno živo pred očmi. Bil je duša vsemu volilnemu klerikalnemu gibanja, vsej predrzni agitaciji okoli Tomaja in v Tomaju. Od vasi do vasi, od hiše do hiše je letal in vzpodbujal ljudi k volilnemu boju. „Za vero se gre", je bilo njegovo geslo. A prišlo je, kakor je moralo priti, in ubogi Kenda dočakal je bridko razočaranje, dočakal je največje presenetenje. On, kateri je imel Laharnarja že v poslanski zbornici, on, ki se je z glasovi kar že norčeval in si bil zmage tako v svesti, kakor da pride nekdaj v nebesa, on je doživel sedaj žalostni poraz na trdih kraških tleh. O, usoda, kam si ga zapeljala, boritelja za sv. vero. Tomajci so ga, koj ko je došel v Tomaj, počastili s tem, da so ga izvolili za predsednika tamkajšnega pevskega bralnega društva, "ker vsak je upal in pričakoval, da se z njim društvo prenovi in povzdigne; a vsak se je tudi varal. Volitev je bila njegova vsakdanja skrb, za društvo se pa še menil ni, in ker so v društvu sedeli nekateri pametni možje, kateri bo do tedaj sami držali društvo po koncu, kar gre v prvi vrsti vsa čast bivšemu društvenemu predsedniku, kateri je zastonj, brezplačno dajal čitalniško sobo, svečavo itd., a ker so bili ti odborniki nasprotnega političnega mišljenja, kakor je bil predsednik Kenda, daj jih, za čast, katero so mu naklonili, izbacniti iz odbora. A tudi njemu in njegovi slavi bije 12. ura. — Kaj po to si prišel v Tomaj, da boš sejal razpor, prepir in nemir med itak že razkošeno ljudstvo, katero je končno zaželelo po spravi, katero je pričakovalo ravno od kake učiteljske osebe. A z njegovim prihodom so se razmere nohuj-šale, njegovo vedenje in počenjanje presega že vse meje olikanega človeka. Učitelj pride v vas, da bo vzgojitelj mladine, pospeševatelj Žal Dvajset let pozneje. Nadaljevanje ^ „Treh mušketirjev". = Francoski spisal: aBa= ALEXANDRE DUMAS. === (Dalje.) o La Ramee-ju se ne da trditi isto, in dasi i: )e te do neke meje štel v Čast, da je bil zaprt z -taikom take važnosti ter Živel v familijarnem raz-aerju z vnukom Henrika IV., vendar ga to veselje 5: poplačalo za ono, ki bi ga bil čutil, ko bi bil šel ^ časa do časa obiskat svojo družino. Človek je lahko dober vojak in istodobno dober j& in dober soprog. Tako je naš mojster La Ramee pooževal svojo ženo in svoje otroke, katere je pa sedaj ^sl samo poredkoma visoko gori z ozidja, kadar so J Prišli sprehajat onosfran jarkov, da mu kot očetu J ^progu dajo vsaj to tolažbo *, gotovo, to je bilo :ani premalo, in La Ramže je čutil, da njegova ve-Jva narava, ki jo je smatral za povzročiteljico svojega kravja, namesto narobe, za posledico tega, — da ta 2?0va vesela narava ne bo mogla prenesti tega jet- Va* To prepričanje se mu je še bolj utrdilo, koso odnošaji med Beaufortora in Ohavigny-jem pola-i?a bolJ in bolj poostrili in se ta dva skoro nista vor-Vldola- Tedai Je Čutil La Ramče še večjo odgo-^ n?st »a svoji glavi, in ko je vsled navedenih vzroki m olai8ava> je vsprejel zelo navdušeno nasvet, mu 8a je bil dal njegov prijatelj, intendant maršala Grammonta, da naj si namreč vzame pomočnika: takoj je govoril o tem s Chavigny-jem, ki mu je odgovoril, da se temu nikakor ne protivi, seveda, če mu bo do-tični pomočnik ugajal. Popolnoma nepotrebno se nam zdi, podajati našim čitateljem telesno ali duševno sliko Grimandovo: Če niso Še, — in hočemo upati — popolnoma pozabili prvega dela naše povesti, potem so gotovo ohranili jasen spomin na to spoštovanja vredno osebo, v kateri se ni izvršila med tem druga izprememba nego da se je za dvajset let postaral: dejstvo, ki ga je naredilo še bolj tihega in zamoldljivega, dasi mu je bil dal Athos, odkar se je bil izvršil v njem oni preobrat, zopet dovoljenje, da sme govoriti, kolikor se mu ljubi. Toda takrat je preteklo že dvanajst do petnajst let, odkar je Grimand molčal, in navada, ki traja dvanajst ali petnajst let, je že skoro druga narava, XX. Grimand stopi na pozorišče. Grimand se je torej predstavil v vincenskem stolpu, in njegova vnanjost je napravila ugoden vtis. Chavigny se je zazdel, da ga njegovo oko nikdar ne vara, in to bi človeka skoro utrdilo v veri, da je bil resnično sin kardinala Richelieu-ja, ki si je tudi vedno domišljeval, da je nezmotljiv; opazoval je torej paz Jjjivo prosilca, in sklepal je, da so njegove stisnjene obrvi, tenke ustnice, zakrivljen nos in napeta lica zanesljiva znamenja. Izpregovoril je z njim samo dvanajst besed, na katero mu je odgovoril Grimand samo '— Evo, to je izvrsten dečko, je rekel Chavigny, in vedel sem že naprej, da je tak; potrudite se h go-! ga bili dali. spodu La Ram6e-ju in recite mu, da sem zadovoljen z vami v vsakem oziru. Grimand se je obrnil na peti ter odšel k La Ram6e-ju, kjer ga je Čakala veliko strožja preskušnja. Tu je bila namreč ta težkoča, da ja Ohavigny vedel, da se lahko zanese na La Ramoe-ja, ta pa je hotel, da bi mogel ravno tako zanesti na Grimanda. Grimand je imel baš take lastnosti, ki lahko zapeljejo čuvaja, ki želi pomočnika; tako je torej stavil La Ramče tisoč vprašanj, na katera je dobil komaj četrtino odgovorov; očaran je bil od te malobesed-nosti, mel si je roke ter vsprejel Grimanda. — Povelje? vpraša Grimand. — Čujte: Ne pustite jetnika'nikdar samega, odstranjujte od rjega vsako orodje, ki reže ali zbada, ne dovoljujte mu, da bi dajal znamenja ljudem, ki so zunaj ali da b! se predolgo zgovarjal s stražniki. — To je vse ? vpraša Grimand. — Za sedaj vse, odvrne La Ramee. Če pridejo kake nove okoliščine, privede to tudi novih odredb s seboj seveda. — Dobro, pritrdi Grimand. In nato je vstopil k vojvodi Beaufortu. Ta si je ravno čeBal brado, ki si jo je pustil rasti, kakor tudi lase, da bi dražil Mazarina, kažoč svojo bedo s tem, da je delal svojo vnanjost gršo, nego je bila. Toda ker se mu je pred nekaj dnevi zdelo, da je spoznal z višine stolpa v neki kočiji, lepo gospo Montbazon, katere spomin mu je bil vedno drag, ni hotel biti za njo to, kar jo bil za Mazarina; poprosil je torej, naj mu dajo svinčen glavnik, in res so mu koristnih in potrebnih n|prav, ne pa da seje sovraštvo do strant in o$eb. Poglej ga nazaj! Ko je še služboval v Avberju, to ti je bil največji in najzagriznejši liberalec, kjer ga imajo in ga tudi ohranijo dobro v spominu, a ko je došel po klečeplastvu in po velikem prizadevanju oziroma »po pomoti" v Tomaj, tedaj je nnstal kar čez noč, — čudež — navdušen in vzoren klerikalec. Od kod ta sprememba 1? Milost božja ga je obsenčila, kakor nekdaj Savla, kateri je postal iz pagana Kristusov apostol, Kenda pa klerikalni podrepnik. On, kateri je strašno sovražil vse, kar je prišlo iz posvečenih rok, on je sedaj stafaža istih. To so značaji, to so možje lastnega prepričanja, lastnih prc«3odkov! 6. Kenda in petelin na strehi, je eno in isto; kakor zapiha veter, tako zasučeta ta dva bratca svoje politične, oziroma vremenske glavice in bog zna, če se lie Tzcimi še k9daj iz veternice Kende kak agrarec ali kdo ve" še kaj. Pri njem je to vse mogoče, pri nas pa je mogoče edino to, da je učitelj z ljudstvom, kakor je preč. g. dekan, da pusti vse na miru ia da gleda na to, da se pospeši kulturni napredek vaške mladine, da s* ljudstvo navaja k dobremu in vzglednemu življenju, ne pa sejati prepir med občinstvo ter begati ubogo ljudstvo. Babe naj opravljajo, ker drugega menda ne znajo, tak mož pa, kakor je učitelj Kenda, ki se tako ponaša s svojo visoko oliko, takemu možu se kar nič ne poda to babje opravilo. Siti smo te kot plesnjivega kruha, kot zasmojenih žgancev in splošna želja je, da zapustiš kraj, kjer si doživel tako hridko razočaranje, kjer se ti je zvezda tako vabljivo smehljala, a kma.u tudi otemnela, kjer te je vsoda tako nemilo poljubila. — Amen. Občan. Iz PodflOre. — »Pevsko in tamburaško društvo Podgora" v Podgori stoji na narodno napredni podlagi. Vseeno pa, ako ga pozive na sodelovanje kakšno klerikalno društvo, se uda pozivu na sodelovanje. V nedeljo 21. t. m. v Dornberg, kaj ne? Čuduo! Kaj bi ne bilo bolje v nedeljo 21. t. m., da bi imeli doma sami koncert, da bi si opomogli z „našo financo" do boljega položaja, da bi ložej shajali tamburaši, kateri morajo eden — dva sami na svoje troške vzdrževati celi zbor? — Eden.... Moll-ov Seidlifz-prašek je za na želodcu trpeče neprekosljivo sredstvo, katero ima prednost pred vsemi dragimi drastičnimi distil. kroglicami in grenCicami. Ceha orig. škatlje K2-— Ponarejanje se sodnijsko zasleduje. Boll-ovo Franc, žganje in za ribanje života. — Bolečine olajšujoče in okrepCačjoče sta-roznano sredstvo proti trganja in prehlanjenjn vsake vrste. Origv steklenica K 1*90 Na prodaj po vseh lekarnah in inirodilnicah. Glavna lekarna A. MOLI, c. in kr. dvorni založnik, Dunaj, L luchlauben 9. Zaloga v Gorici v lekarnah: G. Cristofoletti, L. Gliubich, A. Gironcoli. Domače in razne nouice. V pomoč bednemu kmetu! — Državni poslanec Al. Štrekelj je stavil s tovariši nujni predlog glede olajšanja bede, provzročene po suši in po nevihti (orkanu) dne 9, julija t. I. v sodnijskih okrajih Sežana, Komen in Ajdovščina, ter vsled preteče revščine v občinah Dutovlje, Tomaj, Kopriva, Skopo in Avber, kojo je provzročila toča 15. t. m. — Glasi se: „Dne 9. t. m. razsajala je po sodnijskih okrajih Ajdovščina, Komen in Sežana grozna nevihta, ki je hišam odkrivala strehe, lomila stoletne hraate, izruvala neštevilno sadnih dreves in pokvarila vse vinograde. Prebivalci imenovanih okrajev, posebno občina Rihenberk, ki dobijo prilični dohodek od sadjereje, zrejo obupno na sadno drevje, ki je za zmirej vni-čeno; vinogradniki, kateri so z veliko žrtvo in trudom — brez vladine pomoči — obnovili svoje vsled trtne uši propale vinograde, gledajo danes na svoje vničene kulture z žalostnim očesom. Da se pravo stanje imenovanih treh sodnijskih okrajev še boljše ilustrira, treba omeniti, da je zimski mraz uničil travo, kar je trave v zimi ostalo, propala je od črvov, gosenic, kobilic in suše. Ni bilo dosti tega nego je 9. t. m. vsem mogočnim nesrečam sledila nevihta in 15. t. m. vničila toča zadnjo nado v občinah Dutovlje, Tomaj, Kopriva, Skopo in Avber. Narod, kateri živi v teh krajih, je vsled kamenitih zemljišč in nesrečnih razmer siromašen in bedo njegovo je povečata letos suša, nevihta, toča, črvi in kobilice. Da se prebivalstvu opisanih treh sodnijskih okrajev oblaži vsaj deloma žalostno stanje — visoki drž. zbor skleni: Nalaga se c. kr. vladi, da ne kasno po stari navadi, ampak takoj preceni škodo, ter takoj odmeri zdatno podporo iz državnih sredstev sodnijskim okrajem Ajdovščina, Sežana in Komen ter odpiše davke, da tako zapreči izseljevanje, lakoto in vse slabe posledice, katere bi iz tega izvirati mogle. V formalnem oziru, brez prvega čita-nja in z vsemi prikrajšanji, izročiti se ima ta predlog odboru za bedo, da se takoj reši." Pozneje je pridodjai še posebej n a-keisko županijo, kjer je toča 15. t. m. napravila izredno škodo. V odseku za lajšanje bede se je živo zavzel poslanec Štrekelj za kmetsko prebivalstvo,ki Trpi "po sušiintoči: Predlagal je tudi, da se poveča prispevek od 3,000.000 K na 10,000.000 in več, ker je mnogo elementarnih nesreč po celi Avstriji. Navzoč je* bil v seji tudi notranji minister. *« Smrtna kosa. — V četrtek zjutraj je umrla v Gorici gospa Dolores G ii rt n e r - Savernv, c. kr. učiteljica na dekliški vadnici, soproga gospoda Emila Giirtoer, c. kr. višjega stavbenega komisarja v ravnateljstvu za zgradbo železnic na Dunaju. Umrla je po dolgotrajni težki bolezni; po dokončani operaciji so nastopale komplikacije druga za drugo in končno ugonobile mlado mater in soprogo. Zapustila je dve hčerki. — Gospod inžener Gitrtner je velik prijatelj naše dežele in njenega napredka. Naj sprejme naše odkritosrčno sožalje. Na naslov o. kr. deželnega šolskega sveta. — Vprašamo javno: Ali ni znano c. kr. deželnemu šolskemu svetu, da je goriški c. kr. profesor Pitacco pred leti v Čedadu — osla pretepal? „So'ča" je opisala vse tiste dogodke, ali bila je zaplenjena, tako grde čine je opisovala.' No, storilca takega Čina je na to c. kr. deželni, šolski svet spravil za profesorja na državni zavod. Nočemo biti bolj avstrijski nego so avstrijske oblasti, zato bomo mirno spali, ako bo Pitacco še nadalje osle pretepal, toda tega pa ne trpimo, da bi Pitacco zdaj mislil, da smo mi Slovenci tako potrpežljivi osli, ki mirno prenašamo palico, ki jo vihti v „Cor-rieru" proti nam! Laška trgovska Šola. — Trgovska zbornica razpisuje že učiteljske službe, dasi nar^noi ministerstvo še ni odobrilo učnega načrta. — Deželna podpora 6000 K je bila dovoljena le za slučaj, da šolo ustanovi vlada in da bo šola tudi za Slovence. Na teh 6000 K pa nameravana šola ne more račun i ti, in v tem slučaju tudi vlada ne sme dati nikakega prispevka. — Ako pa vlada da podporo, bo morala dati enako podporo slovenski šoli, ki se tudi ustanovi. Slovenskim Učiteljicam! — Slovenske učiteljice do sedaj niso imele slovenske abecede za zaznamovanje. Posluževale so se tujih vzorcev. Da pa se ta nedostavek odpravi, je priredila in izdala gospa Milena Kiferle, učiteljica ženskih ročnih del v Medvodah (Kranjsko) knjižico: »Slovenska abeceda za ženska ročna dela". Knjižice se dobe pri omenjeni po 20 vinarjev. Trgovci dobe znaten popust. Pošilja se s povzetjem. Kdor pa' pošlje denar naprej, dobi knjižice poštnine prosto. „UčiteIjski konvikt" v Ljubljani dobi od vsake knjižice en vinar. Gospodične in gospe učiteljice, ki poučujete žen. roč. dela, naročajte pridno te knjižice! Vsaka učenka naj ima svojo knjižico. S tem olajšate delo sebi in učenkam, čistite in krepite slovenski jezik, podpirate pa tudi „Učit konvikt". Knjižica je lično dele in obsega dvajset različnih abeced. Povsod, koder bivajo Slovenke, naj se rabijo tudi vzorci slovenske abecede. Župnik Berlot plača stroške. — izvrševafni odbor narodno-napredne stranke je ovadil župnika Berlota na Vogerskem radi pregreška kršenja volilne svobode. To je storil na podlagi podatkov in izpovedb tamošnjih volilcev, — V preiskavi sta dva prizadeta volilca izjavila, da sta rado v olj no (!) izročila glasovnice; jeden je dejal, da sicer zna sam pisati, vendar je izročil iglasovnico. — Kdo ne v6, kako znajo nunci vse lepo potlačiti, ko jim teče voda v grlo. — Državno pravdni-štvo ni našlo dovolj povoda, da bi postopalo kazenski proti Berlotu. Na to pa se je Berlot ojunačil in tožil g. A. G a b r š Č k a zaradi.—-prestopka žaljenja Časti. Obravnava je bila v četrtek. Gabrščeku se ni zdelo vredno, da bi šel sam pred sodnijo *, zastopal ga je g. dr. Levpušček. Gabršček je bil seveda oproščen, n Beriot plača po vrhu' še troške. Idili Iz goriške Okolice. — Vse je počivalo od utrudljivega dela na posušenih poljih in v mraku premišljevalo o veHki suši. Vse je počivalo v Biljah, ta je sedel pred hišo, drug na stopnicah, tretji je legel na tla, le menih je hodil od hiše do hiše in prosil vsakogar za milodar (najmanj 1 K) za novo cerkev v Barbani. Na svoji, poti je prišel tudi pred hišo JJornazariČa, kjer je videl sedeti na stopnicah delavca-reveža. Menih: „Krono bi rad za novo cerkev v Barbani!" Delavec si je mislil: „Jaz bi tudi rad krono, če tudi ne za cerkev v Barbani/ rekel pa je: H Veste kaj, pojte v cerkev, molite, da bo dež, in če bo-dete uslišani, Vam dam 500 K." Menih ni prav nič premišljal in jo je ubral, pa ne v cerkev molit, pač pa naprej po kronice za novo cerkev v Barbani. — Le dajajte mu jih — tudi če stradate potem doma! Italianita dl Gorizla! — v poslopju trgovske zbornice so otvorili med razstavo tudi gostiluo. Govoričili so toliko o »italijanstvu", ali gostilno so dali trdi Nemki D o r i M ii 11 e r (o cbe nome italiano!), — služabniki in postrež-niki so tudi Nemci. Vsi vkup ne stolčejo po laški pet krav za groš! — Uboga italianita! Via CateriM PercOttO. — Tako bedasto ime so dali naši mestni očetje novi ulici proti državnemu kolodvoru. — Kdo je bila ta ženska ? Kakošne so njene zasluge za Gorico V Evo odgovor: Caterina Percotto je F u r 1 a n k a, ki ni imela ničesa opraviti z Gorico. L. 1848. pa je psovala avstrijsko vojsko z vsemi možnimi grdimi pridevniki, a goriške meščane, ki so kazali avstrijsko mišljenje, je ozmerjala s — „popolaccio". Zakaj torej so počastili njen spomin tako slovesno ? Ali za to, ker je imenovala Gori-čane -— popolaccio, ali pa za to, ker je opso-vala avstrijsko vojsko V Kdor pozna še kako drugo „zaslugo", naj se oglasi!! O trgovski krizi v Gorici. — Jutri 21. t. m. se zberejo laški trgovci v prostorih „ trgovskega društva", da se pomenijo o trgovski krizi. — V Raštelu, kjer je bilo še pred kratkim središče živahne trgovine, je prišlo v konkurz v zadnjem času kar 6 trgovcev. — Naj govorijo in sklepajo, kar hočejo, zgodi se vse tako, kakor smo napovedali zadnjič. Kaj vse potlačijo, kadar hočejo m — Na dan volitve v Gorici 14. maja je policija aretovala (na ovadbo socijalistov m gosp A. Gabrščka) magistratnega uradnika Resna, ker je imel na razpolago celo kopo izkaznic. — Znano je, kako so magistratov« sleparili. Izkaznic niso vročili, volilci so jih celo zaman iskali na magistratu, — ali Resen jih je imel v žepu, drugi „morettiK tudi. Taka očitna sleparija pa je potlačena brez sledu, ker — čujte! — Resen se je iz-goverjal, da je imel glasovnice le za to pri sebi, ker jih je imel za — vročitev velikem! Laž! Izkaznice so vendar razdeljevali po hišah sluge, ne uradniki! Ia kdor je imel izkaznice za razdeljevanje, je imel tudi vroči 1 n e liste, ali teh Resen —- ni imel! —Tako dajejo c. kr. oblasti potimo sleparjem! Velika izredna slavnost se bo vršila jutri v nedeljo v Divači in jo prirede tamošnji rodoljubi. Ob tej priliki otvori tržaška podružnica »Slovenskega planinskega društva" cesarjevič Rodolfovo vileuico, ki bo sijajno razsvetljena (kakor morda še nikdar) od 10. vie prodpo-ludne do 1. ure popoludne. Na poti iz Divače v jamo bo spremljala goste godba. Na koncertu, ki se prične ob 4. uri popoludne, bodo nastopala razna pevska društva in godba; preskrbljeno jeza najrazličneje razveseljevanje. Pot s Korna na Borlšček. — Pot s Koma na Gorišček se razširi; Široka bo !;' metrov. Z delom se začne, kakorhitro se "..-v;¦¦•.& eks-propriacije. Zmešalo se Je 41-letnemu Francu Ko-.čutu iz Vederjana. Domišljuje si, da ga preguajajo, in plesati hoče venomer. Reveža so prinesli v Gorico k usmiljenim bratom. Deželna norišnica. •- Poročali smo, da ;e obiskal tukajšnjo deželno norišnico prof. Pie-raccini. Ts» mož je iz Toskane. Ven v Toskano so morali iti po psihiatra, da je lepo pohvalil vso delo; tudi to mu je všeč, (kakor na? ijajo laški listi iz njegovega pisma), da itoji norišnica v Gorici! Pa so ga morali pošteno far-bati, ko pripoveduje celo, da je postavljen zavod s primerno malimi troški. — To so psihiatri! Duhovni gospodje med seboj. - Kroži vest, da toži prost in državni poslanec dr. Faidutti 4 gospode profesorje na tukajšnjem osrednjem semenišču; toži jih pred „cerkveno sodnijo", češ, da so razširjali o njem za časa drža zborskih volitev neresnične vesti. Preisko'p sodnik ie sam &nsnnri nn*!«!™* .• . ^ sodnik je sam gospod nadškof m knez. ^ politikujoči gospodje mu dajejo dosti "a 1 Kriv je tudi sam, ker je v posebnem „,!!¦ skem listu oznanil boj : brat proti t, društvo proti društvu. — Med duhov?"1 gospodi pa tudi že tako ni doma ljub,.!- strnnnsti. tmč nn. iih t.ifiM rini*.,,«....- ' ' !,i strpnosti, pač pa jih tišči neizmerno sovraštvo. Nikdo ne zna tako sovražiti kakor far O „Leginlu šoli v Neblem prinašajo uT listi sedaj ob zaključku leta dolga poroči?1 hote" tako vzbujati zanimanje za njo. _ ^ bi kmafr izginila iz Nebla ta sramota nih Brd! Medanci morajo biti posebno hvaieKi krminskim starešinam, da so protestovali * ^1 premestitvi slovenskega učiteljišča h ^'' v Gorico, kajti ravno iz Medane je vedoo S dijak na učiteljišču. Če bi šlo torej po krmi sko, bi ne smeli pošiljati Medanci svojih ginor v Gorico v šolo. Kaj vraga briga Ktmhtl ako pošljejo Medanci svoje otroke v gor^ šole! — Tako protislovensko politiko ugaaja]0 pobožni krminski starašine! Medanci, vn»h> jim ob prvi priliki. Izpred SOdnlje. — 15 letni Antouio 0 c*-. sodili dečka na 2 meseca v ječo. ;;.iifc!7,, kuharica v vojaški kantini na Travnik« r*' imenu Terezija Šader, je bila obdol/ena. d;, je ukradla kantinerju Trustu okoli Tih ka" narja. Sader je bila že večkrat obujena ra.!i tatvine. K razpravi je ni bilo, ker li-ži h»\uA nekje na Tirolskem. Ker je treba .;,* I:0uh prič, se je razprava preložila. V LoČnlkU so tudi protestovali proti [,;>-. mestitvi slovenskega učiteljišča iz Kopra v Gorico. No, tem je bilo tudi potn-ba proti-stovati. Ti možje (vsi so slovensk^a r«ria. poč vedo dobro, kako je v Gorici ,: lnH\,l2i in kako v Ločniku; vedeti bi morali pa w\\ to, da slov. učiteljišče nima nič opiaviti ¦/.].. Stvom v Gorici. Fantje se pridejo v •Jorii-o.v glavno mesto slov dela dežele, urit n»>; 1 preganjat laštvo! — V LoCnikupa iiiy>j^ navadijo sami laško ali furlansko, j..rw7;y sklepajo take proteste; sedaj so še preveč Slo venci za take komedije! TatOVi \l kraljestva. — Kazni tatovi in lumnje vhajajo kar redno dan za dnevom če/. mejo v Avstrijo. Dva taka lašL, ti\; h;s ukradla v Joanizu v Furlaniji trgovki Luciji Colavini več paketov tobaku v vivu ."W K. Potem sta jo hotela pobrisati C-ez mejo. ali pri Višku so vlovili oba tiča orožniki. Naj prvo sta b;;a zaprta v Oervinjar.u, so;i:j pa so ju privedli v zapore v Goriiv. V SolKanu so pokopali v nedei;.' -¦"» i--t nega A. Bašica. Sokoli so ga sprenii.i k vrtnemu počitku. Bilje lep pogreb. Y^ [ -. ^j'-čudilo, da je začel na pokopališču ..¦ivor!:: župaik, se ^podtikal uad petjem fantt > *" ''¦¦¦ deljo ter se kregal. Vsi navzoči so l\.\ '.--> mnenja, da se kaj takega ne s;«>'li'';-: -grobu. — Kaj pa je pravzaprav ioikfn*'"-'^ župniku ?! S Št. ViŠkepre nam pišejo: Po !> -. noti je začela zelo gospodariti su-a vsem posestuikom je že primanjkalu h'> ¦?¦ jo morajo voziti od daleč. Tudi polj> »i > delki so nam bolje obetali spomladi. t& ' kaže sedaj. Neki večer je razsajal hmi vib-'.r. tako da je lomil drevje, zlasti pri .<.iir.'T-* drevju je napravil veliko škodo, kakor :i. ir jabolkih, jih je spravil vse polno na tir<. K'1 ! bo nam pomagal? Ne v Ameriko! — s št. Viske-nc^r. s pišejo: Po naših krajih je začela luViiti ? lika neumnost, in ta je izseljevanje v'Sji:;e' jiko. To je kaj velika škoda našim k?r< c™. kur že sedaj težko dobijo delavcev. Kdor „'? •Stedljiv, že lahko prihrani toliko dom:'-, (^yF iahko o tem na stara leta preživi. V AnitfiSI je pa malokateremu sreča mila, zatorej j-1 vas svarim pred Ameriko. Čeprav jih j*- ^ nekaj odšlo, rečem Vam, ne jemljite vz^* po njih ter si popred sami. dobro premisli kako je vam storiti. Neki McikliSt je podrl na Tekali«« opo-ludne nekega gospoda, ki je padel na tla s je potem potreboval zdravniško pomoč. ^ klist ga je podrl, potem pa jo je hitro • kuril. Številke na biciklje, da se bo m take brezsrčne ljudi pošteno prijeti! (Dalje v prilogi.) Priloga .Soče" it. Bt. z dne ZD. julija 1907. POStaJentČelnlk Wl8Ser. — Državni poslanec a & t rekel j s tovariši je stavil na železnica ministra glede* VVieserja in razmer na .»oriškem kolodvoru interpelacijo, sliCno oni v zboru. Nadvojvoda Leopold Silntorje kosil včeraj j 9, t. m. v oficirski nienaži c. in kr. pešpolka štt 47. Med dinejem je;igralagodbjv Vodstvo kuhinje je imel v rokah znani kuhinjski Šel'1 narednik 47. pešp. Josip Sella, kateri je pripravil obed tako ukusno in raojstersko, da ga je pri odhodu pohvalil g. nadvojvoda. Boril Z bikom. — Jutri popoludne se bo zopet vršila borba z bikom. Bika jeHal gospT SJamifi iz Batuj. C'e ga Tiberij vrže, bo njegova iast, če ne plača 300 K *. eno ali drugo se ima porabiti za reveže. Nastopijo tudi drugi atleti. Cene prostorom so znižaue. Pričakovati je obile udeležbe. nPfi Jelenu" je nastopil sinoči dunajski specialitetni variete\ Rotb, Uhl, Bellemonte, Kgjroond, vsi so želi obilo pohvale. Zabav je tfiSa prijetna. Drevi zopet nastop. Nt deželni glukeitilcl je bilo v preteklem lolskem letu 35 dečkov in 38 deklic. NIČ BiH krili. — Današnja »Gorica« pravi, da klerikalci niso nič krivi, ako so nam Lahi v deželni hiši v dobi zadnjih let povzročili marsikatero krivico. — Strašno so nedolžni: Coroninija, pravičnega dež. glavarja, ni več, prišel je zagrizen Pajer, Lahi so v večini itd. — KoneČno pa se razkorači s Gorica« ter pravi, da je infamna laž zveza s Pajerjem! Glejte jih. Nič"niso krivi! — Resnica pa je ta, da so krivi vsega oni. Gregorčičevo hlapčevstvo vidi vsakdo, tudi klerikalci; škoda iz. tega je občutna za vse. Vse nevspehe so zakrivili klerikalci, k toliko bolj, ker klerikalni poslanci nočejo delovati skupno z naprednimi v deželnem zboru. V tem, da nočejo skupnega delovanja, se prav vidi odvisnost od Pajerja, kateremu je Gregorčič celo hozano pel v deželni hiši, ko je surovo hrulil napredne poslance. Odbor rKonsumnegi družin" i Vrtojbi je odposlal peticijo za slovenske srednje šole in slovensko vseučilišče. Itavno tako tudi odbor soeialno-demokratičnega društva v Dol. Vrtojbi. Briški železnica. — Pišejo nam iz Brd: Dne H>. t. m. so se sesti briški župani, pod-i"$mui in drugi interesentja na sestanek v Smirtnern glede izbora proge za briško že-ieaico. Shoda se je udeležil, kot zastopnik deželnega odbora, g. profesor in deželni odbornik Berbuč. Po daljši debati se je na predlog g. Ant. Jakončiča, deželnega poslanca, določila železniška proga: Gorica - črez Brda-Cedad. pKBeČke zvezi* — te so prava klerikalna sleparija. V program so dali res lepe reči, ali kaj jiomaga, ko pa »as skušnja uči, da klerikalk devajo radi lepe reči v programe, ae Morijo potem pa nič. Kako srce imajo za kmete, to se vidi najbolj iz grde gonje proti knu>t>kemu kandidatu g. Štreklju za časa volita. Norčevali so se iz njega prav zato, ker 'V Lil kmetski kandidat, sedaj pa tisti kato-i>Ki dootarji farbajo okoli, da si bodo v „knieč-toh zvezah" kmetje sami izbirali kmetske •iidiikue! Kako delajo za kmeta, se vidi iz ¦.. delnega gospodarstva, ko skupno z Lahi »».akiadajo deželi le nove troške V državnem tfion: molčijo, Gregorčič pa je tam glasoval f'o proti kmetom. — aKmečkim zvezam" L'*'bu proti teže, katero naj dajo vsi, ki hočejo r:s dobro našemu kmetovalcu! Zlirli 89 25 letnega brezposelnega E. Ktistjančiča, ker je stikal na Tržaški cesti t'koii hiše Podberšičeve št. 58. Pravijo, da ni iaiel dobrih namenov. NirejiR llškl denir. — Po bližnji Benečiji krožijo ponarejeni komadi 50 in 100 lir. Ker Je mogoče, da bi jih kedo hotel zmenjavati indi v naši deželi, opozarjamo občinstvo, naj bo previdno. . Bfilii in pevska društvo »Škili" i Šiirjih se "& potom srčno zahvaljuje bližnjim in daljnim »deležnikom naše veselice. Nadalje rim, toteri so kaj pripomogli na katerikoli način, J* je naša veselica uspela tako sijajno. — Posebno pa gospici Hrovatinovi, gg. učiteljem daSu in Turku za sodelovanje pri igri, kakor udi za drugo, nadalje čislanemu društvu čitalnica" od sv. Jakoba in društvu „ Ilirija" lz Trsta za par prekrasnih pesmi ter našemu J« pevovodji kakor tudi gg. pevkam in pev-•**» kateri so pokazali, da se z vstrajno ma"jivostjo vse premore. Odbor. Odprti ifklMl. — Jutri popoludne bosta da jim preskrbi hitro ukreanje na parnik potom pooblaščenca iz Trsta, ki ga obvesti brzojavnim potom. Družba preskrbi potniku tudi vse potrebno, kar zahteva vlada v Severni Ameriki. Austro-americana je dala izdelati v angleških ladjedelnicah brzovozne paruike, ki nosijo 10.000 ton. in so zelo udobno napravljeni. Na njih je prostora za 50 potnikov I. razreda, 80 H.ga in 1500 Ill.ga. Za hrano je jako dobro preskrbljeno in družba razpolaga že z tisočerimi zahvalnimi pismi. V Trstu je zgradila družba krasno poslopje za one, ki hočejo nekaj dni bivati v Trstu pred odhodom v Ameriko. Razun črte Ne\v«Jork, kamor vozijo parniki zelo pogostoma, upelje se z dnem 3. avgustom še nova črta po kateri bo vozil parnik »Sofija Hohenberg". Vožnja v III. razredu bo stala K 1(50. Ta zveza bo zelo ugodna za one, ki so namenjeni v države Alabama, Arezona, Arkausas, Kalifonujo, Oo-lorado, Florido, Georgia, Illinois, Indiana, Indian, Teritorv, Kausas, Kentneky, Missis-sippi, Missouri, New - Meksiko, Oklaboma, Oregon, south Carolina, Tennesee Utah, Vir-ginija, Washington, Wyoming, Laisiana, Ne-branka, Texas itd. Za vse te črte se vdobe vozni listi III. razreda po ugodnih cenah. Na parnikih se nahaja zdravnik, zdravila in vse druge v to svrho spadajoče priprave, katerih se poslužujejo potniki brezplačno. nam je znano, je uvedla dosedaj na Goriškem med slovenskimi denarnimi zavodi hranilne nabiralnike »GoriSka ljudska posojilnica«. Trgovsko • obrtne in gospodarske vesti. Varčimo! Tožba o ljudski bedi in pomanka-nju je dandanes splošna: navajajo Be mnogoštevilni vzroki: male plače, slabe letine, nerodovitna zemlja, drage živ-Ijenske potrebščine in podobno, le malokdaj pa se med temi sliši tudi o tem, j da se na varčevanje misli premalo ali sploh nič. Treba pa je v današnji težavni borbi za vsakdanji kruhek misliti ne samo na to, da se pokrijejo iz dohodkov vsaj vsi stroški, ampak da se odtrga malenkost za morebitne slabe čase, ki pridejo raje, kakor dobri. VarČiti je treba, posebno pa navajati mladino k temu. Mnogoštevilne so že uredbe za povzdigo varčevanja med ljudstvom, praktični Američani pa so uvedli pred kakimi 10 leti poseben način, ki po mnenju strokovnjakov prekosi vse druge in ki so se ga oprijeli v vseh evropskih državah, Egiptu in celo po Japonskem. V Avstriji se je v vpeljalo take hišne nabiralnike v sredi leta 1905. in jih ima danes do tri sto denarnih zavodov. Češka hranilnica v Pragi je dobila na ta način prihranjenih v enem letu 680.000 kron. Način je priprost in hkratu mikaven, sosebno za mladino. Na hranilno knjižico treba vložiti obrestonosno 5 K, za katere izroči denarni zavod ličen nabiralnik ali hranilnik in s katerimi jamči branitelj za izgubo ali poškodbo nabiralnika. Nabiralnikov ključ hrani blagajnik dotičnega denarnega zavoda in nabiralniki sami so prirejeni tako, da ni mogoče iz njih dobiti denarja brez ključa. Blagajnik denarnega zavoda pa ne sme drugače odpreti hranilnika, kakor če se prinesec izkaže s hranilno knjižico. Blagajnik ozir. uradnik odpre vpričo lastnika hranilnik, pre-šteje gotovino in jo vpiše v .hranilno knjižico, zapre hranilnik in vrne oboje stranki. Če se nabiralnik pokvari, se popravi na stroške stranke, ako se ne prinese poldrugo leto k zavodu, zapade kavcija vsled sklepa načeistva ozir. ravnateljstva zavodu. Priporočati je te nabiralnike za darila mladini ob raznih prilikah kakor tudi odraslim. Gotovo je, da Človek ni vstvarjen samo za trpljenje in da potrebuje razvedrila in zabave, toda vse kar je prav. Žal, da je ravno na Goriškem gmotno stanje meščanov kakor kmetov zelo slabo, česar niso malo V?ivi preobilna p i j ača, ples in posledice. Torej mesto preveč in nepotrebnega veselja razum in varčnost. Kakor SHte f Bosni. — Ker je bilo meseca maja | jako vroče v Bosni, je trpel močno pridelek | sliv. Najvažnejši slivorodni...la;aji m« okolica \ Brčke in Bjeline so trpeli največ. Bolje je v okolici Gradačca in Gračanice, slabše v okrajih Zvornik, Dol. Tuzla in Jenica. V okrajih Vla-senica, Srebrenica, Maglaj, Tešanj, Derventa, Bosanska Gradiška in Travnik je pridelek jako dober, ali tu ni toliko slivnega drevlja kolikor drugodi. V Hrvatski je sliva dobro obrodila. IZVOZIlI trg V BorlCl. — Na izvoznem trgu je bilo 18. t. m. 120 kvintalov krompirja po 7 K; 20 kvintalov fig po 22 K; 40 kvintalov ostročjega fižola po 16 K; drugih pridelkov malo. Proti pomanjkanju vode In proti suši v Istri. -Izdelan je velik načrt, kako opomoči pomanjkanju vode in suši v Istri. S pomočjo vlade misli baje financirati načrt neka angleška delniška družba; pomagal bo deželni odbor in prispevati bodo morale občine. Kako tudi v naši deželi potrebujemo zlasti na Krasu odpomoči proti pomanjkanju vode in sušil Sprejem učencev na novoustanovljeni c kr. strokovni šoli za pletarstvo In vrborejo v Radovljici na I Gorenjskem. — Na c. kr. strokovni šoli za pletarstvo in vrborejo v Radovljici na Gorenjskem se sprejme večje število učencev. Le ti se delijo v tri vrste : a) pripravnike, b) redne obiskovalce in c) izvanredne obiskovalce. — Tečaj na strokovni pletarski šoli traja tri leta in se vsako leto prične z mesecem septembrom in konča koncem aprila. Pogoji za vsprejem so sledeči: Sprejme se učenca vsaki čas, vendar je potrebno, da se priglasi pred začetkom učne dobe t. j. pred 1. septembrom in vsaj do 20. avgusta. Priglasiti se je vodstvu c. kn pletarske šole ali pa lokalnemu odboru . te šole v Badovljici. Doprinesti je krstni Ust ter spričevalo dovršene ljudske šole. Istotako je potrebno spričevalo županstva o nravnosti in eventuelno tudi zdravniško spričevalo. Pouk v pletarstvu in vrboreji je brezplačen. Po dokončanem tečaju konec aprila bo vsakemu učencu prosto ali iti na počitnice ali ostati v pletarni ter se ondi tudi čez poletui čas s svojim do tedaj pridobljenim znanjem služiti novce. Strokovna šola v Radovljici je ustanovljena v prvi vrsti za obiskovalce radovljiškega okraja, kateri imajo pri vsprejemu prednost, sprejemajo se pa tudi učenci drugih krajev iz Dolenjske, Notranjske, Primorske, Štajerske in Koroške. Dostave k. Visoka c. kr. naučna uprava je pri ustanovitvi strokovne Šole za pletarstvo in vrborejo v Radovljici imela pred očmi zgolj zboljšanje gmotnega položaja domaČega prebivalstva. Ker so v radovljiškem okraju dani vsi pogoji za vspešno vrborejo in se tudi po raznih vaseh tega okraja peča ljudstvo s pletarstvom na dosedanji priprosti način, hotela je visoka c. kr. učna uprava z ustanovitvijo pletarske šole dati priliko, da se ta stroka domače industrije privede na višek modernega razvitka in tako postane nov vir domačemu blagostanju. Z ozirom na ta blagohotni namen visoke c. kr. naučne uprave poživlje podpisani lokalni odbor sta-riše in varuhe za ta uk sposobnih otrok, da porabijo ugodno priliko, ki se nudi mladini v njen prihodnji blagor. Pletarstvo je obrt, ki se danes nahaja v najboljšem razvoju in delavci te stroke spadajo med najbolje plačane delavske moči današnjega časa. Podpisani odbor je pripravljen dati vsa nadaljna pojasnila tako glede sprejema učencev v pletarsko šolo, kakor tudi glede oskrbe istih ter poživlja stariše in druge poklicane činitelje, da se zaupno obrnejo do njega. V Radovljici, dne 17. julija 1907. Lokalni odbor c. kr. platarske šole. — izkaz posredovalnic* slovenskega trgovskega društva »Merkur« V LluMJanl. — V službo se sprejme: 2 poslovodja, — knjigovodja in korespondent, 1 potnik, 1 kontorist, 8 pomoč, mešane stroke, 2 pomočnika špecerijske stroke, 4 pomočniki ma-nufakturne stroke, 3 pomočniki železninarske stroke, 5 prodajalk, 4 učenci. —- Službe iščejo: 4 poslovodje, 5 knjigovodij in korespondent, 3 kontoristi, 14 pomočnikov mešane stroke, 4 pomočniki špecerijske stroke, 4 pomočniki manufakturne stroke, 2 pomočnika železninarske stroke, 4 pomočniki modne in galant. stroke, 8 konto- ristinj, 4 blagajničarke, 8 prodajalk. — Posredovalnica posreduje za delodajalce popolnoma brezplačno, za delojemalce proti mali odškodnini. Razgled po svetu. Poslanska zbornica. - v seji is. t. m. so vložili Laginija, Mandič in Spinčič interpelacijo glede" uvedbe maternega jezika kot poučnega v ljudskih šolah na Primorskem. Mi-nisterski predsednik Beck je odgovoril na interpelacijo Peričevo glede tega, da se mora pn nagodbenih pogajanjih vpoštevati tudi Hrvatsko, rekoč, da po postavi iz leta 1867. se ima vpoštevati v državnem zboru avstrijskem zastopane dežele, po drugi strani dežele ogrske krone. Glede Wekerlove trditve, da ima Ogrska pravico do Bosne, se je skliceval na berolinsko pogodbo. Pri drugem čitanju proračunskega provizorija je govoril minister-ski predsednik, ki je skiciral svoj načrt za reformo politične uprave; nastanejo okrožne oblasti, načrt predloži jeseni; obetal je starostno in invaliditetno zavarovanje. Nagodba z Ogrsko se sklene najbrže do leta 1917. Odklanjal je cilje in ekonomično stremljenje soc. demokratov, izključil razredno gospodstvo, praktične zahteve soc. demokratov pa bo vlada vpoštevala tako kot druge. - program za delo parlamenta mora imeti privlačno moč, ki vstvari večine. Zlasti zanimivo potem je govoril dr. Laginja ki je pojasnil kulturne razmere južnih Slovanov, njihove gospodarske razmere, izjavil pa, da nima zaupanja do vlade, dokler ne ugodi zahtevam Slovanov. Zbornica je včeraj nadaljevala drugo Či-tanje proračunskega provizorya. Med drugimi govorniki je Ičevič zahteval podporo za južne dežele proti trtni uši in za pospeševanje zadrug, zavzel se je tudi za slov. pravno fakulteto. Korejski cesar se je odpovedal prestolu. V razglasu pravi, da so v teku njegovega vladanja 44 let zadevala narod nesreča za nesrečo; za to po običaju prednikov izroča krono prestolonasledniku. V Ameriki je strašna vročina. V Mladelliji se je onesvestilo več tisoč ljudij. Trst. — Tržaška policija išče zločinca, ki je umoril izvoščeka Praznika in Mohoro-viča, ali vse iskanje doslej je ostalo brezuspešno. Policija je aretovala nekaj oseb, ali se še ni moglo konštatovati, da bi bil kdo izmed teh zločinec, ki je usmrtil Praznika ali Mohoroviča. — Morilec je po popisu raznih oseb, kakih 26, 28 let stp*- človek srednje postave, temne, zagorele barve, polnih lic, brke ima majhne, goste, rjave barve, lase temnejše neg«.- brke. Oblečen je bil praznično. Razpisanih je poleg prve nagrade 500 K še drugih 500 K onemu, po katerega poizvedbah bi bilo mogoče prijeti morilca. Na istrski cesti je neki E. Cetin zabodel z nožem 32 letnega F. Zapettinija. Zapettini je umrl. — Radi ljubosumnosti je težko raail svojo ljubico neki Josip Sosov iz Gorice. — Na Llovdovem parniku »Meden" sta se stepla kuhar Maver in mornar Sancin radi hrane. Sancin ima strto spodnjo čeljust. Svetovni kongres »Svobodne misli" bode letos v Pragi. Sklican je bil sicer v Budimpešto. Ali radi nasilstev, katero so Madjari izvršili na Slovakih, Rumunih, Hrvatih in ogrskih delavcih, sklenila je madjarska sekcija »Svobodne misli", da v zemlji nasilstva ni mogoče vršiti zbora svobodnih misliteljev, ker bi na kongresu v Budimpešti svobodni mislitelji morali protestirati proti madjarskemu nasilstvu. Zato pa je generalno tajništvo predlagalo Prago za letošnje zborovanje. Svetovni kongres »Svobodne misli" bo torej v Pragi od 9. do 12. septembra. Pravica zmaguje. — Ob zadnjih državno-zborskih volitvah je dunajski magistrat, katerega imajo v rokah krščanski socialci z Lue-gerjem na čelu, črtal 8722 soc. demokratičnih voiilcev, češ, da so sprejeli enkrat ubožno podporo, kar pa jih izključuje iz volilnega volilnega imenika. Deželno predsedstvo nižje-avstrijsko je potrdilo* to odločitev klerikalnega magistrata. Nekateri volilci, ki so s tem bili oropani svojega volilnega prava, so se pritožili na najvišje državno sodišče. Najvišje državno sodišče pa je po temeljitih razpravah proglasilo, da je dunajski mestni magistrat oropal vseh 8722 ter daljnih 842 voiilcev volilne pravice, ker parkrat prejeta ubožna podpora ni ubožna preskrba, le oni, ki so v ubožni preskrbi, nimajo pravice voliti, —- Naj- višje državno sodišCf je torej dokazalo, daje klerikalni dunajski mestni magistrat skrajno protipoatavno in krivično postopal. Taki so klerikalci! Rusija. — črne stotnije ustavljajo na cesti vse ljudi, ki se jim zdijo »nevarni«. Nekega Rusa, ki ni hotel povedati, katerega veroiz-povedanja je, so ubili. V Elizabetgradu se je baje izvršil atentat proti železniškemu ministru, ki je bil na inšpekcijskem potovanju. Železniški delavci so na progo položili železni drog, da bi vlak vstavili, kar se jim pa ni posrečilo. Volilno gibanje še ni bilo nikdar tako živahno kot za tretjo dumo. Novi volilni zakon, ki omogoča, da se izid volitev da z neko gotovostjo že naprej videti, daje najlepše upanje, da bodo v tretjo dumo prišli zmernejši, s tudi delavnejši in inteligentnejši elementi. Po novem volilnem zakonu je število poslancev obmejnih pokrajin znižano od 112 na 40, dočim gubemije evropske Rusije volijo kot preje 384 poslancev. , Angleški časnikarji o Sloisncih. - o svojem bivanju v naši deželi so priobčili angleški časnikarji jako laskava poročila za Slovence. Hvalijo Slovence kot dobro, odkritosrčno ljudstvo. Posebno hvalijo slovensko glasbo kot nekaj najlepšega v evropski glasbi. Jezik slovenski se jim zdi čudovito tajinstven, poln žalovanja, izhajajočega iz stoletij trpljenja. Krasote naših dežel so jih nepopisno očarale ter te krasote obširno popisujejo angleškemu občinstvu. 50000 konj za JapMSk0. — Japonski oficirji, ki so prišli sedaj na Ogrsko, kupijo tam 50.000 konj, katere pošljejo z Reke na Japonsko. Kugi V Indiji. V angleški poslanski zbornici je bilo naznanjeno, da je v prvih šestih mesecih 1. 1907. umrlo na kugi v Indiji en milyon 60 tisoč in 67 ljudi. Noto Izumljen parnlk. — Učenjak Hemvitt je sestevil parnik, ki prevozi 60 morskih milj na uro. Na takem parniku bi bilo mogoče priti iz Amerike v Evropo v 30 urah. mehanična delavnica L Mi & lipi GORICA - za vojašnico - GORICA ===== Telefon št. 71 = Koncesijonirana instalaterja za plinove, vodne in električne razsvetljave. Sprejemata oddajo in montiranje parne in gorkovodne kurjave; kompletne oprave kopališč, vodovodov, preskrbujeta posestva, vile in občine z vodo, vodnjaki in sesalkami za vsake smotre in za vsako visočino, postavljata popolno električno razsvetljavo in električne naprave za proizvajanje sile, napeljujeta telefon, telegraf in strelovode. V bogati zalogi imata tehnične predmete, kakor železo, kotlovino, med (mesing), svinec in kositerne cevi, armature in priprave za paro-, vodo- in plinovode, vse vrste mineralnih olj, olja za avtomobile, parne in plivove motorje. Zastopata tovarne za jeklo: »Pol-dihutte", St. Poltensko tovarno mehkega železa in livarno jekla, in »Ww. Lutz sinovi* v Bludencu, t. j. tovarno, ki izdeluje posteklinate (email) peči in Izdelujeta in imata v zalogi vsakovrstne predmete in inštalacijske priprave za močne in šibke tokove, pripomočke za instalaterje. Imata tudi moderno opravljeno delavnico za galvanotehniko, pozla-čenje, ponikeljevanje in za plastične r,a-vdarke. — Mehanična delavnica z motorje-vim obratom in s precizijskimi stroji zs. fino izdelovanje in za različne izdelke, katere se proizvaja na vrtečih in poobla-jočih strojih. Poprave na vsakovrstnih parnih in plinovih motorjih se skrbno izvršujejo. — Točna postrežba in zmerne cene. — Načrti, proračuni brezplačno. Adolf Fey urar in optiker na voglu Tckališča Fraja Josipa in Via Leoni V GORICI Vsprejema poprave ur in optičnih pretfHefiv vseh vrst. Zaloga žepnih, nazidnih ur budilk vseh vrst —— in optičnih predmetov. -------- Za vsako uro se jamči 1 leto wwwwwwwwwwwwwwww naznanilo. Slav. občinstvu uljudno naznanjam, da dospem v kratkem v Kobarid in Bovec ter prosim, da se mi ohrani cenj. naročila. Ant. Jerkič, odlikovani fotograf v Gorici. Na stanovanje in brano se sprejmejo deklice ali dijaki iz boljših hiš. Lepo zračno stanovanje in dobra hrana. Pojasnila daje M. KBPOVA ? Gorici, nI. Ponte nuovo 22. higijenske, kirurgiške in tehniške gumaste cevi vseh vrst, povoščeno blago in linolej, kilni pasovi, pasovniki, nogavice za krčne žile in pa 4-vsi predmeti za bolniško postrežbo^ M.G61 Trst, Gorso 4. Gorica, Corso Vir,i II. Na prodaj je hiša d Selu na Dipauskem ista obsega 4 sobe, kuhinjo, klet in hlev. Miaja se na kriipojju 2 državnih cest. Natančna pojasnila daje Krušič Fr. V Gorici Via del Colle štv\ 11. Up V ^M\h v Novem mestu Ul. il. I Ululu (Rudolfovo :: Kranjsko) Je uredil in izdal: 1. Cmlno-pravflni rei in soli pravilnik m mM. ^B len zbornik pravil označene vrste; koncem tva-nne je obširno stvarno kazalo v slovenskem iu hrvatskem jeziku. — Obseg XII. in 909 strani; cena vezani knjigi 8 K. poštnina 5> v. 0iYGtDia tarifa S-r skem jeziku pred sodišči; sodne pristojbine. Obseg 75 strani (20 tabel); cena 1 K 80 v. — Knjigi se dobivate v ».Slovanski knjigarni" A. Gabršček v Gorici. Franc Meden trgovec v stf. Križu pri Nabrežini sprejme 14- letnega učenca za trgovino z jestvinami. Motam se sprejme y službo pridnega hlapca, ki je vajen pH konjih. V najem se odda žaga in mlin. Ista je oddaljena 10 minut od železniške postaje, naslov pouč uprauništuo. Poprava in komisijska zaloga dvekoles pri ! Pozor! riouost! »Union delicat pecivo!" Z firmo naročnika; po' 4, iq j 20 vin. za prodajo. GoBtilne, kavarne itd. dosežejo s tem velikanski vspeh delajo zase reklamo in dobijo 40% n0. pusta. — Union vaniliziran sladkorni prašek kg 1 K 50 vin, Union piškoti za 'Pgovce po 2 vin. za prodajo 150 za 2 kroni. BATJEL-U Gorica, viaDuomo 3. ¦ ¦—.....-_ ?w Prodaja tudi na mesečne obroke. Ceniki od Waffenrad, Durkopp-Diana itd. franko. nouodošlo blago za poletno dobo se vdobi po zmernih cenah v delavnici in trgovin) z gotovimi oblekami = flnlon Krušič, = krojaški mojster in trgovec v Gorici tekallšče Josipa Verdi štev. 33 in v podružni delavnici na Tržaški cesti v lastni hiši (v bližini g. firnigoja). Za naročila iz dežele zadostuje, da se mi pošlje normalno prsno mero vzeto po vrhu telovnika. Fri naročilih za gg. uradnike naj se mi označi službeni stan in Činovni razred. N. pr.: Okr. sodnik, šolski svetnik, sodni pristav, profesor IX. čin. raz. itd. Izdelek iz lastnega blaga z= jamčim. - Tovarna za Union skladkor Kranj, se nikjer ne vdobe Šivalni stroji in kolesi, toda po jako nizki ceni, pa se vdobijo pri meni od najboljših tovarn in po najnovejši izdelbi. Za vsak stroj se jamči po več let ter je vsak pred pošiljatvo preiskušen. -Naročite si takoj cenik kojega dobite zastonj pri J$o$pe!)c(i Rebolja v Kranju, Glavni trg, zaloga šivalnih strojev in koles ter zastopstvo ===== godbenik avtomatov. ===== ¦ Lekarna Cristofoletti ¦ J v Gorici. ¦ ¦ ŽELODČNE KAPLJICE i ¦ z znamko sv. Antona Padovanskega. f Zdravilna p,oc leh | kapljic je neprekosljiva a — Te kapljice vred ijo • redno prebavijan je, | če se jih dvakrat na dan • po jedno žlifiico popije. ¦ Okrope pokvarjeni že- • lodec, store, da zgine J (Varstvena znamka). V kratkem ČaSU OmO- J tica in životna lenost (mrtvost). Te tVt9f9fv^^*^^^ | kapljice tudi store, da človek raji fe J • Cena steklenici 60 vin. ! ijeva pijača iz kine! • in 5p|P73 najboljši pripomoček pri y X tU LhiuLd, zdravljenju s trskinim oljem, a j i Ena steklenica stane 1 krono 60 vin. t f * Sleckenpferd- liljino mlečnato milo Bergmanna & Komp. u Draždanah in u lišni ob babi je in ostane — glasom vsak dan novodošlih priznanj — najboljše medi-cinalno milo proti pegam; ono ohrani kožo nežno, mehko in rožnato. Na prodaj po vseh lekarnah, drogerijah, parfumerijah in brivnicah. — Cena 80 vin. za komad. Največja zaloga stik o modernih ta nnti' nfh okvirjih, — nmehiKke vrednosti. — Slike prvih slovanskih slikarjev. — nabožne slike sloveflh slikarjev. — francoske, angleške in amerikanske gravure velike nmelniške vrednosti v okvirjih po želj! odjemnikov. «4gr *e *m *m jp *g Razstava slik o .IRGOOSRem d o mu«. lijiyaroa io trpina z umetninami A. Gabršček v* Gorici. -......' Avstrijsko parobrodno društvo ........ Prej AUSTRO - IMElIOlNi in bratje Cosulich. Redna, hitra in direktna zveza z Ameriko. V NEW-T0BK odclujeia sledeča parnika: GERTY, 7000 ton. odhod 25. julija. GIULIA, 7000 ton. odhod 3. avgusta. ^QJ0SJ,z *>: kupen do popolne vporabe olja; po vporabi se spet zameni h polno. Prav\ vinski kis in navaden. Zaloga ----------_.„ mila in sveč.------------------- Cene zmerne* Pred uporabo. Po uporabi. 3az sem srečna. Crem Rlsolin Je Denrekosljivo sredstvo proti pegam in sojedcem. Najbolj prizadeta koža postane v najkrajšem času cvetoča in čista, kar je poskusilo že tisoče dam in gospodov. Cena lončku K. 5-— Zdravniško priznano in priporočano sredstvo. — Odpošilja preti naprej plačilu, alt proti povzetju. Spccijalna tvrdka za kosmetiko H. WeiSS, Dunaj XIV/3 - K. Sobo s hrano »red u jako prijetni legi z orlom in parkom u bližnji goriški okolici odda mala družina. Prednost imajo gospodje. Deč se poizue pri uprauništuu „Soče". Postavno zavarovano! Pred uporabo. ¦*. Po uporabi. voda za prša je povsod v porabi pri deklicah in zonah 8 slabo razvitimi prsi, ali pa pri onih, katere so v otroCji postelji izgubile praa. Tisočo priznalnih pisem o sijajnih uspehih je na razpolago. Cena steklenici z natančnim pojasnilom K 5 —•• Rtupošiiii proti naprej plaCilu, ali proti povzetja Specijalna tvrdka za kosmetiko H. Weies,-j Dunaj, XlV/3 Seachshaas/K. m Mizarska zadruga ** v Gorici - Solkanu vpisana zadruga z omejenim jamstvom tovarna s strojevnim obratom na parno In vodno silo naznanja, da izdeluje najrazličnejša pohištva usek slogou i—.. ¦¦' — ter sprejema v delo vsa večja stavbena dela. :....."~" —...... Fotirninlca * Trsi« VI« dl Plazza YBQc4ila 1. Podrai-nlca v Spljatn. Zastopstvo y Orljantu. Cene zmerne, delo lično in solidno. Vsako posnemanje se kaznuje! Cdino pristen je samo Thisrrv-jev balzam z zolono nuno. 12 malih ali (i dvojnntih steklonic ali 1 velika specijalna steklenica s patento* vanim zamaSkom K 5*—. Thierry-jcvo Centifolijno mazilo proti vsom, se tako zastarelim ranam, vnetjem, itd. 2 lončka K 3'60 pošilja 1» proti predplačilu zneska ;¦ ¦ novzotju, Obe domači sredstvi sti najuolji, povsod znani in starodavni. Narodila naj se naslovi: Lekarna A. Thierrv v Pregradi pri Rogatcu Slatini. Zaloga skoro v vseli lekarnah. Jkošuie s tisočerim, originalnimi zahvalnimi pismi zastonj in poštnino prostio Svoji k svojim! Narodna tvrtka fl. Primožič, priporoča svojo delavnico Gorica, m Kom štev. 13. Na prodaj ima: očala, zlata in niklasta, vse številke, barometre, toplomere, zdraviliške toplomere, kukala, vage za vina in špirite, različne mikroskope ter druge v to stroko spadajoče reči. Sprejema popravila ter pošilja ista na željo domov ter je sploh občinstvu na razpolago z najboljšim blagom. Pozor!! Lep sveži speli debel kg 70 kr. kakor tudi fini prekajeni špeh, izvrsten za surov jesti, dalje fine šunke kg 95 kr. ter izvrstne kranjske klobase razpošilja od 5 kg naprej mesarija — Ljubljana. Nova restavracija vis-a-vis kolodvora v Prvačini bivši gostilničar pri »Petelinu11 v Trstu uliea Ghega štv. 7. Priporoča svoja izborna pristna vipavska črna in bela vina, kraški teran, refošk in pivo. Za potnike izvrstna hladila in okrepčila kakor: čaj, limonada, fiakolada, kava, mleko itd. K a nojro opremljene j sobe za prenočišče ptuj-cev. Dvorišče za krogljanje in hlevi za Za obilen obisk se priporoča svojim rojakom Anton Vodopivec, Sprejmejo se zastopniki F. P. VIDIC & Komp. Ljubljana Opekarna in zalOga peči, ponudijo vsako poljubno množino -¦¦ ¦ i- patentiranih zarezanih strešnikov »Sistem MARZOLA" (Strangfalzziegel) »Sistem MIBZBLA" Barve: a) rdeči naravno žgani, č; črno iroprecnirani. m Najličnejše, najcenejše in najpHprostejše strešno kritje, as Vsaki strešnik se zamore na late pribiti ali pa z žico privezati, kar je gotovo velike važnosti za kraje, ki trpe po močnem vetru in burji. Vaorre in pr. spekte pošljemo na žeUo brezplačno. Takojšnja In najzanesljivejša postrežba. Sprejmejo se zastopniki. Fata morgana i i i se obljube Mefie reklame, o katerih se je marsikateri v svojo lastno škodo že večkrat prepričal. Tedaj kupujte le tam kjer ste se prepričali, da dobite za Vaš dober denar tudi pošteno blago, ker lahkomiseln je oni, kdor vlaga svoj denar samo v najbolj ceno, ničvredno blago brez vsake trajnosti. Kdor hoče dobiti zares dobro in trajno blago po primerno nizkih cenah, naj se obrne vedno le na domačo tvrdko J. ZORNIH - Gorica, Gosposka ulica št. 10 koja si šteje v čast, postreči svoje cenjene odjemalce vedno z blagom naj-bolie kakovosti. „ T, , ... Tu dobite največo izber k asnih HŠpOV za obleke po vsakej ceni, Čipke, trakove,svile, pajčolane,pasove, svilene šerpe in čipkaste rute, vezenine, baržune, cvetlice za klobuke, dalje ,..,.». toiletna mila, dišave, Eau de Cologne, glavnike torbice iz pliša m usnja, žepne rute, nogovice, predpasnike, rokovice cvimate in Gla^e najbolje tvarine; Zaloga belega m Jaeger perila za gospode, ovratnikov, naramnikov, krasnih ovratnic, kolesarskih jopic, golenic itd. Došle so že vse zadnje novosti najlepših solnčnikov vsake vrste in cene. V zalogi se drži vse potrebščine za gg. šivilje in krojače. Izbira nedosežna!! Cene brez konkurence!! I I Zalogo vina in žganja ima T. pl. MADEYSKI v Solkanu it. 326 pri mitnici blizu novega kolodvora V zalogi ima V veliki izberi domača, vipavska, briška, furlanska istrska in dalmatinska vina kakor tudi domače in istrsko žgaDJe zanesljivo pristno. — Na zahtevo pošiljam uzorce vina in Žganja. — Naročila pošiljam tudi po železnici in v Gorico in bližno okolico s svojim voznikom. = Postrežba točna in eene zmerne. =r Se priporočam gg. trgovcem, gostilničarjem in zasebnikom. Spoštovanjem T. pl. Madeyskif Naslov pismom: T. pi. Madeyskl, Goriea IV. *mmmmmmm®mmmmmm®mm®^mmm : v Gorici Stolni trg št.S(pia2zaDuamo) priporoča svojo zalego šivalnih strojev raznih sistemov za umetno vezenje (rekamiranje) Mehanična delavnica konec Raštelja št. 4 sprejema vsako popravo šivalnih strojev, dvo- koles, pušk in samokresov. Šivalno »trojo In popravo jamčiva od 5-10 let. + Julij Reddersen + Via Giosue Carducci št. 23. — Telefon št. 8131 v Trstu. Kirurgični predmeti, ortopedični aparati, moderci, umetne roke in nogej brglje, pasovi za kilo, elastični pasovi in nogavice, elektroterapevtične priprav« aparati za umetno dihanje. haloga pi>ipi*a$ za obveze, izdell{0\> iz gumija Ii) oepfeiijocljiv^a sal