Dopisi. Iz Maribora. Nedavno sta bila pruska prišleca iu izdelovalca surogatae kave Wilbelm in Eduard Gerecke obsojena v težko je5o, ker sta naaega cesarja psovala. Da se pred občinstvom nekaj opravičita, sta v nMarb. Zeitang" dala razglas, da sta od gosposke zlasti pa od c. k. glavarstva dobila lepo spričevalo glede njunega javnega zadržanja. Toda c. k. glavar je takoj v BMbr. Ztg." dal pojasnilo, da ni nikoli imel prilike njima dajati takib spričeval. Prusačka drznost je res velika! — Društro: steir. Weinhandalsgesellscbaft je se razdružilo in prodaja 6. marca svoje velike kleti in lep prostor za etavljenje vogelne hiše v gračkem predmeatju. Nekdaj se je poslopju reklo: Erzherzogliche Kellerei; najnižja cena je postavljena na 15.000 fl., kakih 12.000 fl. ostanc vknjiženib. — Znani vinski trgovcc Pfrimer je 461 fl. pioetovoljnega doneska nabral, da se bodo od grof Brandis-ove palače črez Zofijin trg do Halbarth-ove štacune položile kamene plošče. Maajka še 189 fl. Kajti iepo in koristuo delo bo stalo 650 fl. — Nova telovadnica ali prostor za turuanje pri fantiški šoli bo stala 758 fl. — Mestno posestvo v Pobrežah, kder so hotli pndelovati fosfatni gooj bo po licitaciji pi odauo! Iz celjske okolice. (Čudne volitve). Volitve v srenjake odbore se vršijo v celjskem glavarstvu in so do malega dorršene. Volitvo so dobra in koristua, za kmeta pa tudi sitna etvar. Naradno se piplje več etrauk za vladarstvo. Da bi ena strauka zmagala, se črni, psuje in zaničuje uasprotaa kolikor mogoče. Emet se vda le prerad tistej strauki, ki ima dobro nabrušen jezik, rajše, kakor da bi se zameril, ali pa ostaue doma rekoč nbojo že drugi uapiavili — naj volijo, — kakor hočejo." Se vfe da to ni pametao. Pri maisikteri volitvi se godijo tudi krivice, ki morajo vsakega poštenjaka razžaliti. Naj poročam o volitvi v srenjski odbor v Teharjib, da bralci flSl. Gosp." zvejo, kako zvite in piekanjene buče so liberalci in nemikutarji. Poročam, kakor se mi je povedalo; naj o teni kteri Tebarčan natančniše poroča. Tamošnji libeialci so bili v groznem strahu, da bi jih kje koneervativci ne izpodriuili, ter so sc prav trgali za mesta v sr. odboru. Zatoraj je hodil vbogi, že znani berič od hiše do hiše ter prosil, naj pridejo volit, drugače zmagajo nfarški" privrženci. Volilcev se je seilo mnogo. Volitev se začne; libeialci jim grozijo: če dubovuike poslušajo, hitro bojo davki poveksani in takib bedarij več. To pomaga! Kmet se res boji davkov, ia to stiašilo ga uagne, da se vda še tako očitnej laži. Cudno sc je pri tej volitvi obnašal aeki možicelj, ki je lahko vedel, da vse kvante o povek- šanju davkov ho grde laži; kajti pri vsakem voglu rad povohne, pri duhovnikib rad kaj oblezne, se dobre kapljice pri njib ne brani, ne more prehvaliti gostoljubnosti duhovnikoF; on, ki je kakor cerkveni ključar že mnogo z duhovniki poslovati imel, je tedaj lahko vedel, da vse govorjenje o poTekšanju davkov, če stranka konservativna zmaga, je grdo aatolcevanje—je vendar ravno s tem volilce plaSil, ker jih je 8 temi lažmi odgovarjal od naše stranke češ: le volite jih le, bo pa davek vekši! To je vzor ceikvenega ključarja! Predno ko sklenem, ne morem drugače, kakor da še svoje začudenje izrečem nad tem, kako se je moglo zgoditi, da mnogo volilcev ni bilo sprejetih v volilni zapisnik! Ko so bile volitve končane, čakajo in gledajo, ter se popraaujejo: zakaj nisrao mi med volilce sprejeti, ki tudi davek plačnjemo ? Tako si pomaga liberalna svojat! — Ge kdo o tej stvaii ae kaj bolj natančnega ve; nam vstreže, Če se v rSlov. Gosp." razglaei! Iz Hotinjevesi zunaj Maribora. Skoro bodo volitve za predatojnike skončane povsod. Tadi pri na« bila je 26. febr. volitev, ki je pa bila zvržena, ker se ni postavno vraila. Nekaj odbornikov so si izbrali res narodao poštenib, ali nekaj pa pravih sraenov. Poprejšuji srenjski evetovalec J. Kopše bil je gotovo pošten mož, ali pii volitvi so ga pa cel6 odvrgli zavoljo sovraštva, in so delali ž njim, kakor nekdaj Judi z Kristusom. Kdor iš5e, ta najde; tako se je tukaj zgodilo. Iz Hotinjevesi črez OrebovoTes v Slivnico drži cesta, po kteri hodijo k fainej cerkvi in se vozijo v Maribor. To cesto pa morajo oskrbovati oreboveški kmetje, in iz hotinJ8ke ,,šoder" vozijo ter ga dobijo navadno brezplačno, kolikor ga za to cesto potrebujcjo, in to se godi že kakih 40 let. Kar ga pa za druge ceste potrebujejo, to morajo plačati. Tudi letos obljubi srenjski sretovalec J. K. in Š. P. naj ga vozijo. Ko vidijo, da Orehovčani šoder vozijo se zvečer snidejo ia spoznajo, da je ta pesek bil 20 fl. vreden, kar 80 ga en dan zvozili, in ga inora J. Kopše plačati! Hotinjaves in Orehovaves ste združeni, in navadno je predstojnik v Orehovivesi, čeravno plača Hotinjaves 140 fl. dače več. Letos so pismeuo prošnjo v Gradec poslali, da bi se srenji razpisale, ali odgovor so dobili, da se to ne more zgoditi. Pii letošnji volitvi so vse moči zbrali, da bi Hotinjčani enkrat nrihtarjau iaidi, ali temu se vsi močno branijo in smo torej radovedno, kdo bo pri novi volitvi zmagal! Od Drave. Poročilu nSl. Gosp.", da je farovž v š. Antonu na Poborju dne 16. febr. pogorel, naj se dostavimo, da je bila nesreča toliko veča, ker ima župnik vse svoje shraoibe pod postrešjem, in so bile tamkaj tudi najboljše cerkvene reči ebianjene, ker farna cerkev, ki je leta 1874. popolnoma pogorela, še ni za vseru dodelana. Zato ima g. župnik lastne škode okoli 700 fl. in farna cerkev okoli 900 fl., v tem, ko je bila 1. 1874. njena skoda cenjena na 25,600 fl., ktera, se v6, še tudi ni porarnana. — Nas uiilostljiri knez iu škof 80 podarili takoj za prvo »ilo 100 fl. in sicer 50 fl. cerkvi in 50 fl. g. župniku. — Ravno zvemo, da so farmani pri c. kr. namestniji vložili prošnjo, da bi se zbirca po vsej Htajeiskej za njih cerkev dovolila in razpisala. Ako bo prošnja, kakor zaupauio, vslišana, naj bodo nesrečni, pa v resnici pridni iu za čast božjo vneti š. Antonski farmani s temi vrsticami usmiljenju svojih rojakov srčno priporočeni. Iz Žusema. V ,,Slov. Gosp." st. 2. dopisnik, kojega dobro poznam, tukajšujo šolsko uladino zarad nevednosti v žolskih predmetih obžaljuje in naravnost po učitelju odriba, kar se pa lehko ovrže 8 tem, da sta bila pred sedaujiru dva izvrstna učitelja tukaj za podučevanje, a šola je takrat še v 8labejem stanju bila, kakor je zdaj. Vzrok ni učitelj, ampak pomaujkljivost učaih pripomočkov, in še bolj slaba pot do šole. Kajti šola je strašansko visoko na gori; mladina nje ne more marljivo, postavno vsaki dan obiskovati. Lani po zimi šolska mladina zavoljo pievelikega snega ni mogla redno v šolo dohajati. Minulo je po 14 dni, v kojih ni došlo na dan več kot po 2 ali 3 dec v šoio: kako bi tedaj učitelj dobro ueiti zamogel? Konečno pa dopisniku povem, da tudi v njegovem podučevanju ni nič kaj gladko šlo, in da ni tudi vse zlato, kar se sveti.