Polna uveljavitev
Delegatski sistem je tudi v praksi postal integralni del sistema samoupravljanja
Na prvi decembrskl sejl, kajti v tem mesecuje predvidena še ena seja občlnake skupščlne, so delegatl vseh treh zborov obravnavali oceno delegatskega sistema In uresničevanja delegatakih odnosov v naši ob-činl v zadnjlh treh letih. Razen tega pa še:
-  poročilo, ki ga je o svojem delu prlpravila komislja za družbeno nadzorstvo;
-  predlog za Izdajo zakona o družbenoekonomskih osnovah svobo-dne men/ave dela;
-  osnutek odloka o prenehanju veljavnosti odloka o ustanovitv! Skla-da za urejanje mestnega zemljišča na območju občine Center, ter še nekatere druge pomembne točke s področja urbanizma.
Ze v juniju je občinska konfe-renca SZDL obravnavala gradivo za oceno delovanja delegatskega sistema v naši občini. Iz gradiva in predhodnih ocen v temeljnih sa-moupravnih organizacijah in skupnostih je konferenca ugoto-vila, da je delegatski sistem v pre-teklem triletnem obdobju dejan-sko dobil polno veljavo in postal del naše skupne samoupravne so-cialistične zavesti. Obenem pa ugotavlja tesno povezanost z ra-zvojem samoupravnih odnosov v naših delovnih sredinah. Marsikje bo potrebno še izboljšati položaj delegacij. Kljub temu, da so bile v obdobju uveljavljanja delegatske-ga sistema odpravljene mnoge po-manjkljivosti in pridobljene dra-gocene izkušnje, je celotna ocena vendarle kritična, saj ugotavljatu-di nekatere slabosti, ki jih bo po-trebno odpraviti. Ocena, ki je bila tokrat podana delegatom pa v po-sameznih poglavjih prinaša tudi predloge konkretnih ukrepov za nadaljnje uveljavljanje delegat-skega sistema in dela v občinski skupščini.
Ena od najpomembnejših ugo-tovitev je, da se je v delegatskih bazah tako v združenem delu kot v krajevnih skupnostih od leta 1974 marsikaj spremenilo. V naši obči-ni narašča število zaposlenih, zato je potrebno v zboru ZD povečati število delegatskih mest. Prav ta-ko se menja struktura, zato bo v bodoče urejal število mest za po-dročja poseben odlok, ki omogoča lažje usklajevanje, kot občinski statut. Ob oceni delegatske baze zbora krajevnih skupnosti pa je ena od najpomembnejših misli ta, da bi imela v bodoče vsaka krajev-na skupnost v zboru enako število delegatskih mest.
Skupen problem obeh zborov je osip delegatov, kar je v nekaterih delegacijah predstavljalo že resne ovire za nadaljnje delo. V prihod-njem mandatnem obdobju bo zato potrebno izvajati nadomestne vo-litve v skladu z zakonom.
Vsebina dela zborov je bila za-htevna in bogata, saj so zbori obravnavali skupaj 207 zadev. Ob-činska skupščina je le v 42% pri-merov odločala kot najvišji organ oblasti ter se je predvsem uvelja-vila kot organ družbenega samou-pravljanja y občini. Vse pomemb-nejše odločitve so zbori skupšči-ne sprejemali po dvofaznem po-stopku, tako da je bila dejansko dana vsem možnost oblikovanja končnega predloga.
Aktivnost delegatov pri delu zborov je ocenjena kot sorazmer-no dobra. Poprečna udeležba de-legatov v razpravah na zboru kra-ievnih skupnosti je 76 procentna.
Nad delom konferenc za zbor združenega dela zaradi izredno ši-roke delegatske baze ni mogoče imeti točnega pregleda, delegati posameznih konferenc delegacij pa so sodelovali v razpravah na sejah zborov poprečno na 21 % sej. Za delo družbenopolitičnega zbo-ra pa velja ugotovitev, da je delo-val enotno, in da so bili sklepi vedno soglasno sprejeti.
Udeležba delegatov na sejah zborov je bila v preteklem obdob-ju, ki ga zajema ocena, dobra. Ta-ko je bilo v poprečju prisotnih: na sejah zbora združenega dela 50 de-legatov (zbor ima 60 delegatskih mest), na sejah zbora KS je bila poprečna udeležba 94,3 procentna in na DPZ 70 procentna.
Ob zaključku so ocenili tudi in-formiranje pri katerem pogrešajo zlasti tekoče inf ormacije. Zato bo potrebno v prihodnjem obdobju poiskati ustrezne sistemske reši-tve ter v celoten sklop informira-nja, v večji meri kot doslej, vsebin-sko vključiti tudi Dogovore, glasi-lo OK SZDL Ljubljana-Center.
A. B..