Poštnina ^Sh^1 pavšallrana.
Stev. 60.	Posameisna številka «ton© SO vi no J o ^r«.	Leto 2.
Uredništvo in upravništ^o v Velikovc:;, List izhaja vsak torek in petek.
NaroCnina znaša: celoletno 12 K, polletno 6 K, Četrt!rt.no 3 K.
Cene inseratora: en^stopna petitvrsta ali n|e prostor 1 krono. Uradni razglasi po 2 K. Pri naročilu nad 10 obiav popust.
Velikanski protestni shod v Borovljah.
Črez 8000 Slovencev in Siovenk iz Rožne doline je prihitelo v nedeljo, 25 julija v Borovlje, da protestirajo proti odpravitvi demarkacijske črte med conama A in 3. Groza je spre-letavala Nemce in nemčurje ob pogledu na to dlsciplirano maso. Mogli so se pač sami prepričati, da bi bilo trikrat gorje za tistega, ki bi se še enkrat predrznil poskusiti kako nasilje nad slovenskim prebivalstvom. Slovenski Gorotan danes ni več to, kar je bil pred letom. Štajerci in Kranjci se lahko pridejo k nam učit zavednosti in navdušenja.
Govorili so gg. dr. Mišič, dr. Čemer, kaplan Kandut, ga. Čučkova in g. Mahkota, ki je konečno prebral resolucijo (priobčena v naši 58. štev. z dne 27. julija). Množica, vprašana, če se strinja 7 vsebino resolucije, je pritrdila z gromovitfm „da"' in na poziv, da naj vsakdo vzdigne roko, ki je za odpošiljatev te resolucije na pristojno mesto, se je v istem trenutku vzdignilo črez 8 )00 rok.
Impozantina je bila ta manifestacija koroških Slovencev. Pripeljali so se v nepreglednih kolonah krasno okin-čanih vozov iz vseh krajev Roža. Vlak, (že tretji ta dopoldan) ki je prišel ob 11. urf, je bil tako natlačeno poln, da so sedeli ljudje po strehah, pa je moral iti še enkrat nazaj. Pri peljal jih je zopet črez 1000. Ti so potem prikorakali z godbo na čelu na že natlačeno polni obširni borovcljski trg. Kolone Selanov in Slov. Plajber-žanov so kakor disciplinirani regimenti prikorakale od vseh strani na trg Bila je to slika, kakoršne še Rož ni videl. Kakor se je manifestacija resno začela, tako se je tudi končala.
Koroška vstaja. Še malo časa in nemške nevarnosti bomo za vedno rešeni.
Glas iz Celovca.
V Celovcu smrdi. Lumparije prihajajo na dan. Prišli so na sled več-milijonski tatvini pri „Bergestelle", poleg tega je izginilo tudi ogromno posteljnega perila, ki je bilo last bolnišnic. Tatom so na sledu, a ker so to osebe, ki igrajo v Celovcu veliko vlogo, bi radi vso lumparijo zamolčali še vsaj do plebiscita V Celovec je prišlo 10 detektivov in državni
pravnik iz Dunaja, ki vso stvar raziskujejo. Pa tudi drugače celovški teroristični bandi že slaba prede. Dne 20 julija je bila občinska seja. Hoteli so Celovčanom zopet naprtiti novih 7 milijonov dolga. Za to nakano so zvedeli hišni posestniki in drugi davko- ! plačevalci, pa so zasedli dvorano še ■ predno se je začela seja. Ko so ob- i činski očetje videli te, ne posebno prijazne obraze, so predlog za 7 mili- , jonsko posojilo umaknili in ga oddali j posebnemu odboru. Davkoplačevalci pa so vkljub temu zahtevali, da občinski zastopniki odstopijo in da se ; razpišejo nove volitve. Dosedaj se plačuje v Celovcu 500 V« občinskih in j 70 ) 7« deželnih doklad. Deželna uprava ; je letos pomnožila svoj dolg za nič manj ko 20 milijonov kron. Ce bo šlo tako naprej, bo kmalu ves Celovec prodan na javni dražbi, sedanji glavači bodo pa šli z milijoni iz dežele.
Pismo iz Beljaka.
Pri nas že ni Čisto nič varno pred j tatovi, ali če povemo po pravici, pred ; lačnimi ljudmi. Po deželi so nam po-I kradli z njiv in drevja že vse še ne-i zrele pridelke, v mestu pa stoje pred i prodajalnami cele procesije ljudi s kartami v rokah po ves dan zato, da nazadnje ne dobijo ničesar, ker ničesar več ni. Vsak se že sprašuje, kaj bo pozneje, ko že sedaj ob žetvi vsega manjka.
Te dni je nekdo raznesel novičo, da bo demarkacijska črta odpravljena. To ti je bilo veselje I Pa tudi iz te moke ne bo kruha, kakor se sedaj zopet sliši. Odprtje demarkacijske črte je bila le pobožna želja celovških gospodov, ki s takimi racami futrajo že celo leto naše ljudi. Ljudstvu kričijo vedno „Karnten den Karntnern" in „Karnten ungeteilt". Ne vedo pa kaj hočejo pa kaj hočejo s tem povedati pravzaprav. Glavno je, da so sami zato dobro plačani. Kdo jim pa hoče vzeti njihov „Karnten"? Mi vemo samo to, da hoče slovenske del Koroške pod Jugoslavijo, kamor bomo tudi mi Ziljani prej ali slej spadali; za njihov „Kiirnten" se pa seveda nihče ne zmeni. Vsak zase, a Bog za vse. Skupaj pa ne bomo nikdar več vozili, ker nočemo ostati osli, vpreženi v voz, na katerem bi komodno sedeli in bili po naših hrbtih.
Širite povsod „Korošca"!
Kruh v Nemški Avstriji.
Znano je, da imajo ves kruh na Brotkarte. Tisti, ki ga sami pečejo, morajo plačevati Brotsteuer. Ker zme-ljejo tudi otrobe k moki, je kruh dostikrat zelo slab, listi pišejo tudi, da je „fadenziehend". Zadnji čas pa se je pred sodnijo v Gradcu očitalo peku Hans Pock sledeče: Hans Pock je dajal samo prijateljem lepo moko, drugim pa slabo in kdor ni bil zadovoljen, tega je imenoval „Scheiukerl". Sam je dobival moko od „Kriegsgetreide-verkehrsanstait" in je zmiraj odtegnil i Vs % na „Verstaubung" (čeprav se moke ni nič zgubilo), ter je s tem prihranil v sedem mesecih 9430 kg moke in 8025 kg otrobov. Moko je spravljal skrivoma na stran (večinoma k sebi in drugim prijateljem). Ker je pri enem vagonu en cent moke „prihranil", zato je pa drugo mlevno žito z vodo polival (waschelnaS!), da je bilo bolj težko. Lepo belo moko je odvzemal, namesto te je pa dajal o-trobe in odpadke, ki še za svinje niso bili; sam je rekel, da ta moka še za „Schweinefutter" ne velja. Ko so ga drugi enkrat opomnili, da je moka plesnjiva, se je odrezal Hans Pock: „Ach was, dafó Volk soil Kirschendreck fressen !" (Tako poroča „Arbeiterwille" z dne 20. julija i 920). Kakor vidimo, nimajo v Nemški Avstriji pokov samo za vrtnarje, ampak tudi za pekel
Slovenskim delavcem.
Želite si, da bi vam šlo bolje, da bi postali srečni, kakor so drugi. Odkritosrčno vam privoščimo boljše življenje. Prepričani pa smo, da dosedaj niste hodili po pravi poti do sreče. Ko bi bila ta pot v okvirju nemške socijalno-demokratske stranke prava, bi bili morali že zdavna doseči, česar želite. Toda vaši voditelji so skrbeli le za lastni žep. za delavce se niso brigali. Ko bi vaši voditelji držali le polovico tega, kar so vam obljubljali pred vojno, se vojna nikdar ne bi bila začela.
Ali ste že pozabili, kakšno stališče so zavzemali nemški socijalni demokrati med vojno? „Heil der Krieg" so kričali leta 1914 in „Gegen den Zarismus Ziehen vvir gerne in den Kampf". Pa njihovo navdušenje ni veljalo demokratizmu, ampak nemškemu imperializmu. Poslanec Schei-demann, glavni vodja nemške soci-
Stran 2.
.KOROŠEC", dne 3. avgusta 1920.
Stev. 60.
jalne demokracije, je bil velik prijatelj tistega Wilhelma II, ki je hotel ukazovati vsemu svetu. „Wir werden den Feinden einen deutschen Frieden diktieren" je bilo njegovo geslo in socijaldemokrat Scheidemann ga je odobraval.
Ko je ležal carizem že na tleh, so nemški socijalni demokrati še vedno podpirali vsenemški imperijali-zem. Pisali so vedno neprikrito, da mora zmagati nemško orožje. Le berite spise socijalistov Hartmana, Leuth-nerja, Davida in drugih! Prepričali se boste, da so ti voditelji socijalnih demokratov odobravali vojno. Lahko jim, sedeli so pri polnih mizah v zaledju, vas pa so gonili v smrt. Vi ste stradali in preklinjali, ker vojne ni hotelo biti konec.
Konec leta 1916 je bilo v Stock-holmu na Švedskem zborovanje vseh evropskih voditeljev socijalne demokracije. Hoteli so končati vojno. Prišli niso nikamor, ker nemški socijalni demokrati niso hoteli dovoliti, da bi dobili vsi avstrijski narodi svoje pravice. Zato se pa hvalijo, da so vsem enako pravični. Na Koroškem smo bili Slovenci tlačeni, brez pravic, na smrt obsojeni. Noben socijalni demokrat se ni oglasil nam v prid. Davili so nas grofje, baroni in nemški kapitalisti. Davili so tudi vas delavce.
Mi kmetje si ne želimo več nazaj teh časov. Nam se bo v Jugoslaviji bolje godilo. Interesi kmeta in delavca si ne nasprotujejo, to. pišejo tudi socijalni demokrati sami. Če nam pojde dobro, pojde dobro tudi vam. Zato pa vsak delavec lahko vidi, kje ga čaka dobro življenje. Sodite sami! Videli boste, kje je resnica, in prepričani smo, da boste vsi glasovali za Jugoslavijo.
Slovenski narod je demokratičen. Tudi socijalni demokraciji ne bo nikdar nasprotoval. Pa ta socijalna demokracija ne sme biti nemško-na-Cijonalna in imperijalistična,-kakor so vaši dosedanji voditelji. Seveda so med njimi tudi častne izjeme, ki res spoštujejo strankina načela, • pa teh je tako malo, da se ne slišijo izmed večine, ki trobi v vsenemški rog.
Gospodarstvo.
Agrarni klub v Beogradu
je sklenil in naslovil na vlado sledečo resolucijo:
1.	Agrarni klub konstatira, da se naši najvažnejši pridelovalni panogi, t. j. kmetijstvu od strani države ne posveča niti najnujnejša pažnja, radi česar v najbližji bodočnosti preti nevarnost, da se z zaustavljanjem njegovega napredka umrtvi celokupni naš razvoj.
2.	Ker je tudi v zemljedelstvu cena pridelkov osnova in najvažnejša pobuda za nadaljne delo, smatra A-grarni klub v rešitvi izvoznega vprašanja in prodaje kmetijskih pridelkov najvažnejše mere za pospeševanje kmetijskega proizvajanja in zahteva zato svobodno, z ničemur ovirano prodajo in izvoz kmetijskih pridelkov.
3.	Poleg čen vplivajo na izboljšanje in okrepitev proizvajanja še razne vrste okolnosti na katere največ vpliva
državna agrarna politika. Agrarni klub zahteva zato od vla'de, da se naše kmetijstvo v vsej njegovi obsežnosti temeljito preuči ter da se energično in takoj ukrene vse potrebno za okrepitev in pocenitev kmetijskega pri-: delovanja.
Opomba uredn.: Tudi mi smo , istega mnenja, se pridružujemo resoluciji in poživljamo vlado, da stori vse potrebno in čimnajbolj podpira in ; pospešuje kmetijsko pridelovanje, ki i je v naši državi prvi in najglavnejši j vir vsega, i
j Velikovški okraj.
Pliberk. Shod socijalistov. V nedeljo, dne 18. julija so priredili socijalni demokratje v Plibetku, na dvorišču gostilne Nemec shod. Shoda so se udeležili po večini rudarji iz Leš, Mežice in Črne, vmes ie bilo tudi nekaj kmetov iz pli-berèke okolice. Najbolj so vzdigali glave pliberški Nemci in, nemškutarji. Ne nasprotujemo stremljenju delavstva po vsestranskem izboljšanju gmotnega položaja in pobijanju izrastkov kapitalizma. Pa tega stremljenja na shodu v Pliberku nismo mogli opaziti. Govorniki so otepali krog sebe s splošnimi frazami, ki so izzvenele samo v hujskanje. Prave stvari se sploh niso dotaknili. Pa bi se je tudi ne bili mogli in ne smeli. Saj j so bili na shodu poleg delavcev tudi j kmetje, kapitalisti in celo — verižniki, sploh ljudje, ki so sicer smrtni sovražniki delavstva, pa jih sedaj druži z njimi sovraštvo do vsega, kar je slovenskega. V zadnjem času so namreč pomnožili stebri vsenefrištva vrste „delavskih bataljonov". Vsenemec dr. Herbst je dobil simpatije do proletarijata in usnjar Zdravja, pri katerem lahko vsak delavec občuti „milobo" kapitalista, je tudi „sodrug". Poleg omenjenih je Še mnogo drugih, ki so postali iz nemškutarjev in kapitalistov „ubogi proletariat".
Glavni govornik je govoril tudi v glasovanju. Rekel je, da bodo socijalisti glasovali za ono državo, kjer je socija-lizem bolj razvit. Peščica pliberških nemčurjev, ki predstavljajo sedaj socialiste, bo seveda glasovala za Nemško Avstrijo. Nočemo ovirati socijalistov v boju za boljšo socijaino eksistenco, ne moremo pa dovoliti, da bi nemškutarji prirejali shode pod firmo socijalnih demokratov in tam lovili nerazsodne ljudi za Nemško Avstrijo. Vodstvu jugoslovanske socijalnodemokratske stranke pa priporočamo, naj napravi enkrat temeljito revizijo v stranki sami, ker se nam bodo drugače res zmešali pojmi: socijalizem in nemčurstvo,
Grabštanj. Dan na dan srno si bolj svesti zmage ne le v coni A, ampak tudi v coni 3. Ta strašna novica pa prehudo učinkuje na nekatere naše mmčurčke. Zgodilo se je, da se je neki dečli iz Sp. Buhel, ki sliši menda na ime Tfmschitz, zmešalo. V svoji prifrknjenosti napada nas, ki smo spoznali, da brez Jugoslavije ni življenja na Koroškem. Tudi njen oče ni nič boljši. Saj pravim, da jabolko ne pade daleč od drevesa. Zato pa, ti „oroška dečva", zapomni si: če ne boš kmalu mirovala, ti kmalu pokažemo, kdo je pri nas gospodar. Pravijo, ! da imajo zate v Celovcu že pripravljeno
stanovanje (Villacher Vorstadt), kjer boš lahko zmerjala svoje sostanovalce. Zato ; pa le prihrani svoj jezik za tisti čas!
Grabštanj. Ferboltarjeva žena v j Malih Benetkah že tako težko čaka, da bi bila enkrat „frei", da se kar peni od jeze. Pravi, da bo Drava meja ali pa Karavanke. Mi ji pa povemo, da bo prej Drava nazaj tekla, preden se bo to zgo-j dilo. Ker je tako sitna tudi posli nočejo j ostati pri njej. Mi ji bomo pa dali „be-| wil ago" za immer v Tajčesterajh, če ne j bo molčala.
Slov. Šmihel. Dolgo, dolgo smo tuhtali, kedaj bo glasovanje, sedaj pa vemo. „Tri mesce po plebiscitu". Tako prerokujejo naši nemčurji, ki so vsega-vedni, izobraženi in kulturni. Preljubi nemčurji, povemo vam, da bi ne prišli daleč, ko bi hoteli posnemati vašo kulturo in izobrazbo. Posebno pa ko bi mi hoteli pretepati svoje žene, kakor zna to neki od Nemcev dobro plačani agitator. No, ta bičej jo tepe in pravi zraven, da smo Slovenci nekulturni. Hvala lepa za vašo kulturo! Za plebiscit pa stuhtajte drugič kaj bolj pametnega.
Šmarkež. Dosedaj smo bili tihi, sedaj je pa potrpežljivosti konec. v.e nas nemčurji ne bodo nehali zbadati, jim bomo stopili tako na prste, da jih j bo pošteno bolelo. Spravili bomo na I dan vse njihove lanske grehe in svinjarije, j Skušali smo pozabiti, ker pa sami tega I nočete, bomo malo pritisnili. Ali ste že ! pozabili, nemčurji, s kakšnim strahom ste hodili okrog, ko so se vrnili Jugoslovani? Takrat ste bili Slovenci, še „Živio" ste klicali. Imeli ste slabo vest in strah. Zato si pa zapomnite: Mi hočemo mir, drugače si ga bomo sami napravili!
Protestiramo proti temu, da se dajejo propustnice za Celovec „prezidentu" naše republike. Na podlagi lažnjivih izjav jih dobi, potem pa nosi iz Celovca vedno ! nova navodila za nemčurje.
Da ne bo nepotrebnega prerekanja, povemo tukaj jasno in glasno, da je „Krivonog" g. Marko Besse, pd. Škodnik, ki uči svoje otroke hajl kričati. Ljudje namreč stikajo glave in ugibljejo, kdo bi bil to, ker se vsak brani tega imena.
Glede prezidenta opomnimo, ( da si j bomo pri glasovanju zbrali malo starej-I šega in bolj pametnega moža. — Ludo j pa se je vseeno zgodilo pri nas dne \ 25 julija, ko je bilo protestno zborovanje I v Velikovcu. Menda tudi g. prezïdent noče, da bi se odprla demarkacijska črtŽe ve, zakaj I Srce ga sicer vleče v Avstrijo, moke in špeha pa Celovča-nom le ne privošči — ker imajo preslab denar. Smo pač kšajt, no, zato smo pa prezident!
Tinje. Petrov dan smo obhajali kaj slovesno. Po sv. maši se je zbrala šol. mladina in mnogo odraslih v šol. prostorih. Po primernem nagovoru so trije Šolarji deklamirali radoljubne pesmi. Ob pesmi „Lepa naša domovina" so se sta-; rim in mladim iskrile oči veselja nad ; osvobojcnjem iz nemške sužnosti. Konč-! no so bili obdarovani z obleko in obujo j mnogi revni otroci in tudi odrastli. V I imenu vseh obdarovanih izrekamo naj-! srčnejšo zahvalo Zvezi ženskih društev ' v Velikovcu, ki je potom našega Žen. j društva že drugič priskočila na pomoč našim revnejšim otrokom.
Stev. 60.
.KOROŠEC", dne 3. avgusta 1920.
3.
Tinje. V soboto 24. t. m. smo položili k večnemu počitku bivšega župana Uraka p. d. Mlinarja. Rajni je bil mirnega značaja in vseskozi slovenskega duha. Da pa je imel pred našimi nasilnimi nemčurji mir, se je izogibal političnih pogovorov in zato tudi najraje ostajal doma. Pred smrtjo je naročil, naj se ga pokoplje skromno, le domači cerkveni pevci naj mu zupojo žalostinko. Pa nein-čur ne upošteva niti želj umrlih. Ko je Štuk zvedel za Mlinarjevo smrt, (menda jo je že komaj čakal) je kot norec ietel v Velikovec vabit nemčursko kliko na
p-greb. Sklical je tudi nemčursko godbo, veselica, združena s petjem, plesom in
srečolovom. Korošci, dne 8. avgusta vsi v Guštanju!
o kateri se je rajni izrecno izrazil, da je ne mara.
Na dan pogreba so res pridirjali v Tinje najhujši velikovški in okoliški izdajalci, plačani agenti (m >rda so jim iz Št. Vida tudi za ta pogreb obljubili kako
Boroveljskï okraj.
Št. Ilj ob Dravi. Veseli nas naše podporo), ter na grobu nemško peli, ne Žensko društvo. S ponosom gledamo,
peli —" krulili, ker tako stokanje se ne moie imenovati petje. Godci pa so se napenjali na pleh, ko žaba v vodi. Bolj je kdo pritisnil, lépse je bilo. Po pogrebu pa vsi v nemčursko Lavretovo gostilno. Tam so pokazali svojo germansko žilico. Godba je igrala polke, valčke i t. d. in nemčurska drhal je žalovala za rajnim s plesom, kakor nekdaj divji Huui. Pfuj! Tako proslavljate spomin umrlih!
Železna Kapla. V našem trgu bi potrebovali raznih obrtnikov, ki bi ostali tudi po glasovanju v jugoslovanski Koroški. Potrebovali bomo krujače, čevljarje, mizarje, sedlarje in kovače. Naše ljudstvo je navezano sedaj na obrtnike, o
katerih mislimo, da pojdejo po plebiscitu ženinom v Nemško Avstrijo. Tam je boij tja, kamor jih že sedaj vleče srce. Kakor treba takih tepestih svetovalk, mi si bomo kaže, požene zvesta ljubezen preko meje že same pomagale, krojača Wiecherja in Vrbnika, čevljarje j Bilčovs. Zbiramo se že od 3. junija. Babiča, Aupricha, Perkota, Vrhovnika, ! Nabralo se nas je toliko, da se ne vstra-kovača Mikiša in še druge. Ker mislijo j širno, če pride pet antantnih komisij. Ne ti ljudje, da bo v Nemški Avstriji bolje | pustimo se več od nemčurjev ne pod-nego pri nas, jih nikakor nočemo zadr- j pihovati, ne podkupovati. Združile smo zevati. Dolžni pa smo skrbeti za to, da se tako trdno, da nas niti „folksverovci" ne ostane naše ljudstvo brez obrtnikov, j ne bi mogli več razdružiti.
Obračamo se zato na slovenske obrtnike in jih vabimo, da si ogledajo naš trg, kjer bi lahko živeli vsaj tako, kakor živijo sedanji, še dva meseca v Jugoslaviji bivajoči obrtniki. — Našim ljudem pa pripofočamo,' naj gori imenovanim olajšajo preseljevanje s tem, da jih preveč ne obremenijo z dinarji.
Galicija. „Pojd'te nutra, boste videli, kako se nemškutarija futra!" Krušni oče teh ljudi je Kuhar na Blatu, kjer imajo svoje „fersarnlunge". Tudi pred-
Slovenije. Ne opustite te prilike in pri- : dite vsi, prav vsi, da bodo naši gostje, ; ki pridejo iz vseh bližnjih in mnogih j daljnjih krajev, videli, da smo tudi mi ' zaveden del našega naroda, ki želimo in hočemo udomačiti in utrditi Sokolstvo na naši severni meji. Po možnosti pridite v narodnih nošah, fantje na okrašenih konjih. Pridite že z vlakom ob 6. uri zjutraj, ker se bo vršil že ob 9. uri slavnostni obhod po trgu. Javne telovadbe se bo udeležilo kakih 400 telovadcev. Nastopile bodo tudi članice in obojni naraščaj. Po telovadbi ljudska
kako deluje. Saj so pa poleg revnih tudi vse boljše gospodinje in dekleta. Jezi pa delavnost društva naše nemčurje, posebno pa znano Reziko Wutte, pd.
Šercavo. Zaletava se v nas kot osa. Jugoslavija ji leži v želodcu, ker ne more več nositi pošte črez mejo kakor prej. Sedaj je revica bolna. Pa pri vsem tem ji jeziček še zmiraj dobro gre. Pravi, da so pri društvu same trepe. Ja. ja, njene glihe pač ni zraven, ki bi se delala Slovenka, če ji kaže, drugič je pa najbolj j zagrizena ncmčurka.
Ljuba Rezika! Če ne misliš dati svojega jezika kmalu v penzijon, kar p o beri svoje stvari, pa hajdi za svojim
Ob tej priliki pozdravljamo vsa žen-l' ska društva širom našega slovenskega Gorotana. Žensko, društvo Bilčovs.
Bilčovs. Vedeli smo, da se bomo i ^Gorjanci postavili, a da bomo šli v takem j Številu na protestni shod v Borovlje, I tega bi ne bil nihče mislii. Slovenski ; Korošci smo ta dan pokazali, da Nemcev i ne maramo, ker je Nemec vedno le vihtel < bič nad nami, pokazali smo, da čutimo, ! da so naši bratje na jugu. Ljudstvo ne pusti, da bi se demarkacijska črta odprla.
zadnjo nedeljo so imeli tam zborovanje \ Nemci, ali vidite, kako vas imamo radi Odstavljeni kapelski „purgermajster" lin kako stoje akcije za vašo zmago v Niederdorfer je pripeljal tja celo nem- • našem pasu! Samo iz občin Bilčovs— škutarsko bando, pa tudi nekaj domačih ; Zg. Vesca nas je bilo mnogo nad 300 Judežev je bilo navzočih. Kanalja sala- i na protestnem shodu. Torej dobra četr-menska, to vam je bilo veselje za starega j tina, ne vseh glasovalcev, ampak vseh Kuharja! Napajati in „futrati" tako ime- j prebivalcev! V Kajzazah in na Moščenici nitno družbo, si šteje on v izredno čast. ! so itneii ta dan semenj. Pa so pustili Sicer pa je stari Kuhar pameten mož. ! semenj in so šli v Borovlje, iz vsake Pred svojo hišo si je dal napraviti na- „ hiše po 2 ali 3. In Nemci so pred par pis: „Warnung vor den Hunden!" Vidi- j mesci pisali, v „Freie Stimmen" (Freie mo, da je ta napis res na pravem mestu, j Lligen!) da v teh občinah stoji za nje S Kuharjem vred opozarjamo tudi mi j dobro! Za njih polom stoji res dobro,
vozili v Borovlje, je sedel v našem vozu že siv, rejen možakar, srednje velikosti, ki je potuhnjeno in prihuljeno sedel pri oknu in ni kazal nikakega navdušenja, ko je bilo vse veselo in navdušeno. Očividno je bil nemškutar, ki mu dobro dene, da se mu v Jugoslaviji redi trebušček.
Šmarjeta v Rožu. Šmarječani in spodnji Rožam so se dne 25. julija prepričali, da je in ostane Šmarjeta slovenska trdnjava, kljub vsemu divjanju naših „pravih" Nemcev. Protestnega shoda v Borovljah se je udeležilo nn 24 okrašenih vozovih in peš črez 400 (štel sem jih nalašč) v o 1 i l c e v iz naše občine. Omah-ljivci, spametujte se! Pravim nemčurjem bomo pa nekaj poštenih povedali kedar bodo zopet prosili in beračili okoli nas šmarjeških Slovencev.
Šmarjeta v Rožu. Vprašamo gospo Šelandrovo, ki je rodom Goričanka ter je bila do svoje poroke učiteljica in predsednica našega Ženskega društva, kako je mogoče, da se človek v tako kratkem času prelevi? Slovenka, Primorka odgovarja na slovenski pozdrav šolskih otrok: „Kris Kot"! Obiskuje vsako nemškutarsko prireditev, izogiblje se pa vseh slovenskih nalašč.
Naše Žensko društvo opozarjamo, da izbriše rnhdo go. Šelander iz imenika in ji vrne vse njene prispevke vsled sledeče njene opazke: „No, kmalu boste videle, kaj vas (namreč članice Ženskega društva) še čaka!"
Želimo, pa tudi, da zvedo o tem našt zavedni goriški begunci, da se njihove narodno misleče hčerke in sestre ne bodo vdajale ljudem, „ki radi dajo polovico svojega premoženja, samo da bo tu Nemška Avstrija". Prihodnjič še več!
Žihpolje. Tukaj imamo jako dobro plačane nemčurske agitatorje, ki letajo od hiše do hiše. Kar drug drugega hočejo prekositi, kdo bo raztrgal več čevljev. Na generalni poziv g. Lučovnika so se zbrali v nedeljo, dne 11. julija vsi nemčurji na Otoku, kier so imeli posvetovanje. Videti pa je bilo, da niso bili posebno dobre volje, kljub temu, da jih je prišel tolažit nek CelovČan, ki se je pripeljal po jadrnici na Otok. S čigavim dovoljenjem, nam je neznano in nerazumljivo. V torek zvečer, dne 13. julija pa so imeli važna posvetovanja na Žih-poljah, kjer jim je zopet vlival neki neznanec poguma v zgrešene butice. V nedeljo dne 18. julija pa so imeli pri Kiršnerju neko „teilungo". Plačevali so menda svoje agitatorje. Z* vsako neumno, laž o Jugoslaviji pa so dobili še posebno nagrado. Popoldne so Šli plačevati svoje zveste priganjače na Golšovo k Gresu, Strah so imeli. Eden je rekel: „Wir sind schon verahten". Isto nedeljo ie šel folksverovski „hautman" Tomažej, ki ima j povsod veliko besedo, na Bistrico v
vse poštene domačine in vse koroške Slovence na ta: „Warnung vor den Hunden!"
Sokolska slavnost v Guštanju. Korošci! Dne 8. avg. se bo vršila v Guštanju velika S . kclska slavnost. Udeležijo se te slavnosti mnoga društva iz
izborno! To se bodo na dan glasovanja praskali za ušesi, mi pa bomo zažigali kresove in slavili zmago. Koroško ljudstvo je 25. 7. krepko povedalo, da ne pusti, da bi Nemci hodili k nam nemir delat in v nevarnost spravljat naše imetje in življenje. Ko smo se omenjeni dan
Rožu, kamor je nesel poročilo o veli-kovškem zaupnem sestanku n^mčuriev, ki so ga imeli tam 13. julija. Tomažeja imajo tam tako za „laufpuršta" bolj važnih nemčurskih poročil. Pač nemška agitacija več nese ko kmetija, kajne Tomažej?! „Verbindungsmann" med Celovcem in Žihpoljami je pa čevljar Krištof. Ta revež se nam pa včasih že smisli, ko se tako poti, kakor na primer v pondeljek, dne 19. julija zjutraj. Saj ni čuda, pot je nevarna! Za denar pa se vse stori.
Stran 4.
„KOROŠEC", dne 3. avgusta 1920.
Stev. 60.
Lahko je biti „navdušen" nemčur, če je človek tako dobro plačan. Ker jim pa trud in propaganda za lačno Avstrijo ne gre posebn-i v klasje, so pa poslali bivšega nadučitelja Grabnerju v „Pr pa-ganda-Kurs". Šel se je učit novih laži, s kateri.ni bo sedaj farbal naše kincte Presnet » slabo se jim mora goditi, da morajo že študirati, kako bi prevariii ljudi, da bi glasovali za Nemško Avstrijo. Toda z Judeži bodo tudi Ž-lipoljčani pri plebiscitu p*»v pošteno po-nelli
Borovlje. Ljubljansko gasilno društvo je obhajalo 18. julija svojo petdesetletnico. Obenem se je vršil tudi občni zbor Gasilske zveze Ljubljana. Pohiteli smo tudi mi koroški gasilci počastit in pozdravit svoje tovariše. Sprejeli in pozdravili so nas tudi oni prav prisrčno. Posebno častno sta nastopili društvi Podsinjaves in Št. Janž. Naj bi jih posnemala vsa društva. Gasilska župa boro-veljska.
Hodiše. Dne 17. julija je utonil v Vrbskem jezeru orožniški narednik Josip Korošec, orožniške postaje Ribnica ob Vrbskem jezeru. Zadela ga je najbrž kap med kopanjem. Pogreb se je vršil dne 20. julija ob navzočnosti tovarišev — orožnikov. Bodi mu ohranjen prijazen spomin I Orožniki 2. voda, 7. četp.
Dnevne vesti.
V nedeljo dne 8. avgusta, popoldne,
veselica
v Št. Štefanu pri Vobrah. Vsi gremo gledat!
Maribor. Tudi v Mariboru so se znižale cene blaga za obleke. Pri tvrdki I. N. Šoštaric v Gosposki ulici 5, se dobijo krasni vzorci po jako nizki ceni.
Lapod. Dne 20. julija je pri kopanju v Dravi utonil 10 letni Wiesier. Trupla še do danes niso našli. Splošno bi se moralo vsem otrokom v šoli prepovedati kopanje v Dravi, ki je znana kot zahrbtna voda.
Črna. Gozdni požar. Dne 15. julija je izbruhnil na dosedaj neznan način požar v gozdu rudarja Filipa Repanšek na Doberki pri Črni. Uničil je vse mlado drevje in rastlinstvo v obsegu 2 ha.
Libuče. Dne 16. julija pa noči je neznan zlobnež zažgal Juriju Hale iz Dolgih brd pred hišo stoječo kopo sena, v vrednosti 600 K, ki je popolnoma zgorela. Imenovanemu je leto 10. aprila pogorelo vse, oktobra lanskega leta pa tudi velika kopa sena. Tudi v teh 2 slučajih jo bilo zažgano po zlobni roki. (Ali zločinca m mogoče izslediti in ga prav občutno ka 'lovati ?)
Pr ini dotičnega, ki sem mu dal držati svoj dež h v nedeljo, 25. julija v Sinči vasi, ko sem topil v avto, da naznani svoj naslov upre „Korošca".
Za Malgajev spomenik.
Junaku Malgaju in vsem borilcem, ki so darovali svoje mlado življenje, da so nam priborili svobodo in nas rešili avstrijskega jarma, hočemo postavili na Koroškem ponosen spomenik, ki bo pričal še poznim rodovom o njihovem \ junaštvu in o naši hvaležnosti in narodni za\e«inv-st;. Dolžnost vsakega zavednega Slovenca je, da po svojih močeh prispeva za ta spomenik. Rojaki pošiljajte darove na Narodni svet (Malgajev spomenik) v Ve-likovcu.
PrnHaia (ocq lz gozdov Alfreda Voigta riUUdJct lCdu* „a Koroškem se proda v revirju Ljubelj 1000 m8, v revirju Sele—Kot pa 800 m8 smrekovih in mecesnovili hlodov ter 300 pral. mehkih in trdih drv.
Ponudbe naj se pošljejo do vštetega 10. avgusta 1920 na državno nadzornlštvo za Voigtovo vele-posestvo v Borovljah, kjer dobijo interesenti tudi vsa potrebna pojasnila.
i
Posestvo
malo, vzamem v najem ali g kupim. Naslov pove uprava „Korošca".
IWBST Primešaj
^^ \ / o m ïolit /\nl/\lrrk .1
krmi Mastin l
iïw]
t>,rr»#1oïo taco Iz gozdov Ludovika Witt-rrUUctJd ICSd.. gensteina na Koroškem se proda na Svinji planini pri Grebinju 950 m* ine-cesnovih hlodov, v okolišu Sel nad Borovljatni -100 m* smrekovih in macesnovih hjodov ter 800 prm. večinoma mehkih drv; v občini Šmarjeta v Rožu 800 m3, v •■ bčini Slov. Plajberk 1000 m3, v občini Loče pa C00 m* smrekovega in mccesnovega okroglega lesa. Tudi se odda več vagonov smrekovega lubja.
Ponudbe naj se pošljejo do vštetega 10. avgusta 19-0 državnemu nadzornlštvu za Wittgensteinovo veleposestvo v Borovljah, kjer dobijo interesenti tudi vsa potrebna pojasni'a.
Proda se fino moško
kolo Styria
s prestavami za ravne in hribovite ceste, lstotam dobra srebrna ura s 3 pokrovci. Naslov pove uredništvo lista.
Telefonska knjiga
in Prekmurje izide v kratkem času. Dotične cenjene tvrdke, ki želijo oddati inserate v to knjigo, naj blagovolijo vposlati naslov na Anončni in informačni zavod „Vedež", Maribor, Gregorčičeva ul.6, tel. 132.
urar.
Pozor!
"V smislu odloka deželne vlade za Kranjsko' v Ljubljani z dne 18. julija 1899., št. 10.595, ki mi ga je mestni magistrat ljubljanski iz-peročil dne 28. julija 1899., št. 25.255, smejo dietetično sredstvo Mastin, redilni prašek, za prašiče in za vsako živino, lekarnarji, trgovci, drogisti in kramarji prosto prodajati, Mastin je kot prosti obrtni prsdmet oglašen. V Ljubljani, dne 3. avgusta 1900., mag. opr. št. 28.501.
Ako Mastina v lekarnah in trgovinah ne dobite, ga naročite po pošti. 5 zavojev Mastina stane K 30-50 poštnine prosto na dom.
Mazilo zoper garje (naftul-mazilo) uniči pri ljudeh garje, lišaj, srbečico, kožne bolezni in izpuščaje; pri živini uniči g*rje. Lonček tega mazila velja po posti 12 K 50 v.
tarnar Trakooi bljani (Slovenija) zraven rotovža
rxei*
I V Ljublji
Naznanjam slavnemu občinstvu otvoritev svoje delavnice za popravljanje ur vsake vrste in sistema. Potrudil se bom, da ustrežem si. občinstvu hitro in zanesljivo, ter prosim za obisk. Avberšek Gašpar, urar, Velikovec, v Čarfovi hiši.
Iščem zanesljivega, treznega
hipnm za veči° kmetijo. Znati mora vsa poljska Ulapta dela. Je tudi lahko oženjen. Plača pa dogovoru. Pismene ali ustmene ponudbe na A. Za-kotnik, Suha 1., pri Škofičah ob jez., p. Logaves.
a
po znizam ceni
je dospelo iz inozemstva in se dobi pri
I. N. Šoštarič, Maribor
Gosposka ulica 5.
Zastopstvo tovarne klobukov Valentin Maček v Domžalah
se n haja
SHT v Mariboru, Slovensk« tilloa iS.
Sprejma popravilo, čiščenje, bai vanje i. t. d. vsakovrstnih damskih in moških klobukov ter naročila na nove.
Cene brez konkurence! Postrežba toènt» !
u o £>
> «
vseli vrst in
ft; J^C^Öffct© iz med i za pečatni vosek * I dobavl j tt najhitrejše in najcenejše
I^udovik Sef9 Maribor
Prešernova ulioa 1.
Tovarniška zaloga papirja in špccijalna trgovina pisarniških
potrebščin.
Telefon št. 7 (internrbira).	Mestni trg Št. 141.	Račun potoi. ček. nrada SHS v Ljobljanl: 11.695.
—	■ -------- Centrala Maribor n. —n-	Podružnica Murska Sobota '
sprejema vloge na knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju; dovoljuje vsakovrstne kredite pod najugodnejšimi pogoji; akkreditivi na vsa tu- in inozemska mesta.
Podružnica izvršuje vse v bančno stroko
spadajoče posle. Blagajna je odprta od '/a 9» do 12. ure in od 15. do 16. ure (3. do 4. ure popoldne).
Izvršuje nakazila v lu- in inozemstvo. Kupuje in prodaja devize, valute in vrednostne papirje ter eskomptira trgovske menice. Daje pojasnila vsak čas brezplačno.
I m <1 jul I«» < taonvoroUl. -Ur«t<1i»iki «. M««««-'. - TtuKrn IVI- >5*»»	V^ll »*pv«p