Dopisi in novice. — lz seje c. kr. dež. šl. svbta dne 13. junija 1879. Pozdravili so vstopivšega uda g. Mahra in perovodja je prebral razrešene vloge. Na versto je prižlo: Določen je bil red in sklenjena je bila inštrukcija, ki se ima upeljati za opravništvo in uradovanje krajnih šolskih svetov. Stalao sta bila umeščena dva pomožna učitelja (Anton Pavčič v Šent-Janžu in Jož. Klopčič v Jesenicah). Na odfarni šoli se je določila voznina za poučevanje v verozakonu, in c. k. okrajnemu šl. svetu, ki je prašal, niso li dotične občine tega dajanja oproščene, in povernilo ima dati za to, kak drug zavod po razsodbi c. k. opravilnega sveta dne 29. novembra 1878, odgovorilo se je, da ta razsodba se ne more raztezati na kako stvar, ki zadeva perve pogoje k podučevanju v kerščanakem nauku na odfarni žoli; za voznino imajo vsled §. 55. polit. šl. postave skerbeti zadevne obCine. Po poročilu ravnateljstva na c. k. višji realki priznala se je profesorjevi vdovi postavna penzija a 4 otrokom odgojnina. — Nadučiteljeva vdova je umerla, pokojnina se je ustavila, a hčeri ranjke se je priznala konkretalna (občna) penzija. Dopolnjen obravnaven akt zastran zidanja šole, se je napotil deželnemu odboru, da dovoli ali preskerbi pripomoč. Razrešene so bile tudi pritožbe o šolskih zamudah. Učitelj se ima po izveršeni disciplinarni prikazni premestiti na drugo šolo. Potovalno poučevanje se ima vpeljati na neki ljudski Soli in zato se je dovolila nagrada. Dva učenca na vadnici se imata oprostiti šolnine. Pravila za to deželno sirotišnico se imajo po nasvetu prenarediti. Razrešene so bile še prošnje za denarno pripomoč in nagrado. — Iz seje drnžbe kmetijske dne 15. junija, v kteri se je določila poraba za letošnje leto dovoljene dižavne subvencije, je došlo »Nov.< sledeče poročilo. — Podpora podkovski in živinozdravski šoli s 500 gld. se obrne, kakor prejšnja leta. — Za nadaljevanje kmetijskega nauka v ljudskih šolah odločenih 600 gld. razdeli c. k. deželni šolski svet, — 400 gld. za nakup učnih pripomočkov in tisek podučnih knjižic družbi kmetijski pripuščenih pa se porabi deloma za nakup novega kmetijskega orodja v poduk kmetovalcem, deloma pa za tisek dveh rokopisov, ki ju družbini odbor že pripravljena ima. — Da g. R. Dolenec, vodja slapenske deželne vino- in sadjerejske šnle, obhodi letos našo dolenjsko stran, podučevaje vinorejce o vinoreji, se obrne dovo]je?ia subvencija 200 gld. po dogovoru z deželnim odborom. — Ostalih, v poduk kmetijstva segajočih prošenj družbe kmetijske, nainieč, da bi se ustanovila popolna kmetijska šola na Kranjskem, — da bi se o zadevi kmetijskega nauka predrugačila ljubljanska učiteljska preparandija, — da bi se ustanovila stalna služba popotnega kmetijskega učitelja in osnovalo nekoliko štipendij, da bi naši mladenči mogli se podati na dobra tuja učilišča kmetijstva učit, za zdaj, kakor pravi, sl. ministerstvo, ni moglo vslišati. — Okrajna učiteljska sknpščina za Litijo bode v sredo 9. jnlija ob 9. uri dopoldne v Litiji. Dnevni red: 1. Opazke c. k. nadzornika. 2. Zemljepisje na podlagi kacega berila zemljppis. zaderžaja (Jul. Plhak, Jan. Skerbinec). 3. Domače naloge (Jan. Bele). 4. Ljubezen do vladarja in domovja pri otroku (Jan. Kermavnar). 5. Sloga učiteljska i. t. d. (Anton Žvokelj). 6. Samostalni predlogi. 7. Poročilo bukvar. odseka. 8. Izbera bukev za okraj. ufiit. bukvarnico. 9. Volitve: a) v bukvarnico; b) stalni odbor. »Schlztg.c — Okrajna učiteljska sktipščina za Postojno bode 9. jullja v Vipavi. Na dnevnem redu je: »Geometrijsko oblikoslovje« (France Kalin). — »Raba učil prejpisanih za pouk v prirodoslovji« (razglas c. k. dež. šl. sveta 19. decembra 1874 št. 2764) (Arminj Gradišnik). — »Krajna šolska bukvarnica« (M. Zarnik). — »Okrajna uč. bukvarnica« (J. Zarnik). — »Slika učiteljac in dr. (Pflichterfullung, Standesehre und in der Kette der Gesellschaft) (L Vodopivec). — Gospodarstveni pouk po ljudskih šolah v tera okraju i. dr. Izdeljujejo vsi ufitelji pistneno. >Schlztg.< — Solski prazniki. Dekliška mestna šola je imela svoj šolski praznik 14. junija, a I. m. 21. p. m. na Zgornjem Rožniku. Program kakor sicer. Mladina je pri sv. maši, več ali manj spodobno, kakor je navadno rado pri otrocih; potem je, poje, deklamuje, igra se, telovadi, pa zopet je in domu gre. — II. m. šola bode imela svojo veselico konec leta, tačas se lože odbere med mladino, in se tudi doseže še drug namen (odlikovanje boljših). — G. Waldherrjevi zavod je praznoval na Bledu god svojega predstojnika. — Mestne šole končajo svoje šolsko leto 23. t. m. — Iz Vojnikfl nam piše g. Petriček, da je tam celjsko učiteljsko društvo slovesno obhajaio desetletnico šolskih postav (14. maja 1869) in o tej priliki je bila tudi sprejeta resolucija zoper znižanje osemletnega šolskega obiskanja. — Druga točka je bila: »Učilni poskus iz domovinoslovja«. Gosp. Brezovnik je razpravljal ta predmet tako, da je kazal, kako učitelj o priliki kacega izleta kaže šolarjem okolico kraja, strani sveta, zgodovino kraja i. t. d. in budi v njih domoljubje, glede na širje in ožje domovino (pesem: Moja Avstrija i. t. d.). Gosp. Weiss je poročal o predlogu, katerega je stavil pri zadnji (aprilovi seji) gosp. Brezovnik: naj društvo prosi za dopuščenje knjige: »Šopek tničnih pesem«, nabral Stegnar. — Po končanej seji je bil skupni obed Kakor se nam piše, vdeležilo se je zbora 45 udov. (Spis nam je došel močno post festum, toraj smo porabili le glavno stvar. Kaj je napotilo celjsko učiteljsko društvo, med kterim je nekaj zavednih in značajnih rodoljubov do takih issjav, ne moremo vediti, a zdi se nam, da so zavedni slovenski učitelji tam v manjšini, in večina o takih prilikah rada po svoje ukrene, ali kaj? Sicer primeri uvoden članek. Vred.) — Kova šolska knjijra slovenska, »Občna aritmetika za učiteljišča. Sestavil in založil L. Lavtar, c. kr. profesor v Mariboru. V Ljubljani. Natisnila Narodna Tiskarna 1879«. Tako je ime novi šolski knjigi slovenski, katero s toliko večjini veseljem pozdravljamo, ker vemo, kako težavno in nehvaležno delo je dan danes našim (?) srednjim šolam pisati slovenske učne knjige. Težavno zategadelj, ker mora pisatelj večjidel povsod ledino orati in nehvaležno zato, ker mora knjigo o svojih novcih dajati na svitlo. A niti dela, niti novčnih potroškov se ni ustrašil g. prof. Lavtar; spisal je učno knjigo, katera bode našim učiteljiščem jako dobro došla, a tudi uže izšolanim učiteljem v nadaljno izobraževanje izvrstno služila. Kajti da je knjiga dobra, tega nas uverava strokovnjak g. Andrej Senekovič, c. kr. velike realke ljubljanske profesor, kateri, naprošen o Lavtarjevi »Aritmetiki« povedati svojo sodbo, govori tako: »Za realistične predmete v srednjih šolah, kakor so aritmetika, fizika, kemija in prirodoslovje še dozdaj v naši literaturi prav za prav nismo imeli izvirnega dela, ampak same prestave; in še pri teh se pisatelji niso vsakokrat na šolske potrebe ozirali n. pr. pri kemiji in fiziki, prestavljeni iz Schoedler-jeve knjige »Buch der Natur«. S tem večjim veseljem smemo novo prikazen, kakor je g. Lavtarja, c. kr. profesorja v Mariboru, »Občna aritmetika za učiteljišča« pozdravljati. To je zopet enkrat izvirno delo v naši itak skromni, v prestavah pa vendar prebogati literaturi«. »Tvarina sama silila je g. pisatelja, da se je, obdelovaje jo, moral držati onega splošnega reda, kakoršnega imajo nemške šolske knjige enake vrste, na pr. Močnik-ove in Villicus-ove. Toda hvalevredno moramo g. pisatelju priznavati, da teh aritmetiških del ni prepisoval, ampak po svoje strogo izvedel. Kakor g. pisatelj v predgovoru sam pravi, hotel je doseči: 1) Utrjenje dekadičnega številnega sistema. 2) Jasne pojme števil in razumno računjanje ž njimi, posebno kar se tifie desetastih števil. 3) Jasno spoznanje izrekov in njihovo porabo za računjanje na pamet ali s pridobitkom. 4) Spoznanje metode, po katerej uCitelj v ljudskej šoli računati mora. 5) Ne, strokovnjakov v aritmetiki, ampak takih učiteljev, ki imajo tvarino popolnoma v svojej oblasti, iz ktere sami podučujejo«. »Ta cilj, kojega si je stavil, je gospod pisatelj tudi dosegel. Prav jasno, tehtno in vendar lahko razumljivo so pojmi o številih, imenastih, neimenastih in občnih, o dekadičnem številnem sistetnu, kar je podlaga vsej aritmetiki, izvedeni. G. pisatelj išče te pojme po vprašanjih, kakor se v obče tudi na dalje rad Sokratove metode poprijemlje, kar je sploh hvalevredno, ker se učenec, prihodnji učitelj, takoj iz začetka vadi in uči, kako ima sain resnice iskati in kako sam mladino podučevati; koja še v tem oziru nima nobenega pojma. Prav dopada nam, da dokazuje g. pisatelj svoje izreke za posebno in ob enem tudi za občna števila. Na tak način uči se učenec iz posameznega na obče prehajati. Posamezni izreki so s kratkimi, jedernatimi besedami matematično strogo dokazani. Sploh moramo reči, da se g. pisatelj vsakega nepotrebnega besedovanja strogo ogiblje, a vendar z malo besedami pravo zadene«. >Da učenec naučene izreke bolj v pameti obdrži in se lahko vadi nje rabiti, dodane so povsod naloge kot vaje, koje moremo povsod čisto primerne imenovati. Posebno lepo vrsto vaj nahajamo pri jednačbah. — G. pisatelj obravnava v prvetn oddelku računjanje s celimi števili j v drugem deljivost števil; v tretjem ulomke ali drobe; v četrtem omere in razmere; v petem potence, korene in logaritme; v šestem in zadnjem jednačbe. Na koncu dodal nam je tudi terminologijo. V četrtem oddelku izpustil je g. pisatelj vse, kar imajo druge šolske knjige enake vrste o denarjih, državnih papirjih in menjicah in o računjanju s temi. Nam se dozdeva, da s tem ni prav storil. Prihodnjemu ljudskemu učitelju je živo potrebno, da ima saj v glavnih potezah jasne pojme o najnavadnejših državnih papirjih, denarjih, akcijah in menjicah in kako pri raCunih, v to stroko spadajočih, ravnati. Posebno zaradi menjic bi imel učitelj ljudstvo podučevati, ker ravno nevednost v tem oziru spravila je že veliko malih posestnikov oderuhom v roke. — Kako pa lioče učitelj koga podučevati, če sam o tem ničesar ne razume?« »Zakaj tudi g. pisatelj spremembe nečisto periodijskih decimalnih ulomkov v navadne ni občno, ampak samo s posebnimi števili dokazal, nam ni prav jasno, ker je to pričisto decimalnih ulomkih storil«. »S tem, da knjigo tudi nekoliko grajamo, pa uočemo izreči, da bi ne bila za učiteljišča prav rabljiva. To, časar knjiga jasno ne pove, ima učitelj dolžnost z živo besedo sam nadomestiti«. — »Prav iz srca bi želeli, da bi se sl. ministerstvo nauka enkrat, in sicer prav kmalo, odločilo, to knjigo za vsa učiteljišča na Slovenskem vvesti. Le takrat, ako se prihodnji učitelj to, v čemer ima slovensko mladino podučevati, tudi v slovenskem jeziku sam uči, smemo od njega pravega vspeha pričakovati«. »Gospodu pisatelju pa smemo Slovenci hvaležni biti, da se je tega, morda preveč nehvaležnega, truda pri sestavi te knjige lotil. Omenjiti še moramo, da se da ta aritmetika za nižje gi mnazi jalne in realne razrede prav vspešno rabiti. Tudi osebam, kojim je aritmetika v obče neznana, je tukaj priložnost dana, da se po lahkem potu s to znanostjo seznanijo, ker g. pisatelj od svojega učenca nobene druge vednosti ne tirja, kakor da zna številiti, pisati in brati«. Mi tej strokovnjaški sodbi dodajemo še to, da knjiga v veliki osmerki obsega VI. -+- 169 strani ter da je pray lično natisnjena. Dobiva se pri gsp. pisatelju L. Lavtarju, profesorji c. kr. učiteljisča vMariboru, v koroškem predmestji št. 36. Cena jej je 1 gold. Vsem učiteljem bodi lepo priporočena! F. J—k.