Strokovni kadri v zadrugah
I. s faknlteto in srednjo šolo, 2. t nižjo šolo, 3. brez kvalifikacij
Ta risba kaže stanje stro-kovnega kadra v knietijskih in obdelovalnih zadrugab v sačetku leta 1956. Iz nje je razvidno, da zadruge nimajo dovolj kvalificiranega kmetij-Skega osebja. V 6.876 zadru-gah, kmetijskih in obdeloval-nih, dela le okrog 2.080 usluž-bencev s fakultetno izobrazbo, fcar pomeni, da pride na vsa-ko tretjo zadrugo po en fakul-tetno izobražen uslužbenec. Od tega šievila je le 1.052 usluž-bencev, ki so kmetijski stro-kovnjaki. A od kmctijskib strokovnjakov, ki delajo v za-drugah, jih je le 170 agrono-mov, medtem ko so drugi te-hniki s srednjo strokovno iz-obrazbo.
Prav tako imajo zadruge Uialo strokovnih komercialnib nslužbencev. V 6.876 zadrugab dcla ie 1.611 komerciaListov, od katerih jih ima le 141 fa-kuitetno a!i srednjo strokovno izobrazbo, medtem ko imajo drugi nižjo strokovno izobraz-bo alj osnovno šolo. To je pre-tnalo, giiede na to, da imajo sadruge večjo vlog« v prome-tu tako kmctijskih kakor tu-dt inciustrijskih izdelkov in da morajo svojo proizvodnjo čedalje bolj prilagojevati po-trebam trga.
Glede knjigovodij stanje prav tako ni mnogo boljše. Od 7.504    knjigovodij    (na    vsako
zadrugo nekaj vcč kakor eden) ima le 838 knjigovvdij fakul-tctno ali srednjo strokovno šo-lo (drugi imajo nižjo strokov-no izobrazbo).
Opazno je precej visoko šte-viJo drugega, nestrokovnega osebja, ki je zaposleno v za-drugah. Od 20.484 uslužben-cev, kolikor jih je bilo v za-četku leta zaposlenih v zadru-gah (splošnih in obdeloval-nih), jib je le polovico stro-kovnih uslužbencev (kmetijski strokovnjaki, knjigovodje in komercialisti), medtem ko jih odpade okrog 50 odstotkov (10.269) na drugo administra-tivno in podobno osebje.
V letu 1956 se je stanje stro-kovncga oscbja v zadrugah ne-kcliko izboljšalo. Organizira-no so. se lotile šolanja knjigo-vodij, blagajnikov, upravni-kov zadrug, traktoristov, revi-zorjev in podobnih uslužben-cev in to s tečaji in seminarji. V nckaterih okrajih in obči-nah so bile odprte tudi stalnc šole za strokovni kmeti.jski ka-der. Za šolanje srednjih in vi-šjih kadrov so zadruge in dru-ge zadružne organizacije dale tudi več Stipendij. Vse to pa je premalo in se tako kaže po-treba po nadaljnjem pospcše-vanju tesa šolstva, po vzrtraj-nem delu za šolanje strokov-nega kadra v zadrugab in kmetijstvu sploh.