Političen list za slovenski narod. fe poŠti prejeman velja: Za eelo leto predplačan 15 fld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 1 fld., za en mesee 1 gld. 10 kr. 1 administraciji prejeman, velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta ( gld.. za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto Posamezne številke veljajo 7 kr. ' I '. T Naročnino in oznanila (inseratel prejema uuravništvo in ekspedieija v »Katol. Tiskarni" Vodnikove ulice št. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VredniStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2. L, 17. Izhaja Tsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob V,6. uri popoludne, 7 Ljubljani, v ponedeljek 20. junija 180:}. Letni!*: XXI. Jugoslovanske Atene. Danes zbrali so se odlični zastopniki jugoslovanskih narodov, vzlasti Hrvatov in Srbov v starodavnem Dubrovniku, v južnoslovanskih Atenah, da so priče, kako pade zavesa raz spomenik jednega največjih sinov dubrovuiških, slavnega pesnika Os-manovega, velikega G u n d u 1 i č a. Krasni spomenik, kateri je umetno dovršil slavni hrvatski kipar K e u d i č. Dva parnika Lloydova, jedni napolnjen s Hrvati, drugi s Srbi, priplula sta včeraj v Dubrovnik, kamor se je danes zbralo ua tisoče hrvatskega naroda iz raznih krajev dalmatinskih. Zanimiv kos slovanske klasične zemlje je Dubrovnik. Zgodovina njegova pričenja se s prihodom Slovanov, ki so kakor mogočen naval v sedmem stoletju dospeli v one kraje ter se stalno naselili. Brezvspešno so se jim upirali Rimljani, mladi narod slovanski premagal je brez težav onemoglega izživetega Rimca. — Krasno se je v teku časov razvijalo življenje v teh zemljah. Kako mogočno je napredovalo, to nam spričuje nepričakovan, mogočni razcvet slovanske dubrovniške republike. Nje bogastvo, nje veda in umetnost dovoljno spričuje o krepki življenski sili slovanski, ker ji je bila tu prosta pot do vsestranskega razvoja. Na tem kraju prepevala se je v zadnjih štirih stoletjih krasna slovanska pesem in pevec, ki je najlepše ubiral pevske strune, bil je Ivan Franjin G u u d u 1 i č, ki je bil rojen v Dubrovniku 1. 1588 in je ondi umrl 1. 1688. Ko se je po tolikih stoletjih bridkosti j in po-skušenj jel probujati hrvatski narod, spomnili so se očetje hrvatskega preporoda pred vsem Dubrovnika, kakor jednega od dveh stebrov, na katerih je imel sloneti in razvijati slovstveui napredek. Brezvspešno iu nepotrebno se je prepirati o tem, kateri teh dveh stebrov je važnejši; in zatorej prvi: ali narodna pesem ali dubrovniška književnost. Recimo rajši, da sta ta stebra enako krepka in enako potrebna za razvoj jugoslovanskega slovstva. Prvi nam kaže dušo naroda, kaka je v svoji krasni naravi, polna ljubezni, plemenitosti, čustva in kreposti: drugi pa nam kaže, dušo narodnih velikanov v dotiki z zapadno prosveto, katero so si ne usvojili, marveč tudi proslavili. Dubrovnika pa si ne moremo misliti brez Gunduliča, čegar slovstvena dela so v novejšem času na novo izdana, razložena in deloma vsled izgube tudi z lepim vspehom dopolnjena. Iz teh del spoznavamo slovstvenega velikana Guuduliča, ki se po pravici v spored stavi Homeru in Vergiliju. Iz teh del odseva uam veleduh Gun-dulicev, ki je že pred tremi stoletji risal slovanskim narodom, ki so tedaj še komaj vedeli za se, pot, ki vodi narode do moči in slavne bodočnosti. Poznal je razne slovanske narode. Jedinost Slovanov blestela mu je pred očmi in odzivala se v njegovih pesmih, kakor najboljše sredstvo za poraz osmanske svetne vlade in v založite v cvetoče svobode, po kakoršni je hrepenelo njegovo rodno mesto. Velikemu pevcu dobrovniškemu se pač ni v sanjah dozdevalo, da be i spomin nanj razdvajal najbližje slovanske brate, kakor so Srbi in Hrvati, zato mu je gotovo milo, da se pri odkritju njegovega spomenika zopet prijateljski snidejo razdvojeni bratje. Dal Bog, da bi ostalo to prijateljstvo večno, kakor so večne pesmi- Gunduličeve. Velikemu Gun-dulieu: Slava! Razdelitev okrajev na Češkem. Kakor se kaže, vlada resno misli premeniti zakon o razdelitvi okrajev in osnovi novih sodišč tako, da ue bodo mogli Mladočehi več z razgrajanjem v deželnem zboru preprečiti sklepanja. To je vsekako potrebno. Naj se že misli o češki spravi tako ali tako, vendar se mora priznati, da podobni prizori, kakor so bili v zadnji seji deželnega zbora, le škodujejo ugledu parlamentarizma in ugled« deželnega zbora. Ko bi Mladočehov ne poznali, bi se bili močno čudili, kako da more stranka, ki se poteguje za povekšanje deželne avtonomije in razširjenje delokroga deželnega zbora, tako poniževati baš ta deželni zastop. Kak ugled pač more imeti zastop, v katerem več ne odločuje večina in prosta volja poslancev, temveč le nasilstvo od manjšine. Zatorej je že v interesu zdravega parlamentarizma, da se vlada odloči za kak odločen korak. V čeških listih je sedaj strašen krik, da se hočejo omejiti deželne pravice, in človek bi res mislil, da je v nevarnosti obstanek češkega naroda. Tukaj ne bodemo ravno nadalje razpravljali vseh slabih stranij, ki bi jih utegnila imeti nova razdelitev. Po našem mnenju j9 pa še precej daleč od razdelitve okrajev po narodnostih do razdelitve češke kraljevine. Strah je v tem oziru precej prevelik. Tudi se Nemci potem ne bodo mogli več tako lahko odtegniti premembi deželnozborskega volilnega reda, in ko se volilni red premeni, je večina Cehom v deželnem zboru zagotovljena, dočim je sedaj odvisna od slučaja, spreminjajočega mišljenja nekaterih neodločnih veleposestnikov in dobre volje vlade. Zagotovljena čežka večina v deželnem zboru je pač tudi nekaj vtedua, gotovo več, nego morebitua zguba kake če5'" šole v kakem nemškem mestu, kjer se že tako <. > ii ne obvarujejo ponemčevanja. Sicer pa ima jrememba omenjenega zakona še drugo, za nas avstrijske Slovane jako važno stran. Že večkrat se je po časopisih naglašalo, da bi bilo dobro, da se v nekaterih slovenskih deželah, potem pa na Moravskem in v Sleziji razdele okraji po narodnostih. Sedanja razdelitev okrajev v teh deželah je taka, da je jako kvarna slovanski narodnosti iu LISTEK Josip Heselj. (Spominska črtica ob lOOletnici njega rojstva.) Nehvaležnost sodobnikov, pozabnost potomstva — ta usoda je zadela skoro vse izumitelje. Vzlic temu, da se na milijone in milijone ljudij poslužuje njih izumitev, jedva tisočeri del pozna imena onih, ki so svet obdarili s plodovi svojega veleuma. Koliko je pa istih, koje dandenašnje parni stroj bliskovito prevaža po širnih dolinah, nepreglednih planjavah preko neprekoračnih orjaških planin po vseh deželah, koliko jih je, vozečih se na ogromnih parobrodih po širnem morju — do se spominjajo Fultona, Stephensona, Smitha, Sauvageja, posebno pa Josipa Rčselja, izumitelja parobrodnega vi-jitka, čegar stoletnico slavimo letos v dan sv. Petra in Pavla! Komu prihajata ua misel ženijalua moža Gal-vani in Volta! Kdo se spominja bed in muk, koje koje so morali pretrpeti ti možje že v življenju; kako so divjali prepiri v njih izumbah še po njih smrti in kako je marsikak ženijalen mož še-le mnogo, mnogo let po svoji smrti prejel priznanje, katero mu je ta svet zavidal in kratil v življenju! Sličen vzgled imamo v češkem izumitelju Josipu Reselju — goljufali in slepili so ga že v življenju lakomni prijatelji. Tako mu je n. pr. njega intimni prijatelj Nemec Bauer izmaknil načrte o patobrod-nem vijaku, prodal je Francozom v Pariz, ti pa sebičnim Angležem v London. Znano je v obče, da naši narodni neprijatelji vsacega Slovenca in Slovana, o kojem je jasuo dokazano, da se je porodil v Slovencih, da se je šolal v slovenski šoli, da je živel na Slovenskem, ki je iskreno ljubil slovensko domovino, da tacega Slovenca, koj ko postane med svetom imeniten, da si ga sebi prisvajajo. Zanikajo nam, da ni Slovenec. Taka se je godila našemu slavnemu rojaku Juriju Vegi, isto tako se je godilo slavnemu Cehu Jos. Resi ju, ki je 1. 1826 izumil parobrodni vij&k za paroplovbo. Še nobeno leto ni provzročilo toli hrupa in javne govorice o imenu »Ceh", kakor 1. 1826 in naslednja leta. Povsem je s fakti dokazano in ovr-žeua trditev nemških listov, češ, da so Reseljevi roditelji pohajali iz Saške in da so se samo preselili na Češko. Hrudimski pisatelj Alojzij G a 11 a t, od kojega sem zajel nekatere podatke o R^slju, je dokazal iz uradnih listin in matrik, da je bila Rčs-ljeva mati trda Cehinja, pisala se je Marijana Kon-vička, oče njegov bil je pa uradnik pri užitninskem zakupu. Namen tej črtici ni, slikati celotne podobe iz- umiteljeve, to sem že učinil nadrobneje v junijevem sešitku »Dom in Svet", istotako v prihodnjem juli-jevem, vrhu tega so pa životopis njegov in izumitve objavili drugi spisi iu listi, n. pr.: »Novice" leta 1858; »Unsere Zeit", 7 zv. 1. 1863; »Slavin" leta 1881 (Pantheon) in „Naneny Slovnik" (Otto). Josip Reselj porodi se je dne 39. juuija 1. 1793 v Hrudimu, torej ravno pred 100 leti. Za gimnazijalne študije ga je pripravljal bivši kapucin, katehet Donul Kora. V Mariabrunnu blizu Dunaja, v nekdanjem gozdarskem učilnem zavodu, dovršil je svoje študije, in prvo njegovo službovanje pričel je na — Dolenjskem, na graščini P 1 e t e r j e, tedaj last graščaka Smole, a zdaj baronov Bor-sovih. Služboval je dalje na Primorskem, zlasti v Trstu, pri c. kr. namestništvu kot c. kr. nadlogar in pozneje kot inteutant. Skromen prostor mi ne pripušča, da bi obširneje opisal neumorno njegovo prizadevanje z izumitvijo parobrodnega vij&ka, trpke skušnje v tem oziru, nego s kratka preidem k njegovemu poslednjemu trenolju, ko se mu je nagnil dan po trudapolnem 40letnem službovanju. Na povratku s Štajerskega, kjer je bil izbiral les za mornarske naprave, loti se ga legar v Ljubljani, in po petdnevni bolezni izdihnil je blago dušo svojo v ljubljanski bolnišnici; osamljen, brez svoje žene in otrok, je prominul 1. 1857 po noči z dne 9. na 10. oktobra v 65. letu dobe svoje. Krsto po- otežuje tudi uradno poslovanje. Dosedaj je pa bilo prazno vsako upanje, da bi se okraji mogli pravičneje razdeliti, ker bi to zadelo na odločen upor deželnih zborov, v katerih imajo naši nasprotniki večino. Drugače bode to pač v bodoče. Liberalci se ne bodo vač mogli opirati na pravico deželnih zborov, ako se zakon premeni, posebno zaradi tega ne, ker sedaj tako zagotavljajo, da vlada ni navezana o tej stvari na mnenje deželnih zborov. Iz tega je pač razvidno, da se Nemci sami od-reko jako važni pravici, ki jo dosedaj imajo, s premembo novega zakoua. Mi smo prepričani, da nemški liberalci tega ne store s posebno lahkim srcem. Agitovali so pa tako mej Nemci na češkem za razdelitev okrajev in povzdigovali važnost te stvari, da 6e sedaj lahko več umakniti ne morejo, Po znanih dunajskih konferencah so bili liberalci nemalo v škripcih, in da se izmotajo iz zadrege, so to razbobnali za veliko pridobitev, da se je pri konferencah privolilo v razdelitev okrajev po narodnostih. Kakega pomena bi bila ta razdelitev za SIo-vaue, posebno pa za nas Slovence, je treba omeniti, da levica hoče, da se jezikovno vprašanje uravmi po okrajih. Dosedaj Nemci s svojimi predlogi niso prodrli, ali reči pa vendar ne moremo, da je vsa stvar že za zmiraj pokopana. Ko bi sedaj vrejevali jezikovne razmere na Koroškem in Štajerskem, lahko si mislimo, kaka bi bila ta vredba. V okraje, ki so po večini nemški, bi se tebi nič meni nič uvelo popolnoma nemško uradovanje, in konec tega bi bil, da bi ponemčili mnogobrojne slovenske vasi in cele občine. Ako se pa poprej okraji pravičneje razdele, bi to ne bilo več mogoče. Vrejenja jezikovnih stvarij po okrajih se pa Slovenci ne moremo tako braniti, kakor Čehi. Mi še nikdar nismo zahtevali, da se mora po vsem Koroškem ali Štajerskem v obeh jezikih uradovati, in bi kaj takega v praksi bilo neizvedljivo, ker nimamo inteligence na preostajanje, kakor Čehi. Držali smo se faktično v tem oziru jednakega stališča, kakor Nemci, samo da smo mi bili zares za narodno jednakopravnost, dočim liberalcem na tem ni bilo dosti ležeče, temveč so imeli vedno le svoje koristi na Češkem pred očmi. Mi nikakor ne tajimo, da bi ne bilo težavno, doseči tudi po premembi omenjenega zakona pra-vičnejo razdelitev okrajev. Nemogoče pa nikakor ni, ko bi se začela agitacija v tem smislu. Posebno bi bilo pričakovati kaj vspeha, ko bi potem Slovenci in Čehi vzajemno postopali, ker tukaj se popolnoma vjemajo interesi Slovencev in pa Čehov na Moravskem in v Šleziji. Posebno je še pričakovati, da se še Mladočehi lotijo te agitacije, sicer ne toliko zaradi stvari same, temveč ker bodo morali imeti kak predmet za svoje agitacije, ko se proti češko-nemški spravi ne bode dalo več toliko zabavljati, ko zgine z dnevnega reda. kojnemu Reselju je napravil mizarski mojster g. M. Petrin v Ljubljani. Reselj je bil zelo učen mož, delal je do svoje starosti, lik njega rojak Dobrovsky. Bil je veselega duha, vrlega srca, prijateljem in znancem svojim odkritosrčen prijatelj. Ljubil je ves svet, a vsled tega je imel tudi — srce na jeziku I Ce je kaj izumil, hitro je razodel to vsakemu, hrepenel ni po dobičku, ker mu je bila sebičnost tuja, je tudi uzrok, da je nepoznan živel in umrl nepoznat. Saj .Novice" in uradni list ljubljanski še črhnila nista tedaj besede o njegovi smrti. V Resljevi ostalini nahajali so se rokopisi o o gozdarstvu in namorništvu, o stavbi ladij in strojev, o zdravstvu in ranocelstvu. Vse njegovo življenje bilo je viharno : vse njegove misli vrtele so se okolu velikanske ideje — parobrodnega vijaka, toda preganjan od nje nemile usode, varan v svojih nadejah, užaljen vsled licemernega in sramotnega postopanja svojih prijateljev, sklenil je, da se ne bode rinil v javnost s svojimi izumbami. Misel o parobrodnem vijaku je tako prevevala njega dušo, da je še tri dni pred svojo smrtjo zapisal na zadnjo stran recepta opomin svoji obitelji, naj nikar ne zabi njega izumitve. V Slovencih je pričel Reselj svoje službovanje in v srci Slovenije završil je tek svojega burnega življenja. Kar se je že mnogim zaslužnim in slavnim možem prigodilo, to se je pripetilo i pokojnemu Na mnenje S ovencev in Čehov, če v kakem vprašanju složno nastopimo, se bode vlada pač nekoliko ozirala, posebno kadar se bodo dale naše želje uresničiti v mejah sedaj veljavnih zakonov. Iz povedanega je razvidno, da se nam pre-mepibe zakona o razdeljevanju okrajev in osnovi novih sodišč ni bati, temveč se je celo lahko veselimo. Prememba bode v korist Čehom in Slovencem, ako pravočasno zavzemo pravo stališče proti njej in si jo znajo dobro izkoristiti. Ta prememba utegne celo spraviti češko politiko polagoma v mirnejši in pravilnejši tir. Davčna prcosnova. (Dalje.) 7. Stopnjevanje prihodninskega davka in nekatere olajšave. Pri hišah je razdelitev ložja. Od hiš se bo namreč davek odmerjal na podlagi čistega prihodka in se bo hišnemu gospodarju tudi njegovo stanovanje vštelo prav tako, kakor da bi bilo komu drugemu oddano. Ce po odbitih davkih in obrestih od dolgov, ki so vknjiženi ua hiši, ostane nad 600 gld. čistega prihodka, bo hišni posestnik moral tudi osebni davek odrajtovati. Kot prihodki iz kapitalov smatrali se bodo]: vsi dohodki iz rent, n. pr. od obligacij, obresti od kapitalov, naloženih na hipotekama posojila, obresti od hranilničnih vlog, kakor tudi obresti, katere kdo dobiva iz inozemskih obligacij drugih držav. Zanimivo je poznati stopujevanje ali skalo, po kateri se bo osebni prihodninski davek meril. Po vladnem načrtu je 54 stopinj ali razredov, za svote, katere presegajo te razrede, velja, da za vsakih nadaljnih 2000 gld. prihodka narašča razred za 2000 gld., za kar se odmeri davka po 4 odstotkov, tedaj za 2000 gld. 80 gld. itd. Takih pač na Slovenskem ne bomo veliko imeli. 1. razred velja za prihodek, ki je višji od 600 gld., torej od 600 do 625 gld., osebni davek zato gld. 3 60 ; 2. razred nad 625 do 650 gld., osebni davek zato gld. 4; 3. razred nad 650 gld. do 675 gld., osebni davek zato gld. 4"40 ; 4. razred nad 675 do 700 gld., osebni davek zato gld. 4'80; 5. razred nad 700 do 750 gld., osebni davek zato gld. 5 40; 6. razred nad 750 do 800 gld., osebni davek zato gld. 6 ; 7. razred nad 800 do 850 gld., osebni davek zato gld. 6-80; 8. razred nad 850 do 900 gld., osebni davek zato gld. 7*60; 9. razred nad 900 do 950 gld.; osebni davek zato gld. 8 40; 10. razred nad 950 do 1000 gld., osebni davek zato gld. 9 20 ; od 11. razreda naprej znaša davek že 1 odstotek, in sicer 11. razred nad 1000 do 1100 gld., osebni davek zato gld. 10; 12. razred nad 1100 do 1200 gld., osebni davek zato gld. 12, naprej že nad 1 odstotek; 13. razred nad 1200 do 1300 gld., osebni davek zato gld. 14; 14. razred nad 1300 do 1400 gld., osebni davek zato gld. 16; 20. razred nad 1900 do 2000 gld., osebni davek zato gld. 30; 22. razred izumitelju. Tudi o njem velja, kakor poje pesnik o slavnih možeh: „da jim slovelo ime, ko jih zagrnil je grob". Čast in slavo izkazoval mu je svet tedaj, ko je že davno senjal smrtni sen pod zeleno rušo. Cesar Frančišek, priznavajoč Reslja kot j e-dino pravega izumitelja parobrodnega vijilka dovolil je njega vdovi celo plačo kot dosmrtno pokojnino. Nabiranja prispevkov za njegov spomenik v Trstu udeležile so se vse avstrijske dežele, in celo inozemske države. V njegovem rojstnem mestu, v Hrudimu bila je dnd 29. junija 1. 1861 na pročelju Resljeve hiše v Široki ulici odkrita mramorna ploča z napisom: „V tom to domu narodil se dne 29. června 1793 Josef Ressel, vyn&lezec parni lodi šroubove". Letos bo pa ondi v dan sv. Petra in Pavla odkrit njega spomenik, kojega mu je postavila v hvaležen spomin mestna občina hrudimska. Dalje bode v četrtek odkrit v proslavo njegove stoletnice in spomenik v botaniškem vrtu Marijabrunske gozdne akademije, kjer se je šolal Reselj. Spomenik je izgotovil sohar C a s s i n. Na Dunaju so postavili Reselju po mnogih ovirah spomenik dne 18. jan. 1. 1863 pod politehniko. Spomenik jo zgotovil Fernkorn; od poslednjega pohaja i Radeckega spomenik v naši .Zvezdi". Napis na spomeniku pred dunajsko politehniko je latinsk, toda odstranjena je na; bronasti ploči tretja vrsta: .Natione Bohemo". (Konec sledi.) nad 2200 do 2400 gld, osebni davek zato gld. 39; 25. razred nad 2800 do 3000 gld., osebni davek zato gld. 55, že nad 2 odstotka; 28. razred nad 3600 do 3900 gld., osebni davek zato gld. 80; 30. razred nad 4200 do 4600 gld., osebni davek zato gld. 101; 34. razred nad 6000 do 6500 gld., osebni davek zato gld. 163; 38. razred nad 8000 do 8500 gld., osebni davek zato gld. 235; 40. razred nad 9000 do 9500 gld., osebni davek zato gld. 272, torej že 3 odstotke; 45. razred nad 13.000 do 14.000 gld,, osebni davek zato gld. 433; 53. razred nad 22.000 do 24.000 gld., osebni davek zato gld. 800; nad 100.000 do 105.000 gld., osebni davek zato 4000 gld., torej 4 odstotke. Po § 208. dovoljene so nekatere olajšave pri odmerjevauju osebnega dohodninskega davka, in sicer velja za rodbinskega očeta, ki nima nad 2000 gld. letnega prihodka, da se mu zaračuna po 25 gld. za vsakega otroka, in sicer če jih ima v mestu z več kakor 10.000 prebivalci več kakor dva, v manjših mestih ali na deželi več kakor štiri. Na pr. mali uradnik ali obrtnik biva v večjem mestu, letne plače ima sicer 700 gld., po zakonu bi moral tedaj, ker ima več kakor 600 gld. letnega prihodka, že plačevati osebni davek; če ima pa več kakor dva otroka, recimo šest otrok, odračuna se mu po tem paragrafu za one otroke (nad 2), torej za 4 po 25 gld., torej 100 gld., in tako se mu zniža svota 700 gld. na 600 gld., oziroma ta oče bo oproščen osebnega davka. Da je ta določba opravičena, je pač jasno in želeti je le, da se dotični znesek 25 gld. zviša; saj mora sleherni pritrditi, da je gotovo rodbinski oče, kojemu je Bog mnogo otrok dal, potreben olajšav in pomoči. Žalibog mnogokrat postave kujejo gospodje, ki so ali samci ali pa od zibelke že vedno vajeni le dobremu in ki ne vedo za skrbi z otroci obilno obdarovanih starišev. Pa tudi iz moralnega ozira je treba podpirati roditelje z vsemi naredbami, ker posestnik ali uradnik, ki je samec, veliko ložje shaja, nego rodbinski oče z isto plačo ali z istimi dohodki. § 209. pa daje dotični komisiji pravico, kakega iz prvih treh najnižjih razredov popolnoma oprostiti od osebnega davka v raznih slučajih, če je n. pr. dotični oče bolehen, ali mati bolna, ali njegovi otroci bolehavi, ali če ga je zadela v minolem letu posebna nesreča, n. pr. smrt, ali dolgotrajne hude bolezni, ali če poleg svojih otrok skrbi tudi za svoje revne stariše itd. Pri posestnikih veljejo ista načela, med drugimi tudi n. pr., če je bil nesrečen po požaru, po povodnji itd. Tudi v višjih razredih se nahajajočim osebam zamore komisija iz takih razlogov olajšavo priznati s tem. da dotičnemu odmerijo nižjo razredno vrsto za osebni davek. Važno je tudi določilo, da se ima osebni prihodninski davek predpisati v oni občini, v kateri dotična oseba navadno ali redno prebiva. Če pa ta oseba en del leta prebiva n. pr. v mestu, drugi del pa n. pr. na kmetih (vzemimo v zgled kakega grajščaka ali bogatina, ki po leti stanuje rajši na deželi ali v kopeli), ima se primerno času bivanja razdeliti predpisani osebni davek na oba kraja, n. pr. če biva dotična oseba 8 mesecev v mestu, predpiše se dve tretjini v občini mestni, ostale 4 mesece pa občini ua kmetih, kjer biva po leti. Ta naredba je pravična in tudi koristna občinam in bo seveda zelo hasnila onim občinam, v katerih se nahajajo letovišča, kopeli, zdravišča itd, ker razdelitev ima se že vršiti, če je dotična oseba vsaj dva meseca prebivala v dotičnem kraju. Največ bodo pa od tega imela velika mesta, v katerih prebivajo najbogatejši posestniki, n. pr. Dunaj, kjer prezimujejo največji grajščaki, kojih posestva so po raznih deželah in kmečkih občinah. Pravičnejše bi pač bilo, da bi se osebni davek od dotičnega posestva predpisal v občini, v kateri je posestvo, naj si že lastnik živi tam ali drugje. Skušati bo treba to določbo še bolj razširiti v korist kmečkim občinam, vendar ima vladni načrt to dobroto, da se vsaj nekoliko ozira tudi na občine. Politični pregled. V Ljubljani, 25. junija. Razdelitev okrajev. Poslednji ministerski svet se je posvetoval o premeni zakona o osnovi novih sodišč in razdelitvi okrajev. Grof Taaffo je poprej v tej stvari poprašal Hohenwarta, Javorskega in Plenerja ta njih mnenje, ki baje premembi niso nasprotni. Češki listi se jako hudujejo, da se hoče zakon premeniti, in trdijo, da bi grof Taaffe najprej t tej stvari se moral sporazumeti s Cehi, predvsem s češkimi veleposestniki. Po mnenju čeških listov bi veleposestniki gotovo ne mogli privoliti v tako premembo, s katero se nekoliko omeje pravice češkega deželnega zbora, ker to je po njih mnenju tudi važna pravica, da deželni zbor lahko odreče vladi zahtevauo mnenje. Nam se dozdeva, da so so češki listi slabo poučeni. Grof Taaffe je gotovo vsaj indirektno zvedel, kako sodijo češki veleposestniki o tej stvari, predno je stvar predložil minister-skemu svetu. Dunajski „Vaterland", ki velja za glasilo čeških veleposestnikov, tudi ne ugovarja pre-membi zakona, da se le še v bodoče tudi popraša deželni zbor za mnenje. Sploh je tukaj pomisliti, da ne gre za to, da češki deželni zbor ni hotel oddati zahtevanega mnenja, temveč za to, da se najde pomoček, da mladočeška manjšina ne bode mogla ovirati večine v sklepanju. Pomisleki čeških listov bi bili jedino tedaj opravičeni, ko bi bil deželni zbor taktično sklenil, da ue odda zahtevanega mnenja. Pomnožetije avstrijske vojske. Bismar-ckovo hamburško glasilo v jedni poslednjih številk razpravlja pomnoženje avstrijske vojske. Ta list, ki navadno jako nelaskavo govori o Avstriji, priznava, da v Avstriji v tem oziru pametneje postopajo, nego v Nemčiji. Tojna sila se povekšuje polagoma ozirajoč se na gospodarske sile in naposled se ravno to doseže kakor v Nemčiji in popolnoma zadosti dolžnost m, katere naklada trodržavna zveza. Tako povekšanje vojske pa ne vzbuja nobenega velikega vznemirjenja. Hamburški list priporoča, da bi v Nemčiji posnemali Avstrijo. Ta svet hamburškega lista je seveda nekoliko naperjen proti sedanjim berolinskim upraviteljem, ceš, da ne znajo se stvari prav lotiti, da še v Avstriji znajo bolje. Zaradi tega pa ta svet ne zgubi nič na svoji veljavi in prav lahko je mogoče, da ga bodo poslušali v Be-rolinu, ako vojaška predloga propade vnovič v drž. zboru. Da bi znova zbor razpustili, ni prav vero-jetno, posebno ker ni dosti upanja, da bi dobili pri novih volitvah drugačno večino. Volitve v Nemčiji bodo danes dokončane. O sobotnih volitvah še nemarno poiočila o popolnem rezultatu. Po došlih rezultatih soditi, za vojaško predlogo ne stoji posebno ugodno.^ Soeijalnih demokratov je po nekem poročilu voljenih 18, tako da jih je izvoljenih vkupe 42, ker je pa tedaj bil znan izid jedva polovice ožjih volitev, je mogoče, da bode v nemškem državnem zboru res še 50 soeijalnih demokratov, kakor so napovedovali nekateri listi. Katoliki pri ožjih volitvah skoro nikjer neso podpirali soeijalnih demokratov, še manj pa narodne liberalce. Svobodomiselno stranko so pa podpirali celo proti konservativcem, ker jim je na tem, da bode katoliški centrum imel večino, če se zjedini s konservativci ali pa svobodomiselno stranko, kakor bode kazalo v kakem posebnem slučaju. Sicer se je pa centrum tudi pri ožjih volitvah držal dobro. Videlo se je, da ima poleg soeijalnih demokratov najbolje organizovane volilce. V Berolinu je v jeduem okraju zmagala svobodomiselna strauka, v vseh drugih pa socijalni demokratje. Propal je mej drugimi tudi Virchow. Ponarejena pisma. Časopisi so priobčili nekatere vrste iz pisem, s katerimi je Millevoye mislil uničiti nekatere francoske politike. Ta pisma so pa zares tako neumna, da se morajo na prvi pogled spoznati, da so ponarejena. Sploh bi kje drugje kaj tacega ne bilo mogoče, da bi kak poslanec sploh misliti mogel na pristnost tac,h pisem, kakor v Franciji. Znano je, da Francozi se pred vsem zanimajo le za domače francoske stvari, o tujih pa večkrat malo vedo. To se vidi tudi v francoskih listih, ki se pečajo v prvi vrsti le s francoskimi posebno pariškimi stvarmi. V pismih se pa posebno na tistih mestih, ki se tičejo nefrancoske politike, pozna, da so ponarejena. Norton in urednik „Co-carde" Richard se bosta morala zagovarjati pred sodiščem zaradi teh pisem, ali ne ve se pa, če ju bodo tožili zaradi razširjenja državi nevarnih novic ali pa le zaradi ponarejenja. Millevoje, ki baje sam ni vedel, da so pisma ponarejena, se pa baje misli za zmiraj odteguiti javnemu življenju, ker se je tako osmešil. Bančna debata v italijanski zbornici se je v soboto začela. S tem zakonom se mislijo vrediti privilegije nekaterih bank in narediti konec raznim zlorabam. Ta debata bode še huda. Sukala se pa v prvi vrsti ne bode o tem, kako naj se stvari vravnajo, temveč opozicija bode napela vse sile, da vrže sedanjo vlado. Pripravljenih že ima več predlogov, s katerimi bode debato zmešala. Vsi bančni škandali se bodo zopet v zbornici spravili na dnevni red. Pričakovati je, da se še kaj odkrije, za kar se dosedaj ni vedelo. Kak bode konec te debate, se ne vč. Vladni pristaši pričakujejo, da vlada zmaga, če tudi le z neznatno večino. Pri javnem glasovanju je tudi vladna zmaga verojetna, pri tajnem glasovanju pa ni več gotovo, ker ima Vlada več nasprotnikov, ki si iz raznih vzrokov javno svojega nasprotja pokazati ne upajo. Dnevne novice. V Ljubljani, 26. junija. (Neopvavičeno snmničenje.) Sobotni „Slov. Narod" nas zopet sumniči, da bolgarski politiki našega lista dajo pravec plačani iDserati. Da je to neopravičeno, vedo dobro naši čitatelji, ker naš list se je od plovdivskega prevrata do dandanes dosledno držal jedne in iste politike v bolgarskih stvareh in je ni preminjal,| kakor je to delal »Narod". Jasno je torej, da inzerati o bolgarskem posojilu neso mogli tukaj vplivati, ker pred leti pač nesmo vedeli, če jih kedaj dobimo. Ves razvoj Bolgarije poslednja leta nam pač dokazuje, da ta politika ni bila popolnoma napačna, dočim so se pa prerokovanja tistih, ki zastopajo nasprotno politiko, skoro vselej izjalovila. (Mestna hranilnica v Novem Mestu.) Deželni odbor kranjski je pritrdil vlogi občinskega odbora novomeškega za mestno hranilnico ter se je te dni dotična prošnja izročila deželni vladi v potrdilo. (Ponarejen novi denar.) Dobili smo danes od prijatelja našega lista novo desetico, prav dobro ponarejeno — iz svinca. Videti je, da se bo novi ni-kelnov denar prav lahko ponarejal. Opozarjamo torej na to okolnost, vzlasti sedaj v pričetku, ko ljudje komaj pozuajo novi denar, in je nevarnost tem ložja, da gredo ponarejevalcem denarja na limanice. (Novomašniki iz reda sv. Frančiška) bodo darovali prve sv. maše;, P. Kazimir V a j d i c in P. EcehijelJurinic dnč 16. julija v frančiškanski cerkvi v Ljubljani; P. Florus Kline dne 23. julija na Vačah; P. Klemen Gram-p o v č a n dne 23. julija pri Sv. Trojici na Vrhniki; P. Hubert Iiaut dne 12. julija v frančiškanski cerkvi v Ljubljani. (Shod slovenskih Sokolov) vršil se bo v Ljub-jani dne S. in 9. julija, katerega se udeleže vsa slovenska sokolska društva po svojih odposlancih. Slavnostnega shoda vdeležili se bodo tudi hrvatski Sokoli. (V pojasnilo.) Slovensko pevsko društvo »Ljubljana" se v sobotni številki »Slovenskega Naroda" opravičuje zaradi preložitve veselice, katero je nameravalo prirediti v preteklih nedeljah. Zgolj slučaj je, da »Slavčeva" druga veselica, sklenjena že v v odborovi seji dne 19. maja, kolidira z nameravano veselico. Iz tega pa društvo neopravičeno izvaja in svetu pripoveduje, kakor da bi »Slavec", akoravno ni direktno povedano, hotel klubovati »Ljubljani". Kar pa se tiče javnega naznanila te veselice, se je pa odbor poprej za prostor in godbo preskrbel, a potem jo je še le objavil. Odbor del. pevskega društva »Slavec". (Kako se okrekujejo sloveuski duhovniki?) 2e večkrat smo pokazali, kako trosi »Narod" v tuje slovanske liste neresnična, slovenskemu duhovenstvu sovražna poročila. »Obzor" se mu je nekaterekrati že dal ujeti. V četrtek piše pod naslovom »Ger-manizacija Slovenaca" (!!) to gorostas-nost: »Slovenski Narod" je izvedel iz Kranja ta-le zanimivi slučaj, ki kaže, kako služijo mnogi svečeniki, žalibog, germanizatorskim namenom. Pri poroki je zahteval službujoči duhovnik od slovenskih zaročencev, naj mu odgovarjata nemški. Ko je ženin ponovil slovenski ženitbeno obljubo, obrnil se je svečenik, zaprl knjigo in odšel od oltarja." Tako se iz komarjev delajo sloni! — Vedno in povsod so sicer obrekovali duhovnike, a da se na tak način v tujini razširjajo obrekljiva poročila o njih, to je vendarle — žalostno. »Narod" pri vsaki priliki bije osebni boj. Ce bi mi le deseti del toliko zabavljali, recimo, proti notarjem ali kateremukoli stanu, kakor on zabavlja proti duhovnikom, če bi desetkrat manj, nego on grdi našega škofa, spomnili se »Narodovih" kolovodij, bi vse padlo na nas! Le dajmo se blatiti in pobijati, le dajmo se obrekovati doma ia drugod; saj je to brez dvojbe najboljši način, da se oblaži narod slovenski in da mu na podlagi »Narodovih" obrekovanj prisije nova, radikalna doba!, (Francosko leposlovje) se je že često začelo presajati pri nas. Tudi slovensko slovstvo pozna že marsikaj duševno-gnilih proizvodov, prevedenih ali posnetih po darvinistično-nesramnih francoskih uzor-cih. Nekaj naših pisateljev je zajemalo pod obliko »izvirnih spisov" iz te smrdljive mlakuže. »Slov. Narod" je v svojih podlistkih često pokazal svojo naravo. V komaj 200 vrstah je narisal včasih nekaj prešeštev, nekaj dvobojev, nekaj samomorov, in še več temu podobnega. Zadnjo soboto pa je tudi ljubljanski uradni list priobčil te čudne vrste podlistek. »Das Ende" mu je nadpis. Ne maramo popisavati vsebine temu umazanemu proizvodu novodobno spa-čene domišljije, le to pravimo, da taki spisi ne delajo časti cesarskemu orlu. Iz Kočevja): Od okrajnega glavarstva kočevskega smo prejeli te-le vrstice: Nanašaje se na v štev. 124 z dne 2. t. m. priobčeni dopis »Uradni dan na binkoštno nedeljo" prosim službeno-uljudno, sklicuje se na § 19. tiskovne postave, da se priobči nastopni popravek: »Ni res, da je bil uraden dan na binkoštno nedeljo v Velikih Laščah, marveč sta bili dve stranki, ki sta bili navzoči takrat v Velikih Laščah, na lastno prošnjo, da se jima prihrani drug pot na delavnik, ko imata opravka na polju, zaslišani v neki davčni zadevi, kar pa, da se je namreč njuni prošnji ustreglo, ni moglo vzbuditi nevolje v Velikih Laščah. Kočevje, dne 23. junija 1S93. C. kr. okrajni glavar: Thomann." (Dvojni Kres.) Iz Sorice 23. junija: Pri nas se je letos prav lepo praznoval god sv. Alojzija. Šolska mladina in tudi drugi so v obilnem številu prejeli sv. zakramente, ter se udeležili skupno sv. maše. Popoldne pa je hitela šolska mladina pod vodstvom g. učitelja Jos. Armiča na 1550 metrov visoki Dravh, da napravi kres za večer 22. junija v spomin 300 letnice slavne zmage pri Sisku. Kakor mravlje so tekali sem ter tje in kakor bi trenil, bil je velikanski kres dogotovljen, katerega so na večer sv. Ahacija krepki mladenči soriški zažgali. Dasi-ravno je poprej celi dau po malem deževalo, se je na večer vendar zjasnilo, ko se je zasvetil kres na Dravhu, gotovo ta najvišji na Kranjskem. AI; H, Kvvv. | priporoča vozne listke po najnižji ceni in najugodnejši kombinaciji, in sicer: i/, Ljubljane do Chikage 'n nazaj I. in lil. razred po gld. 245'—, I- in li. razred gld. 370'— in višej. mejnarodna potovalna pisarna KvXX X XXX XX XX XX XX xxH Jos. Paulin v Ljubljani. Prospekti vsakovrstnih kombinacij so na razpolaganje . Vožnja zagotovi naj se prej ko prej. D xi n a j s li a borza. Dne 26. junija. Papirna renta 5%, 16% davka .... 98 gld. 10 kr. 5rebrna renta 5%, 16% davka .... 98 , 10 „ Zlata renta 4%, davka prosta.....117 » 85 „ 4 % avstrijska kronina renta, 200 kron . . 96 . 60 „ Akeiie avstro-ogerske banke, 600 gld. . . 987 „ — „ Kreditne akcije, 160 gld................340 B 75 , London, 10 funtov stri........123 „ 20 „ Napoleondor (20 fr.)................9 „ 81'.,. Cesarski cekini....................5 „ 84 „ Nemških mark 100 ..................60 „ 87'/, „ Dn6 24. junija. Ogerska zlata renta Kf,.......110 gld. Ogerska kronina renta 4%, 200 kron . . 95 , državne srečke 1. 1854., 250 gld. . . 147 „ 5* državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . . 164 „ Državne srečke 1. 1864., 100 gld.....193 „ Zastavna pisma avstr. osr. zem. kred. banke 4% 98 „ Zastavna pisma „ „ „ „ » 41/, * 100 „ Kreditne srečke, 100 gld.......196 „ St. Genois srečke. 40 "gld.......67 '„ 10 kr. n 75 „ O 75 „ 80 „ n 50 " 4 "lo srečke dunajske parobrodne družbe . . 144 Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. , . 13 Rudolfove srečke, 10 gld.......23 Salmove srečke, 40 gld........69 Windischgraezove srečke, 20 gld..........— Ljubljanske srečke.........22 Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . . 140 Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v. 2980 Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 106 Papirnih rubeljev 100 .......129 gld. kr. 10 25 to 75 50 75 SB4T Nakup ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju naimanjšeza dobitki. Kulantna izvršitev naročil na borzi. Menjarnična delniška družba „11 EBC IT H" Wollzeile št. 10 Dunaj, Mariahilferstrasse 74 B. &JT Pojasnila v vseh gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh ipekulacijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti jHT nn lojenih tfluvnic,