PRIMORSKI DNEVNIK
FoSimua piacaria v gotovini Abb postale 1 grui>po
Cena 35 lir
Leto XVIII. - Št. 31 (5115)
Pred sestavo vlade levega centra med KD, PSDI in PRI
Gronchi nadaljuje danes posvetovanja Nenni o pogojih za podporo socialistov
Predsednik republike bo danes sprejel Parrija, Pello, Scelbo, Segnija in Tambronija - Glavni odbor KD je potrdil Alda Mora za politične-ga tajnika in izvolil novo vodstvo stranke - Vodstvo PLI potrdilo sprotovanje levemu centru - Zborovanje levice PSI
TRST, torek 6. februarja 1962
RIM. 5. — Predsednik republike Gronchi ni vršil da--h® P°svetovanj za rešitev vladne krize, ker je laže £DOiel; ta posvetovanja se bodo nadaljevala jutri, ko o v svojem stanovanju sprejel bivše predsednike vla-
Tambronija Pell° ^ Scelb°’ P°P°!dne Pa Segnija in
Glavni odbor KD je na današnjem zasedanju izvo-* novo vodstvo, potrdil Alda Mora za političnega tajska stranke, potrdil je tu- — oba dosedanja namestnica političnega tajnika Sca-in Salizzonija, hkrati Pa Je izvolil še tretjega namestnika tajnika Fanfanije-veSa pristaša Forlanija.
Vn?iiavrl,i odbor je soglasno !z-Piccionija za svojega
dil * jnika’ p°n0vn° je potr-‘ tudi dosedanjega upravne-tajnika Renata Branzija,
B*.,Vodstvo KQ sestavljajo:
Gn offa’ Ceschi' Dal Falco f	Mattarella, Morlino,
in ™zoni Salvi, Sarti, Scaglia Truzzi (ki pripadajo skupi
""3
PIETRO NENNI
p1 “Prijateljev Mora»J; Barbi, tt, ‘*ni, Malfatti, Pinna in «Bn^Pa tki pripadajo skupini teU^ljev Fanfanija«); Evan. V«.* (Andreottijeva «prima-d]: a,1jl Lucifredi (Scelbov Cat »• *i centrizem«); Donat-n; ,n (sindikalisti) in Gallo-<«baza»),
tud?litifini tajnik KD je bil Piki Pnirjen za glavnega uredba glasila stranke «11 po-,*• Po izvolitvi se je novo
Stični S6Stal°
*epov
položaj
proučilo na podlagi ‘n V"“v kongresa v Neaplju lij- 2v.ezi z vladno krizo. Pro-lje v?nje položaja bodo nada-PqVB 1 .na eni prihodnjih sej. PODVOJI ponovni izvolitvi za ii^gj ?ne??. tajnika je Moro
ključil ajŠ1
govor, ki ga je za-D z naslednjimi beseda-do'ls *P?t' ki je Pred nami, je velik ‘n težavna; zlasti je trni,® odgovornost, ki v tem tajnik U Pade na političnega Priča*1*' 'Fnha hrabri nas pre-čoU„'le, da ponovno vršimo in dn°St’ neodložljivo dolžnost, dim a sivimo, z našim skup-žrtvi - e^°m in z našo osebno PriDi0’..na razpolago deželi *aviL. Jt!no, resno, močno, *- stno KD, ki je zmožna ra-in zadovoljiti potrebe
“»'tim
italijanske družbe in zavarovati, v potrjeni zvestobi svojim idealom in programom, osnovne koristi italijanske demokracije*.
V	glavni odbor so kooptlra-li predsednika državnega sveta za gospodarstvo in delo Campillija in voditelje vzporednih organizacij: Bopomija za kmečko organizacijo, Togni-ja za CIDA, Laborja za AC LI in Menghija za združenje italijanskih zadrug; vsi imajo le posvetovalen glas.
Moro je danes sprejel ministra Rumorja in Cdlomba, nato pa še Natalija, Malfattija, Pinno, Pastoreja, Sulla, Scelbo in Andreottija.
V	zvezi s posvetovanji predsednika republike so se danes sestali poslanci in senatorji MSI; jutri se sestanejo poslanci in senatorji PDIUM, parlamentarci PSDI in parlamentarci PSI; jutri se sestanejo tudi poslanci mešane skupine, v kateri so tudi republikanski poslanci. Ni še znano, kdaj se sestanejo komunistični parlamentarci.
V	intervjuju za rimski dnevnik «Messaggero» je Nenni pojasnil stališče PSI glede sodelovanja s KD; v notranji politiki: odpravo spolovinar-stva (ne zahtevajo pa, da bi se to moralo zgoditi v par letih; nacionalizacijo električne industrije (glede tega vprašanja ne mislijo popustiti); odprava bančne tajnosti, obligacije se morajo glasiti na ime lastnika (če KD smatra, da je treba bančno tajnost obdržati, so socialisti pripravljeni popustiti). V zunanji politiki: zadošča, da vlada izjavi, da ne bo podvzela nič tveganega. Odnosi s KPI: KD zahteva jamstva glede samostojnosti PSI; Nenni je izjavil:
V stanju smo dati KD ta jamstva. Svojo politiko vodimo povsem samostojno, tako v okviru sindikatov, kakor v okviru stranke. Stališče, ki so ga zavzeli voditelji CGIL v Vloskvi, je plod našega vztrajanja in našega pritiska... mnogi komunistični sindikalisti so sprejeli našo tezo o neodvisnosti sindikatov od političnih strank. Nadaljevali bomo v tej smeri. Mi smo bolj koristni v CGIL, kakor izven nje. In to je treba razumeti*.
Na zborovanju predstavnikov levice PSI, ki se vrši danes in jutri v Rimu, je Vec-chietti v svojem uvodnem poročilu orisal politični položaj in ponovno potrdil stališče, ki ga je levica PSI že izia-zila glede zaključkov neapeljskega kongresa KD. Po mnenju Vecchiettija so ti zaključki delno pozitivni, ker predstavljajo »napredek v liniji te stranke*; toda iz teh zaključkov izhaja po njegovem mnenju tudi «transformistična volja večine KD*. Kar zadeva PSI, je dodal Vecchietti ne more mimo svojega političnega stališča, zlasti pa ne mimo svojih programskih točk. «Pri-stati na kompromise, da bi dosegli nameravano srečanje s KD, bi pomenilo izdati mandat, ki ga je PSI dobil od
svojih volivcev in svoje baze. Naša naloga v tem trenutku je pozvati večino naše stranke, da uveljavi do kraja sklepe kongresa v Milanu in da zasleduje globalno uveljavljenje programa, ki sta ga odobrila centralni odbor in vodstvo stranke. Na tej podlagi, in samo na tej podlagi je treba voditi pogajanja za morebitno podporo socialistov vladi levega centra. Kar zadeva zunanjo politiko, je Vecchietti pripomnil, da 'je treba pri pogajanjih vztrajati na osnovnih točkah stališča PSI, ki težijo k zmanjšanju med- I
narodne napetosti. Na to poročilo Vecchiettija se bo jutri vršila diskusija.
Danes se je sestalo vodstvo PLI in p ilušalo poročilo Ma-lagodija, ki je utemeljil razloge, zaradi katerih morajo liberalci odločno nasprotovati politiki levega centra; po njegovem mnenju so perspektive take politike nevarne, ker se v notranji politiki zasleduje uveljavljenje deželne uredit-ve, ki »grozi kompromitirati že samo enotnost države*; v zunanji politiki more levi center kompromitirati linijo zvestobe atlantskemu zavezništvu
na-
in dosedanji evropski integraciji; na gospodarskem področju pa more levi center kompromitirati — z grožnjo nacionalizacij in vedno bolj obsežnega posega države v gospodarstvo — »temelj tiste svobodne ekspanzije našega gospodarskega sistema, ki je povzročil tako imenovani ..italijanski čudež”«. Proti vsem tem »nevarnostim* predlagajo liberalci naslednji recept: vr-nitev k »stari liberalni drža-vi», ki je bila proglasila geslo:	»Laissez faire, laissez
passer*.
A. P.
De Gaulle je napovedal objavo vseh svojih predlogov Alžircem
I/razil je tudi «upanjc, da bo kmalu dosežena rešitev» - V ostalem pa je ponovil vse dosedanje predloge - Opazovalci vidijo v napovedi objave potrditev govoric o «ultimatu» Novi atentati ultrasov - Važen manifest akcijskega odbora proti OAS v Lillu
iiiMiiiiiiiMiiiiitmiiiiiiiiiill,|IIIIIIIIMII,lllll|||||||||Hijm|9
........................„ n,
Druga havanska izjava» kot odgovor na sklepe konference v Punta del Este
Razprava v OZN zaradi ameriškega vmešavanja v kubanske zadeve - D. Rusk poziva članice NATO, naj sledijo zgledu ZDA glede trgovine s Kubo
PARIZ, 5. — De Gaulle je govoril nocoj po televiziji, kakor je bilo napovedano. Kar je .novega v njegovem govoru, je po mnenju opazovalcev dejstvo, da namerava «v čim krajšem času rešiti alžirsko vprašanje*.
De Gaulle je izjavil: «Za Francijo sta v alžirskem vprašanju vsaj dve mogoči rešitvi glede dekolonizacije.
Upam, da bomo kmalu dosegli rešitev, ki jo imamo ne kot edino rešitev, temveč kot najboljšo, in katere elemente smo s težavo pripeljali do dozoritve. Sicer pa je blizu trenutek, ko bo Francija podrobno objavila vse, kar predlaga, in vse, kar ponuja. Tako bodo francosko ljudstvo, alžirsko prebivalstvo in vse dežele lahko presodili to, kar je širokosrčnega, realističnega in 1 konstruktivnega v namenih 'Francije, da koristi alžirski
HAVANA, 5.
bilo v Havani veliko zborovanje, ki se ga je udeležilo okoli milijon ljudi. Na zborovanju je predsednik vlade Fidel Castro prebral «drugo havansko izjavo* kot odgovor na konferenco v Punta del Este. Izjava pravi med drugim, da je Organizacija ameriških držav pokazala to, kar je: ministrstvo za kolonije ZDA, in da je Kuba pokazala narodom, da je revolucija mogoča, in da imajo sredstva, da jo lahko izvršijo.
Glavne točke izjave so naslednje: 1. Kapitalizem je o-vira za napredek človeštva. 2. Revolucija je neizbežna v mnogih latinsko-ameriških državah. 3 Ameriški imperializem se pripravlja na kolonial no vojno ,v Latinski Ameriki. 4. Gospodarsko in socialno stanje na kontinentu je porazno po krivdi ZDA. 5.' V modernem svetu ni sile, ki bi lahko preprečjla gibanje za osvoboditev narodov. 6. V tej borbi pripada pobuda kmetom, ki predstavljajo v gverilski vojni
Včeraj je ogromno potencialno silo. 7.
Mogoče je združiti kmete, delavce. intelektualce in malo buržoazijo za revolucijo, toda samo delavski razred ima vodilno vlogo, 8, Utvara je, misliti, da je mogoče iztrgati oblast vodilnim razredom samo z zakonitimi sredstvi, ki ne obstajajo.
Izjava pravi dalje, da so ZDA dosegle v Punta del E-ste odobritev svojih napadalnih načrtov samo zaradi milijonov dolarjev, ki so jih ta namen razdelile, ter poudarja, da ne priznava nobene veljavnosti resolucijam iz Punta del Este, in obtožuje ZDA napada in prevrata ne samo na Kubi, temveč na vsem svetu.
Castro je v svojem govoru izjavil, da se je Kennedy omadeževal s podlostjo, ko je odredil popolno prepoved a-meriškega uvoza na Kubo. »Ta embargo, je dodal Castro, bo povzročil izgubo nekaj milijonov dolarjev, morda okoli dvajset, in Kuba bo ostala brez dolarjev za nakup živil in zdravil v ZDA. Kubansko ljudstvo se mora pripraviti na nove žrtve, da premaga novo oviro, ki jo pred-
""""IIIIMlllIllIllllIlliniillHIIMiilnnMlllIlHIlIlllIlIlIllIllllllllllllllllllMIII,n,,■„11111
DANES

»nam ko j« reševanje Ostali* v|3dne krize v Italiji s*«trtii7 Mradi obolelosti predli z K* republike, smo zvede-i« (»vsebino de Gaullovega, Sovora fcasa napovedanega lovih"' Je novega v nje-Je „izJavah? Glede Alžirije l|i(bOnovii Sv0ja prejšnja stati krat!!apovedal Je le, da bo le n*,, m času svoje predlo-«VH. kar se lahko tol. hisj. ludi kot napoved ulti-*Cvoriia**irski vladi. Ker je levo. 1 ° dveh možnostih, se vanu ,,da Je ena teh imeno-aovJL ‘utkovne vlade. Druga P°Ved Ea je de Gaullova na-‘šlg ’ da bo Francija konec f8t*vn- °laga,a s Prvim ope-elementom francoske Gsile- Tisto pa, česar Mvo rfiie ni povedal, Je dej-klJuh °a So fašisti od OAS 5kih ,.Vsem ukrepom policij-med govorom izvršili -i>fiiihe atentate prav v po-aainii^jv^diotelevizijskih od-
*<aai tega Je nad vse lo-* <tikaiJflan‘test socialistično, h Za iče*a' akcijskega odbo-®ravi “hrambo republike, ki h rlhi- °a se bo severni de-k? feaLspremenil v avtonom-h rU „ alno pokrajino v pri-Uti-Pa zaradi upora držav. “vaa oblast n® bi mogla
več opravljati svoje funkcije.
Drugi pričakovani govor je bil včeraj v Havani, med katerimi je Castro ostro odgovoril na Kennedyjev ukrep glede prepovedi trgovinske izmenjave med ZDA in Kubo Predsednik Kube je zaradi tega opozoril svoje ljudstvo, da bodo potrebna morda celo dolga leta borbe in žrtev, ter hkrati povedal več sicer že znanih resnic glede politike ZDA v Srednji in Južni Ameriki, kjer vlada kljub milijonom dolarjev iz ZDA skrajno slabo gospodarsko in socialno stanje. Njegov predstavnik v političnem odboru OZN pa Je ponovno poudaril, da obstajajo ameriška oporišča za vežbanje ku. banskih kontrorevolucionar-jev in plačancev ne samo v ZDA temveč tudi v Portoriku, Dominikanski republiki, Prnami in v Gvatemali.
Proliameriške demonstracije so bile včerai tudi v indonezijskem glavnem mestu Džakarti, ker je ameriška vlada dovolila, da se čez ameriško ozemije prevažajo nizozemski vojaki v Zahodno No-vo Gvinejo. Toda medtem Je ameriška vlada dovoljenje za prevoz že preklicala, ker se noče vmešavati še v spor med Indonezijo in Nizozemsko.
.      Hilli   milili,m,M|,
Preteklo soboto v Rimu
Zaključek kongresa Kmečke zveze
V glavni odbor te vsedržavne napredne kmečke organizacije je bil izvoljen tudi predstavnik tržaške Kmečke zveze inž. Josip Pečenko
RIM, 5. — V soboto se je zaključil kongres Kmečke zveze (Alleanza nazionale dei contadini) z izglasovanjem resolucij, ki vsebujejo postavke, ki jih je predložil v svojem Četrtkovem poročilu predsednik Kmečke zveze poslanec Sereni. Pred tem je med drugimi govoril med razpravo o poročilu v imenu K Pl Luigi Longo, dalje v imenu PSI Venerio Cattani ter številni delegati. Kongres so pozdravili tudi predstavniki sorodnih kmečkih organizacij iz Francije, Avstrije, Grčije, Belgije, prebrali pa so tudi pozdrave kmečkih organizacij iz Bolgarije in drugih dežel.
V razpravo je dopoldne posegel predstavnik Kmečke zveze iz Trsta inž. Josip Pečenko, ki se je udeležil kongresa — kot smo že poročali — še z dvema drugima delegatoma te organizacije in dvema predstavnikoma Zveze malih posestnikov iz Trsta.
Svoj govor je v uvodnem delu inž Pečenko prebral v slovenščini, na kar je predstavnik Zveze malih posestnikov Dušan Kodrič njegov govor čital v italijanskem prevodu, nato pa je predstavnik Kmečke zveze zaključil zopet v slovenščini ob zelo pazljivem poslušanju vseh kongre-sistov. Inž. Pečenko je omenil najprej splošna vprašanja slovenske skupnosti v Italiji, nato je prešel na obravnavanje najbolj perečih kmečkih problemov na Tržaškem. Goriškem in v Beneški Sloveniji. Pri tem je omenil v prvi vrsti razlaščanje zemlje na Tržaškem, vprašanje kolo-nata na Goriškem in kronično vprašanje emigracije iz Beneške Slovenije. Svoj govor je zaključil, da se' Slovenci v Italiji v svoji borbi
za svoje pravice obračajo za podporo predvsem na italijanski delavski razred in na kmečke množice, ker narodna manjšina ne sme predstavljati ovir za sožitje, temveč mora biti činitelj čim tesnejšega sodelovanja, saj so zlasti problemi kmetov obeh narodnosti v bistvu isti.
Kongres je izvolil ob zaključku nov glavni odbor KZ, ki je sestavljen iz 101 člana, v katerega je bil izvoljen tudi inž. Josip Pečenko.
(Op. ur.: Obširnejše poročilo o kongresu bomo objavili v naši naslednji nedeljski številki.)
stavlja ameriški embargo*.
Castro je izjavil, da bo kubanska vlada proučila ukrepe, da se kubansko bogastvo uporablja na čim boljši način. Kubansko ljudstvo bo moralo potrojiti svoje napore, da do največje mere izkorišča naravna bogastva. Zaradi ameriškega gospodarskega napada na Kubo bodo potrebni »morda meseci, morda dolga leta borbe in žrtev*.
V New Yorku se je v političnem odboru OZN začela razprava o pritožbi Kube zaradi ameriške napadalne dejavnosti proti Kubi. Kubanski delegat je izjavil, da je spor med Kubo in ZDA dejansko spor med kubanskim ljudstvom in ameriškimi monopoli, katerim ameriška vlada služi. »Ameriški monopoli so tisti, je dodal delegat, ki so prinesli na Kubo izkoriščanje, revščino, brezposelnost, gansterstvo in eDidemijo*.
Kubanski delegat je dalje izjavil, da so v ameriškem taborišču v Guantanamu pripravili načrt za umor Castra. V istem času so v tem taborišču mučili in usmrtili nekega kubanskega delavca. Razen tega pripravljajo ZDA nove napadalne načrte proti Kubi. To potrjuje dejstvo, da obstajajo oporišča za vežbanje kubanskih kontrarevolu-cionarjev in plačancev v Z DA (Florida. Louisiana in N. Jersey), kakor tudi v Srednji Ameriki (Portoriko, Dominikanska republika, Panama in Gvatemala). Zatem je kubanski delegat izjavil, da je ameriška navzočnost v oporišču Guantanamo nezakonita in je posledica ameriške intervencije na Antilskih otokih v začetku stoletja.
Kubanski predstavnik je dodal, da so sklepi v Punta del Este, ki so bili sprejeti pod. pritiskom in izsiljevanjem ZDA, v nasprotju z listino Organizacije ameriških držav in OZN.
Govoril je zatem ameriški delegat Stevenson, ki je trdil, da je Kuba tista, ki predstavlja nevarnost za ameriški kontinent ss svojo prevratno politiko«. Stevenson je govoril, prav tako kakor je govoril Dean Rusk v Punta del Este, in kakor da ne bi govoril pred QZN. Stevenson je trdil, da je Kuba popolnoma osamljena na ameriškem kontinentu.
Kubanski delegat je v svo-. em odgovoru poudaril, da Kuba ni osamljena in da je večina ljudstva v Latinski A-meriki njej naklonjena. Raz-
prava se je nadaljevala ponoči.
Ameriški državni tajnik D. Rusk pa je danes v odboru za nadzorstvo nad izvozom izjavil, da bo ameriški sklep o prepovedi izvoza na Kubo »dal jasno razumeti vladam Članicam NATO in državam, ki imajo prijateljske odnose z ^DA, nujnost — v interesu svobodnega sveta - da spet proučijo svojo trgovinsko po-iitiko in obseg svoje trgovin-sf.® izmenjave s filokomuni-stično Castrovo vlado*.
Alžiriji in da ohrani jutri z njo plodne in prijateljske odnose.*
Novo je tudi, da je de Gaulle napovedal objavo svojih pred ogov. To tolmačijo opazovalci kot potrditev govoric da namerava de Gaulle spo. rociti alžirski vladi neke vr-ste ultimat, in sicer, da bo “rešil« alžirsko vprašanje tudi brez alžirske vlade, če ta ne sprejme njegovih predlo, gov.
Na drugi strani ugotavljajo, da je de Gaulle v bistvu vztraj.al pri glavnih točkah svojega dosedanjega stališča. Ponovil je, da namerava Fran-cija «zgraditi Alžirijo» na pod-lagi samoodločbe. Priznal je da bo samoodločba nedvomno' pripeljala do »suverene in ne-!3dvisn.e" Alžirije. Francija bo taki Alžiriji nudila svoje so-ddovunje «T°da nova Alžiri-ja je dejal de Gaulle, bo morala stopiti v organizirano sodelovanje s Francijo.« Glede Sahare je de Gaulle samo izjavil. da «bodo morali biti bi. stveni interesi Francije v Sa-hari zaščiteni«.
De Gaulle ie tudi vztrajal, da mora dobiti «vsa potrebna jamstva za zaščito interesov evropskega prebivalstva v Alžiriji«.
Na splošno ne kažejo de Gaullove besede bistvene spre membe njegovega stališča in tudi niso pokazale večje jasnosti kakor doslej. Nedvomno pa alžirska vlada sedaj razpravlja o jasno začrtanih predlogih de Gaulla, katere namerava de Gaulle «v kratkem« objaviti.
Kar se tiče de Gaullqvih izjav, da sta «za Francijo v ai. žirski zadevi vsaj dve mogoči rešitvi glede dekolonizacije« ugotavljajo opazovalci, da je’ de Gaulle mislil na že postavljeno alternativo, da se neodvisnost Alžirije proglasi na podlagi njegovih predlogov s sodelovanjem alžirske vlade, ali pa da de Gaulle kljub te-1 mu proglasi «neodvisnost» Ai-
Odliki »unie za zasluge
(Iz francoskega tednika
žirije, s tem da bi imenoval ni
V Tunisu se je danes popoldne sestala alžirska vlada posvetovanje m je sejo
.......""""'"'»»M...........
Škodljiv ukrep francoske vlade zaradi Alžirije
Odpoklic veleposlanikov iz Beograda in Pariza
Na francosko zahtevo ostaneta v obeh veleposlaništvih samo odpravnika poslov - Ukrep francoske vlade škoduje odnosom med obema državama in otežkoča mednarodno sodelovanje *
Razgovori Tito-Naser
Obravnavala sta glavna aktualna mednarodna vprašanja
KAIRO, 5. — Danes dopoldne so se začeli razgovori med predsednikom Titom in Naserjem in njunimi sodelavci. V široki izmenjavi pogledov, ki je, kot vedno, tudi sedaj potekala v ozračju prisrčnosti in prijateljstva, sta Tito in Naser proučila glavna aktualna mednarodna vprašanja. Predsednik Tito s soprogo in z ostalimi člani svojega spremstva je bil danes na kosilu v jugoslovanskem veleposlaništvu v Kairu. Predsednik Naser je priredil sinoči v svoji rezidenci v Kairu večerjo v časi predsedniku Titu ih njegov;, soprogi. Na slovesnosti so bili vsi člani
spremstva predsednika Tita in ugledne osebnosti Združene arabske republike,
---«#___
Leo Mates obišče Anglijo
BEOGRAD, 5. — Po vesteh iz Londona bo pomočnik dr. žavnega tajnika za zunanje zadeve Leo Mates od 11. do 16. februarja na vabilo bri-tanske vlade skupno s soprogo obiskal Veliko Britanijo. Obisk spada v okvir izmenja, ve obiskov jugoslovanskih in britanskih državnikov.
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 5. — Francosko zunanje ministrstvo je 2. t.m. obvestilo jugoslovanskega veleposlanika v Parizu, da se francoski veleposlanik ne bo več vrnil v Beograd, in da zahteva od jugoslovanske vlade, naj umakne svojega veleposlanika in reducira svoje zastopstvo v Parizu na raven odpravnika poslov. Kot razlog sa ta svoj korak navaja fran-coska vlada, da je jugoslovan. ska vlada letos v diplomatsko listo vnesla misijo začasne alžirske vlade, in da je na stavbi misije v Beogradu postavljena tabla z napisom misije, in podobno.
Ravnanje francoske vlade je povzročilo presenečenje v jugoslovanskih krogih, kajti znano je, da je Jugoslavija de faeto že junija 1959 priznala začasno alžirsko vlado, kar je de jure potrdila med beograj. sko konferenco voditeljev dr-
žav in vlad izvenblokovskih držav septembra 1961. Ravnanje francoske vlade je tem bolj nerazumljivo, ker je fran. cnska vlada, izmed vseh vlad, ki so priznale začasno alžir-sko vlado, storila tak ukrep samo proti Jugoslaviji. Jugoslovanska vlada je sprejela to dejanje francoske vlade na znanje in pozvala veleposlanika dr. Darka Cerneja, naj se vrne v Beograd. Istočasno jp jugoslovanska vlada obve-stila francoskega odpravnika poslov v Beogradu, da obrazložitve francoske vlade ne more sprejeti. Jugoslovanska vlada ugotavlja, da je to ravnanje francoske vlade prizadeja. lo škodo v odnosih obeh držav, ki jih je Jugoslavija vedno skušala razvijati, in da u stvarja nove težave v normalnem mednarodnem sodelovanju,
B. B.
»Eipress*)
kmetijski politiki.
na
zaključila ob 20 uri. Jutri zjutraj bodo objavili uradno poročilo o seji.
Za današnji de Gaullw govor so odredili izredno varnostne ukrepe tako v Parizu, kakor tudi v Alžiriji. Vendar pa niso mogli preprečiti novih atentatov ultrasov. Res čudno, da so ultrasi lahko izvršili bombne atentate prav v poslopjih, kjer so radiotelevi-zijski oddajniki. To pomeni, da ukrepi niso bili zadostni. Tako je n. pr. danes popoldne eksplodirala borpba v
lutkovno vlado.
De Gaulle je tudi izjavil «Pred koncem tega leta bo ve-čina naše vojske v Evropi v popolni reorganizaciji. Pred koncem leta bomo razpolagali s prvim operativnim elemen. tom francoske atomske sile.«
Nadaljeval je; »Nekateri zarotniki so lahko morili in še lahko morijo in uničujejo, večajo napetost v velikih alžir. skih mestih, povzročajo zaskrbljenost v Franciji v ožjih krogih. Toda narod prezira in soglasno obsoja te ljudi, njihove zarote in njihove atentate. Njihova usoda ne more biti odvisna drugače in je odvisna samo od varnostnih sil, l,MK .easpioairaia oomDa v po-od policije in pravice Vlada | sl°Piu. kjer ima sedež radio-je tu, da odgovori. Ko je bi-1 televizija v Oranu. Razen te-
ga je skupina ultrasov ugrabila ravnatelja tehnične službe radiotelevizije v tem mestu in njegova dva sodelavca. Tehnikom pri radioteleviziji v Oranu so ultrasi grozili s smrtjo, če bodo sodelovali pri oddajanju de Gaullovega govora
V Franciji pa so ultrasi v bližini Lilla napravili atentat proti radiotelevizijski anteni. Vendar pa je bila škoda majhna in televizijske oddaje v Severni Franciji niso bile prekinjene. Danes popoldne so ultrasi povzročili eksplozijo bombe pred stanovanjem nekega časnikarja, ki sodeluje pri tedniku «Aux Ecoules«.
lo potrebno, sem sprejel potrebne izredne ukrepe, in to bi storil še enkrat, če bi bilo potrebno«
Preden je govoril o alžirskem vprašanju, je de Gaulle govoril o splošnem položaju Francije in o mednarodnem položaju. Branil je svojo politiko glede odnosov med Vzhodom in Zahodom in izjavil med drugim: «Kdb lahko v dobri veri ugovarja dejstvu, da ima Francija pravico biti oborožena, ker je neposredno ogrožena, in medtem ko imajo druge države sredstva, da jo lahko v trenutku uničijo. Kdo lahko ugovarja, da mo-ra biti Francija sedaj dejanska zaveznica Amerike, kakor mora biti ta zaveznica Francije.«
De Gaulle je tudi dejal, da sedaj «so prvikrat v zgodovini« velika nesoglasja med Francijo in njenimi evropskimi sosedi izbrisana. Načel je vprašanje načrtov za politično enotnost Zahodne EvrojJe in dejal, da mora Francija «prispevati h graditvi Zahodne Evrope v organizirano enoto držav, tako da se na eni in na drugi strani Rena, Alp in morda tudi Rokavskega preliva postopoma ustvari najmočnejša, najvplivnejša in najbolj procvitajoča politična, gospodarska, kulturna in vojaška enota na svetu«.
De Gaulle je poudaril, da mora Francija okrepiti svojo vojaško moč »tudi v interesu Evrope in svobodnega sveta«, ip je zatem govoril o evropskem skupnem tržišču in o nedavnih pogajanjih o skup-
. ... .......................___________________
Demonstracije študentov v perujski prestolnici Limi proti konferenci v Punta dei Este Slika kaze policaje, ki pretepaj« demonstrant.	*	'
Vendar pa je imela poli. cija tudi nekaj uspehov pri svoji akciji proti OAS. Preteklo noč so aretirali polkovnika Bertranda de Sezeja, majorja Casatija in advokata Jeana Pirchea ter še neko četrto osebo. Zatrjujejo, da so te aretacije še večje važnosti kakor aretacija organizatorja atentatov Castilla. Zaplenili so tudi več dokumentov, ki jih sedaj proučujejo. Preiskavo vodi osebno notranji minister Roger Frey.
V Alžiru pa je policija aretirala voditelja poveljstva O AS, ki odgovarja za »psihološko akcijo« in za propagando ultrasov na področju Al-žira. Aretirali so ga pri operaciji, ki jo je policija začela, ko je bila izpuščena francoska advokatka, katero so bili ultrasi v soboto ugrabili. Morilec OAS, ki je imel nalogo stražiti advokatko, se je prestrašil velikega odmeva, ki ga je imela ugrabitev, in je zbežal skupno z advokatko ter se prijavil policiji in sporočil vse podatke v zvezi ■ svojo organizacijo.
Velike važnosti je tudi manifest «Akcijskega odbora proti OAS in za obrambo repu-blike« v Lillu. Manifest so odobrili socialistična in radikalna federacija ter številna levičarska združenja, zveza so. cialističnih sindikatov za tam. kajšnji departma in zveza biv-ših republikanskih bojevnikov. Manifest pravi med drugim • »V primeru, da zaradi upora ne bi mogla državna ustav, na oblast več izvrševati svojega poslanstva, bi se uvelja-vili ukrepi, ki jih določa za, kon od 13, februarja 1872: severni departma bi se spremenil v avtonomno federalno pokrajino, dokler ne bi bile vzpostavljene zakonite republi. ške ustanove, in generalni svet (pokrajinski svet) bi bil zakoniti organizem, ki bi imel naiogo prevzeti upravo.« Go-listični list ((Combat)) se spra* šuje, ali morda ne pomeni to neke vrste svarilo de Gaullu naj ne uporablja «diktator’ skih pravic« v okviru člena 16 ustave. List trdi, da se skuša s tem akreditirati teza «da bi nekatere politične in sindikalne formacije bile pripravljene, če bi se nudila priložnost, prevzeti mesto vik de«.
Petletni načrt gospodarskega razvoja Poljske
Petletni plan predvideva znaten razvoj metalurgije, kemične industrije in gradbeništva s sočasnim znatnim povečanjem investicij v kmetijstvo. Posebno pozornost bodo posvečali v naslednjih petih letih tudi rudarstvu, in sicer proizvodnji premoga, lignita, cinka, bakra, žvepla, soli in naravnega plina.
Kmetijska proizvodnja naj bi se povečala za 22 odst., medtem ko naj bi se povečala industrijska proizvodnja za približno 52 odst.
Ker je proizvodnja električne energije osnova za vsako povečanje energetskega potenciala Poljske, računajo, da bo proizvodnja električne energije v letu 1965 za 70,9 odst. večja kot v letu 1960. Instalirana zmogljivost novih električnih central, zgrajenih med 1. 1960 in 1965, bo znašala 4693 MW, kar pomeni dvakratno pove-Sanje v primerjavi z razdobjem 1956—1960, ko so pridobili novih zmogljivosti 2342 MW. Največja bo Turovska centrala z zmogljivostjo 1400 MW, zatem centrala v Ko-ninu s 425 MW, centrali v Sikirki in Lagici, vsaka po 200 MW itd. Predvidevajo pa znatno zmanjšanje potrošnje premoga na enoto proizvedene električne energije. Medtem ko so porabili v 1. 1960 za proizvodnjo 1 kWh 0,485 kg, bo treba za enako količino proizvodnje električne e-nergije v letu 1965 le še 0,4 kg premoga. Prav tako bodo izboljšali prenos energije tako, da bi bile izgube le še okoli 11 odst.
Proizvodnja črnega premoga naj bi znašala v letu 1965 114,5 milijona ton, obenem pa bodo posvetili potrebno pozornost tudi usposobitvi premogovnikov za koksiranje, ker je v tej proizvodnji Poljska deficitna. Proizvodnja lignita naj bi znašala v letu 1965 27 milijonov ton, kar pomeni v primerjavi s proizvodnjo v letu 1960 povečanje za 190 odst.
V naslednjem petletnem razdobju naj bi proizvodnjo koksa nenehno izboljševali, predvsem metalurškega koksa, razen tega pa naj bi zagotovili tudi redno oskrbo visokih peči. Prav zato predvidevajo v razdobju med leti 1960 in 1965 obratovanje 14 novih baterij, od teh 6 samo v topilnici Lenjin.
Celotna proizvodnja plina naj bi znašala v 1. 1965 8444 milijonov m3, kar je za 2763 milijonov več kot v letu 1960. Razen povečanja proizvodnje je pomembna tudi predvidena razširitev omrežja plinovodov. Medtem ko se je pretakalo v 1. 1960 po plinovodih 2983 milijonov m3 plina, pričakujejo v 1. 1965, da bodo pretočili po plinovodih nad 5 milijard m3 plina.
Na področju proizvodnje nafte pričakujejo odkritje novih nahajališč. Prav tako predvidevajo raziskovanje območij v do sedaj neraziskanih krajih s poglobitvijo vrtanj na območju Karpatov in Podgorze. Menijo, da bodo z zmogljivostmi rafinerije nafte lahko krili domače potrebe v letu 1965. Sedanje zmogljivosti znašajo 876.000 ton, v letu 1965 pa naj bi se povečale na 3.280.000 ton.
Osrednja skrb tega plana je zopet na razvoju črne metalurgije kot prvi pogoj za razvoj vsega gospodarstva. Proizvodnja železove rude naj bi znašala v 1. 1965 3 milijone 100.000 ton, s čimer bi krili potrebe jeklarn.
Proizvodnja jekla naj bi dosegla v letu 1965 9,3 milijona ton, kar pomeni povečanje za 39,2 odst.
Proizvodnja valjanega materiala naj bi dosegla v letu 1965 količino 6.350.000 ton, kar pomeni povečanje za približno 43 odst.
Prav tako naj bi se v 1. 1965 znatno povečala proizvodnja cinka — na 230 ton (povečanje za 31 odstotkov), zatem aluminija na 75 tisoč ton (povečanje za 188,5 odstotka) in elektrolitnega bakra na 23,5 tone (povečanje za 8,3 odstotka). Tako bodo povečali zmogljivost treh rudnikov svinca in cinka, razen tega pa odprli že nov rudnik namesto rudnika Po-morzany. V Slaskie bodo zgradili novo tovarno cinko-vega oksida, sedanjo pa bodo modernizirali, kar bo o-mogočilo v letu 1965 izplen 706 kg v 24 urah, namesto sedanjih 685 kg.
Trije novi rudniki bakra bodo začeli s proizvodnjo v letu 1965. Novo tovarno aluminija v Kaninu bodo začeli graditi med naslednjim petletnim planom. Tovarna bo imela skupno zmogljivost 94 tisoč ton, vendar pa bo znašala njena proizvodnja v prvi fazi izgradnje, torej v letu 1965, le 47.000 ton.
Predvidevajo izvoz nekatere opreme za črno metalurgijo kot tudi modernizacijo sedanjih valjarn. Proizvodnja strojev in opreme za kemično industrijo naj bi znašala v letu 1965 117.000 ton, s čimer bi bile krite vse notranje potrebe, kar praktično pomeni ukinitev uvoza. Podobno je stanje tudi z opremo za živilsko industrijo. Industrija tekstilnih strojev naj bi zagotovila široko modernizacijo tipov strojev, ki jih sedaj proizvajajo, s tem, da bi povečali njihov učinek. Tako predvidevajo modernizacijo okoli 30 tipov sedanjih tekstilnih strojev kot tudi konstrukcijo približno 20 novih.
Proizvodnjo trajnejših potrošniških dobrin bodo prilagodili potrebam notranjega trga.
Nadalje predvideva petletni plan znatno povečanje izvoza strojev in opreme. Vrednost izvoza v 1. 1965 naj bi dosegla nad 3 milijarde deviznih zlotov, kar pomeni povečanje za 108 odst.
V letu 1965 predvidevajo zgraditev ladjevja s skupno tonažo 448.000 brt, kar pomeni povečanje v primerjavi z 1. 1960 za 76,2 odstotka. Razen tega bodo začeli graditi nove vrste ladij, vključno tudi tankerje z 19.000 ton nosilnosti, zatem mešane tovorne ladje z 12.350 brt, 9300 in 8600 brt, ribiške ladje z 10000 brt, tramperje in ladje, opremljene s hladilnimi napravami itd. V naslednjem petletnem razdobju predvidevajo tudi proizvodnjo 273 ladijskih motorjev ter 702 pomožna ladijska motorja, s čimer naj bi krili potrebe ladjedelstva.
Skupna vrednost proizvodnje kemične industrije naj bi v letu 1965 znašala 63,3 milijarde zlotov po cenah, veljavnih v letu 1960. Vrednost proizvodnje izdelkov za izvoz naj bi bila v letu 1965 za 68,2 odst. večja kot v letu 1960.
Znatno povečanje proizvodnje predvidevajo tudi v industriji gradbenega materiala, in sicer proizvodnjo cementa za 68 odstotkov ter proizvodnjo opeke za 61 odstotkov. V obravnavanem petletnem planu si predvsem prizadevajo za zboljšanje kakovosti gradbenega materiala.
Pomembna postavka v petletnem razvoju gospodarstva Poljske je mehanizacija kmetijstva.
Z modernizacijo železnic naj bi dosegli, da bi se zvišal odstotek električne vleke v letu 1965 v skupnem železniškem prometu od 9,4 odstotka na okoli 18,9 odstotka, dieslove vleke pa od 2,1 odstotka na približno 9,4 odstotka.
Vest objavlja današnja «Unita» po govoricah med dopisniki zahodnih držav v Moskvi
Vesli brez podlage
funkcionarji ameriškega državnega tajništva odgovorili, da ne vedo ničesar o atentatu na Hruščeva. Ameriško državno tajništvo sicer ima za gotovo, da se Hruščev še ni vrnil v Moskvo, čeprav je njegov zet Adjubej med svojim obiskom v Washingtonu zasebno izjavil, da se bo po njegovem mnenju Hruščev kmalu vrnil v Moskvo zaradi pripravljalnega dela za zasedanje centralnega komiteja partije. V petek je Adjubžj dejal, da se tast nahaja v nekem kraju na obrežju Črnega morja.
MOSKVA, 5. — Dobro informirani zahodni opazovalci so izjavili, da je vest o atentatu na Hruščeva brez podlage. Iste osebe sicer tudi izjavljajo, da so se take govorice širile med prebivalci Moskve, najborž zaradi tega, ker Je bil Hruščev dolgo časa odsoten. Iz Moskve le namreč odšel v prvih dneh Januarja.
niiiiiiiHHiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiniiiiHiiiiiiiiiiiiiiiHuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Po vztrajnih naporih v letošnji zimi sta dva vendar uspela
Von Allmen in Etter sta prišla prva pozimi po severni steni na Matterhorn
v
Medtem ko sta Švicarja dosegla vrh v nedeljo popoldne, se še ne ve, kaj je z ostalima dvema navezama dveh Avstrijcev ter treh Nemcev, ki so bili že tudi blizu vrha, a jih je zajelo slabo vreme
Tako je bilo v pariškem stanovanju socialističnega župana v Marseillu, senatorja Delferra. Ta se Je pred dnevi zavzel za izredno energične ukrepe proti OAS
Atentat na Hruščeva?
RIM, 5. — Glasilo KPI »U-'nitk* objavila v jutrišnji številki pod enokolonskim naslovom na spodnjem delu strani sledečo vest iz Moskve:
«Po vesteh, ki krožijo danes zvečer med zahodnimi dopisniki v Moskvi, je bil baje v preteklih dneh Hruščev predmet atentata, ki pa se je na srečo izjalovil.
Govorice ne navajajo podrobnosti o atentatu. Edine podrobnosti se nanašajo na kraj, kjer se je pripetil dogodek — po nekaterih virih Minsk, kamor je prišel sovjetski premier pred dvema tednoma na belorusko kmetijsko konferenco, po drugih pa neki nedoločeni kraj na poljski meji, kjer se je baje sestal z Gomulko — ter na uporabljeno sredstvo: strelno o-rožje.
Iz uradnega vira ni bilo ni-kakega potrdila za govorice, ki jih meščanski dopisniki pošiljajo svojim listom«	*
WASHINGTON, 5.	— Na
vprašanje dopisnika Anse so
fttifige ^ glocfnllbče
• j ........________________^
ISiiB
gluhbu ^ bliliii't!*ti'<®
ketami. Domneva se pač, da sta v tej koči vsaj oba Švicarja.
Vodniki v Zermattu so mnenja, da Avstrijci in Nemci niso mogli doseči vrha Matter-horna v nedeljo zvečer. Gotovo so bivakirali v steni. Mogoče pa sta Švicarja s svojimi vrvmi pomagala spraviti do vrha ostale, ki so bili v težavah. Vsekakor v Zermattu trdno upajo, da je vseh sedem plezalcev v koči Solvay, zlasti še, ker se nevarnost plazov stalno veča.
V nedeljo je bilo v Zermattu vse srečno, ko sta prvič v zgodovinj alpinizma Švicarja uspela preplezati pozimi severno steno Matterhorna (4482 m). Ko pa se je ponoči vreme spre. menilo, so vsi postali zaskrbljeni za usodo sedmih plezal-
»net Munro, mlada »zvezdica«, ki jo Je odkril W»lt Disney, ,ha na zebri na otoku Tobag«, kjer snemajo film »Robln-ion na otoku morskih roparjeva
ZERMATT, 5. — Potem ko sta se v soboto švicarska gornika Uti von Allmen in Paul Etter povzpela do višine 4150 m, sta včeraj popoldne ob 15.25 dosegla vrh Matterhorna. Tako sta prva izvedla zimski vzpon po severni steni Matterhorna. Izreden podvig se je še pred nekaj meseci zdel nemogoč.
Vsi dosedanji poskusi so se namreč izjalovili zaradi nenadnih atmosferskih sprememb in motenj; med temi brezuspešnimi poskusi je bil tudi poskus Walterja Bonat-tija.
Plezanju obeh Švicarjev so z velikanskim zanimanjem sledili vsi v Zermattu.
Tako alpinistični strokovnjaki kot navadni turisti so bili neprestano ob velikih teleskopih. Ker sta bili istočasno v steni še dve navezi — ena avstrijska in ena nemška — so videli vsi v tem nekako tekmo, dasi plezalci gotovo niso na to mislili.
Podnevi je bilo jasno in šele proti večeru se je zamegli, lo, tako da ni bilo mogoče več slediti zadnjemu delu vzpona Avstrijcev in Nemcev.
Mogdče ti niti niso nadaljevali poti proti vrhu temveč so se raje usmeriji v kočo Sol-vay. •	| .
Včeraj zjutraj je bil položaj sledeč: Švicarja sta se nahajala v višini zadnjih 300 m pod vrhom (potem ko sta bivakirala v višini 4150 m, že nad centralnim kanalom, ki je pozimi pokrit z debelo plastjo ledu); toda ta del poti je še najhujši, Avstrijci so bili še 200 m niže, Nemci pa so bili še v kanalu.
Včeraj opoldne so se Avstrijci in Nemci združili v eno navezo, medtem ko sta se Švicarja še bolj oddaljila. Ob 15,25 pa je von Allmen prvi dosegel vrh, nekaj korakov za njim pa je prišel še Etter. Iz Zermatta je bilo mogoče videti, kako sta Švicarja mahala z rokami. Po postanku nekaj minut sta začela sestopati po vzhodnem boku gore in zvečer sta bila v koči Solvay v višini 4000 m, kjer sta prebila noč.
liti von Allmen in Paul Etter imata torej od včeraj zvečer eno najbolj odličnih mest v zlati knjigi svetovnega alpinizma. 2e v decembru sta poskušala zimski vzpon po severni steni Matterhorna, vendar sta morala poskus kar takoj opustiti, ker sta čutila posledice začetka zastrupitve, ko sta prejšnji večer vdihavala dim v koči Hftrnli. Samo v soboto sta se vzpela 80° m. Poleg tega, da sta pokazala odličen stil, sta bila tudi izredno skrbno pripravljena. Imela sta sicer srečo z jasnim vremenom, vendar ni bila malenkost hitrost vetra, ki je včeraj pihal okrog vrha Matterhorna. Močnejši med njima je gotovo liti von Allmen, je bil skoraj vedno na navezi spredaj. Ima 26 let in je gorski vodnik. Preteklo poletje je skupaj z Avstrijcem Schl&mmerjem (prav ta vodi avstrijsko navezo) preplezal severno steno Eigerja. Etter ima komaj 22 let in je rudar,
Alpinizem je zanj predvsem amaterstvo.
Danes dopoldne je postala temperatura bolj mila. Po vsej dolini je močno snežilo in tako nj bilo mogoče videti obeh navez na Matterhornu, avstrijske in nemške. O teh dveh na vezah se že od včeraj zvečer ne ve nič. Popoldne se je vreme nekoliko izboljšalo in tudi vidljivost je boljša. Tako so lahko trije vodniki iz Zer-matta odšli proti koči Hornli, od koder računajo, da bj dobili zvezo s kočo Solvay z ra-
cev. Ko so jih zadnjič videli, so se avstrijski in nemški plezalci nahajali na nevarnem predelu severne stene. Od tam, kjer so bili tedaj, ne bi mogli npzaj, da pa so prišli na vrh, jc pa tudi malo verjetno.
---«»-—
Kislo mleko v volilni kampanji
NEW YORK, 5. — Republikanski guverner New Yorka Nelson Rockefeller je obtožil demokratsko stranko, da je svojim agentom naročila, naj nalijejo v mleko kisa. Zaradi kisa se mora seveda mleko pokvariti in to naj bi potem demokratom služilo za gonjo proti republikancem.
Leta 1960 je republikanski guverner države New York na zahtevo producentov m prodajalcev mleka razveljavil zakon, po katerem je moral biti na steklenici vedno natisnjen datum proizvodnje. Le-
ta 1961 so se pojavile prve zopet uveljavil zakon o da-
pritožbe gospodinj:	tudi če
se nahaja v hladilniku, se mleko kmalu skisa. V času občinskih volitev je hotela demokratska stranka izkoristiti to dejstvo v kampanji proti republikanski stranki. To so obtožili, da je popustila pritisku proizvajalcev mleka, ne da bi mislila na zdravje otrok. Republikance so imenovali »zastrupljevalce otrok in žena in sploh vsega prebivalstva«.
Ko je bil za župana izvoljen demokrat Robert Wag-ner, se je zdelo, da je vsa stvar pozabljena, toda sedaj je postala po Rockefellerjevih obtožbah spet aktualna. Včeraj je Wagner prešel v protinapad ter pozval Rockefellerja, naj navede dokaze za svoje trditve. Občinstvo, ki je pri vsej stvari še najbolj prizadeto, z zanimanjem pričakuje, kako se bo stvar razvijala. Zelo verjetno pa je, da bo guverner Rockefeller
llllimillllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlIfnilllllllUllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHIIIHillllllllIHlIlllilMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII
Govoril je o pokojnem podžupanu
Po komemorativnem govoru ga je zadela kap in je umrl
BENEVENTO, 5. — Zupan Castelvenera dr. VincenzoVen-diti je na današnji seji občinskega sveta imel komemora-tivni govor za podžupana Antonia De Santa, ki je pred kratkim umrl. Zupan je imel komaj 40 let in gotovo nihče v občinskem svetu o njem ni mislil, da bi lahko kmalu sledil podžupanu. Toda po govoru je nenadoma postalo županu slabo: zadela ga je srčna kap in hitro je izdihnil.
Sicer še mlad župan je vodil občino že deset let. Izvoljen je bil na demokristjan-ski listi. Zapušča ženo in dva otroka.
Umrl je G.Cicognani, eden od bratov-kardinalov
RIM, 5. — V starosti 80 let je danes umrl kardinal Gae-tano Cicognani, prefekt kongregacije obredov ter brat vatikanskega državnega tajnika kardinala Amleta Cicogna-nija. Nekaj dni je bolehal za influenco in je bil doma v postelji. Danes pa je nenadoma nastopila kriza in zadela ga je kap.
Sedaj je kardinalov 79 in pripadajo 29 narodnostim. I-talijanov je 27; kardinalov kurije je 28 in od teh jih je 20 Italijanov.
Kardinal Cicognani, ki je bil doma iz Faenze, se je kma. lu posvetil cerkveni diplomat ski službi. Bil je nuncij v Boliviji, Peruju ter nato na Dunaju, kjer pa je moral kmalu mesto zapustiti zaradi «Anschlussa«. Pozneje je bil več let v Španiji. Za kardinala ga je imenoval Pij XII leta 1953.
---«»---
Skrivnostno letalo
CROTONE (Catanzaro), 5. — Kot poročajo v kompetentnih krogih je neko neznano letalo sinoči pozno zvečer nad dve uri letalo nad področjem med Crotone in letališčem na
otoku Caporizzutto. Letalo je letelo zelo nizko, okoli 300 m nad zemljo, ne da bi imelo prižgane signalne luči. Karabinjerji otoka Caporizzutto, meneč, da se je letalo izgubilo, ali pa da išče zaradi kake okvare prisilno letališče, so prižgali nekaj kresov ob robovih letališča in so izstrelili tudi nekaj svetlečih se raket, da bi pilotu pomagali pri pristanku. Toda letalo je nadaljevalo s preletanjem področja in ob robu otoka Caporizzutto odvrglo tudi svetlečo se raketo. Karabinjerji so povrh tega ugotovili, da je letalo med enim svojim preletom preko letališča, za trenutek prižgalo signalne luči, vendar se v temi ni dalo ugotoviti, kateri državi letalo pripada. Po dveh urah in še več letenja, se je nato letalo oddaljilo v smeri Sicilije. Karabinjerji so o dogodku obvestili kompetentne oblasti.
Pozneje pa se je izvedelo, da je šlo za letalo, ki je bilo na kontrolnem poletu. Letalo se je namreč vrnilo na neko letališče na Siciliji.
Namesto mraza in košave v Beogradu spet sonce
BEOGRAD, 5. — Po petih dneh neprestanih snežnih padavin in nizke temperature ob znanem hladnem panonskem vetru — košavi so se davi Beograjčani zbudili jasnim nebom in s kar prijetno temperaturo. V nedeljo pa se je kljub zelo ostremu mrazu zgrnilo na beograjske ulice vse prebivalstvo, da bi se odzvalo pozivu na čiščenje ulic. Možje, ženske in mladina so se lotili čiščenja ploč nikov, ulic, balkonov, teras, ponekod celo streh. Ker je v minulih dneh zapadlo do 60 ali celo 80 cm snega, je bilo dela veliko za vse, pa čeprav se je pozivu odzvalo nad 50.000 Beograjčanov. Ponekod se je kidanje snega spremenilo v nekakšno zaba-
tumu na mlečnih steklenicah, —. .«»-------------
Posledice potresa
MAKARSKA, 5. — Po ugotovitvah komisije, ki je pregledala potresno področje, je v makarskem okraju 3.333 družin s skupno 12.921 člani oziroma 13 odst. celotnega prebivalstva okraja, ki ne more stanovati v svojih hišah. Najbolj so poškodovane hiše v občini Makarska, v kateri je nad 1.000 družin osialo brez strehe. Komisija je nadalje ugotovila, da zaradi razmajanih stavb in premika zemlje grozi nevarnost, da se sesede 80 do 130 hiš, v katerih živi 2.834 ljudi, tako da je stvarno ogroženo okrog 15.700 ljudi v makarskem okraju. Občinski odbor Makarske je odločil, da na področju posameznih krajev vzdolž obale postavi paviljone za okrog 2.000 ljudi. Podrobne načrte imajo tudi druge občine.
----«»---
PALERMO, 5.	— Z več
streli — iz pištole in puške zadet je umrl 32-letni delavec Santo Musso. Morilci so ušli.
----«»---
NICASTRO (Catanzaro), 5. — Ogenj, ki je uničil delavnico pohištva, v kateri sta bila tudi dva avtomobila, je napravil za 30 milijonov lir škode.
Tudi v Slovenjem gradcu razstava koroških umetnikov
LJUBLJANA, 5.	— Ob
prisotnosti predsednika koroške pokrajinske vlade We-deniga in predsednika Sveta za kulturo Slovenije Borisa Kocjančiča in drugih so včeraj v Slovenjem Gradcu odprli razstavo del mlade generacije koroških slikarjev in kiparjev, ki je bila pred tern z uspehom prikazana v Ljubljani.
Andričeva dela med najbolj čitanimi
RIM, 5. — Napredni ilustrirani tednik «Vte Nuove» je pred kratkim objavil podatke o najbolj čitanih knjigah v zadnjih tednih v Italiji. Med prvimi najbolj čitanimi šestimi knjigami je tudi Andričev «Na Drini mosta, in sicer poleg zadnjega romana Carla Cassole ((Brezčutno srce«, ki je doživel v Italiji velik uspeh. V izložbah vseh italijanskih mest je videti tudi Andri-čevo »Travniško kroniko« v prevodu pokojnega zaslužnega slavista prof. Salvini-ja, ki je že več let pred svojo smrtjo ta prevod zaman ponujal raznim italijanskim založbam. Andriie-ve novele objavljajo tudi nekateri italijanski literarni časopisi kot «Fiera Lettera-ria«, «11 contemporaneo«, «Europa letteraria« in drugi.
Smrt slavnega arheologa Mattea Della Corte
NEAPELJ, 5. — Profesor Matteo Della Corte, arheolog svetovnega slovesa, je popoldne umrl v svojem stanovanju v bližini Porta Stabia v Pompejih. Imel je 87 let. Ze mlad je prišel v Pompeje in po juridičnih in filozofskih študijih se je ves posvetil arheologiji. Slovel je zlasti kot epi grafik. Poleg drugih številnih knjig je pripravil tudi nov zvezek velikega dela -Corpus inseriptionum la-tinorum«. Postal je tudi član akademije «dei Lincei«.
Požar v vili
ki Je bila last Manzonija
MILAN, 5. — Požar je izbruhnil v zgodovinski vili v Brusugliu, ki je bila last Alessandra Manzonija in je sedaj nacionalni spomenik. Takoj so prišli gasilci, ki so požar pogasili, tako da ni posebne škode. To vilo je po Carlu Imbonatiju z oporoko podedovala Giulia Beccaria, mati Manzonija; ta je dolgo v njej prebival. V vili je ohranjena delovna soba in spalnica pisatelja ter kapela, v kateri je bila birmana Manzonijeva žena Enrichet-ta Blondel po svoji spreobrnitvi. Vila je sedaj last družine Lanza di Mazzarino, ker se je ena od Manzonijevih vnukinj poročila s to sicilsko družino.
Filmski igralec se Je ubil
LONDON, 5. — Filmski in televizijski igralec nemškega rodu Paul Hardtmuth je danes izgubil življenje, ko
je padel z okna svojega stanovanja v tretjem nadstropju neke londonske hiše. Bil je dobro znan občinstvu angleške televizije in v zadnjem času je imel manjšo vlogo v filmu «Kanoni na Navaronu».
Brigite Bardot
je zbolela
PARIZ, 5. — Danes bi morala Brigitte Bardot pričeti delo za novi film, toga glasnik zadevne filmske družbe je sporočil, da ni mogla vstati zaradi bolečin na jetrih. Film, za katerega je BB sedaj angažirana, je -Počitek vojščaka», napravljen po istoimenskem romanu Christiane Rochefort, ki ima sedaj v Franciji velik uspeh. Zdravniki so baje izjavili, da igralka ni bolna na jetrih temveč da gre samo za neko krizo.
Samo v soboto po TV festival v Sanrcmu
RIM, 5. — Danes je bilo spet potrjeno, da bodo le zaključno prireditev festivala v Sanremu prenašali po televiziji. Ostala dva večera pa bo samo radijski prenos.
----«»----
Študenti iz Siene so iz Piše odnesli napis s fakultete
SIENA, 5. — Med vi»okn-šolci iz Siene in Piše se je • sovraštvo« ponovno oživela-S »posrečeno potezo« je skupini sienskih vseučiliščnikov uspelo odnesti s sedeža fakultete za fiziko v Piši bronasti napis in na njegovo mesto obesili napis «Sienski študenti«, ki so ga podpisali iz" vršilci tega podviga.
• Posrečena poteza« je bila izvedena v času, ko je bil® na univerzi veliko ljudi. Bronasti napis ima za vseučilišče v Piši veliko moralo® vrednost, kajti spominja na velikega znanstvenika Antonia Paccinottija, po katerem fakulteta nosi tudi ime. Rel<' tor vseučilišča je takoj P°" tem, ko je zvedel, kaj se J® zgodilo, poslal rektorju vseučilišča v Sieni brzojavko, v kateri ga naproša, naj poskr* bi, da se bo bronast napis •* vso pozornostjo hranil«.
----(O)---
Molotov
jc zapustil bolnišnico
MOSKVA, 5. — Bivši sovjetski zunanji minister Molotov je zapustil kliniko, • katero je prišel 24. jar.uarj® zaradi influence in se vrni v svoje moskovsko stanovanje-Tako so davi po telefonu odgovorili iz klinike v Kunce-vu, kakih 15 km iz Mo3.kve' kjer se je zdravil stari *n' vjetski politik. Iz istih vir®v se je zvedelo, da je stan)® Molotova »dobro«
vo, saj so gasilska, vojaška in tudi druge godbe vnašale v sicer ne preveč prijetno delo tudi veliko veselja in zabave. Danes se ob cestah med pločniki in vozno cesto zgrinjajo cele gore snega, ki so ponekod tudi do 3 metre visoke. Sproti pa odvažajo ta sneg tovorni avtomobili v Savo in Donavo.
Po tem napornem delu se je začel davi mestni promet povsem normalno razvijati in to prvič po sedmih dneh, odkar je visok sneg začel o-virati normalen mestni promet.
Tudi v Makedoniji so se vremenske razmere izboljšale, pa čeprav je bila Makedonija glede tega še najbolj prizadeta. Tudi mednarodni železniški promet, ki so ga plazovi prekinili, se razvija normalno.
Doslej na zemlji 77 milijard ljudi
WASHINGTON, 5. — Od začetka človeškega rodu na Zemlji pa do danes je živelo na Zemlji 77 milijard oseb. V to ogromno število se seveda štejejo tudi sedanje tri milijarde ljudi. Tako zatrjuje Population Reference Bureau, to je neka zasebna ustanova za proučevanje demografije s sedežem v Washingtonu. Seveda pa ustanova previdno dodaja, da število, ki smo ga omenili, ni «nič drugega kot razumna hipoteza«.
Račun temelji na predpostavki, da se je človek pojavil na Zemlji pred približno 600 tisoč leti in da je bilo do 6.000 let pred našim štetjem že 12 milijard rojstev.
Ce se bo prebivalstvo množilo s sedanjim tempom, zatrjuje ista ustanova, se bo
prebivalstvo na Zemlji v bo- dobi »zlate mrzlice«, dočih 40 letih, torej ob kon-1 Po izselitvi v ZDA pred cu -tega stoletja, namnožilo na približno 2 stoletjema, torej 6 milijard ljudi.	I v »zlati dobi«, je Jean-Pierre
Znana tovarna Piaggio, ki si Je »izmislila« vespe, se Je sedaj lotila izdelave nekolik® večjih »vesp« — majhnih reaktivnih letal s sedmimi do desetimi mesti, z barom in Pri' tiklinami. Lahko si ga bodo privoščili poslovni ljudje ki se Jim zelo mudi — in imai0 seveda dovolj denarja, da si ga bodo kupili
Sindikat dedičev zahteva 300 milijard dediščine
ANGOULEME (Francija), 5. — Dediščina v vrednosti 300 milijard lir bo osrednja točka dnevnega reda zanimivega kongresa, na katerega se bodo prihodnjo soboto zbrali dediči »strica iz Amerike«, ki bodo sem prišli s petih celin. Gre za prvi »sestanek« državnega sindikata dedičev Mal-let«. Ta sindikat je sklenil boriti se za uveljavitev svojih zahtev pri vladi ZDA in sicer, naj jim ta izplača o-gromno dediščino, ki jo je svojim potomcem zapustil Pean-Pierre Mallet, eden izmed francoskih pionirjev v
Mallet kmalu obogatel in ob svoji smrti zapustil bogastvo, ki se v današnji dobi ocenjuje na 300 milijard lir.
Smrt »bogatega strica« je razburila vse sorodniške veje bogatega pokojnika in ti dediči so začeli od ZDA terjati svoje pravice, toda ameriško zakladno ministrstvo je sklenilo, da bogastvo pokojnika ne sme preko državnih meja. Leta 1888 pa je ameriška oblast tudi uradno poskrbela, da je »zamrznila« vse bogastvo pokojnega francoskega pionirja.
Od tedaj so se posredni in neposredni sorodniki Malleta pomnožili, tako, da jih je danes kar 2673 in so razkropljeni po vseh petih celinah.
Sedaj so po medsebojnem razumu sklenili ustanovi* »državnega sindikata Malle j. vih dedičev«, da bi organle. rano uveljavili svoje zaht®
Zato bodo v soboto na k® . gresu, ki bo v «Filharmo®'!,e. dvorani« v Angoulemu, *z( lali podroben akcijski gram za izterjanje boga®* . ki si ga je njihov »stric ^ let« v Ameriki zaslužil, koncu kongresa bodo koh8'^ sisti poslali francoski in a®1^ riški vladi posebno zahtev®'^ kateri bodo zahtevali, da zakonitim dedičem dedi^®1 čimprej izplača.	v.
Nekaj dedičev je Pr'Pff/t, ljenih preseliti še tudi v 2* da bi se s tem olajšala P cedura.
AKTUALNE TEME
Volitve v Indiji
Reakcionarna stranka «Svatantra» hoče zrušiti Nehruja zaradi njegovega «socializma» in njegove nevezane zunanje politike
Indija je sredi predvolilne kampanje za splošne volitve, v kateri ima konservativna stranka »Svatantra* dokaj Pomembno vlogo, ne glede na to, da jo smatra Nehrujev Indijski nacionalni kongres za najreakcionarnejšo v deželi. Tej stranki načeluje •starec iz Madrasa*, univerzitetni profesor Radžagopala-čari, prvi Indijec, ki je o-Pravljal dolžnost generalnega guvernerja Indije, potem ko je leta 1947 to mesto zapustil Anglež, lord Mountbatten.
Svoj čas je bil član in e-den najbolj vidnih voditeljev Indijskega nacionalnega kongresa, smatran celo za Ghan-dijevega naslednika, a ga je Ghandi sam izključil kot takega, določivši namesto njega za svojega naslednika Nehruja. Po tem svojem neuspehu sc je Radžagopalačari umaknil iz političnega življenja, nakar se je leta 1959 vanj Ponovno vrnil in sicer s parolo: »Obvarujmo Ghandije-Va načela pred njihovim ponarejevalcem Djavaharlalom Nehrujem*.
Ob pompozni izjavi, da se •vsi revolucionarni pojavi v Indiji širijo od juga preko Bombaja v Delhi,* se je v Madrasu, južnoindijski drža-v>, ustanovila »Svatantra*. Njena začetna parola je bila: •Borba proti Nehrujevemu »ocializmu*. V svojem odgovoru na zelo ostre reakcije Proti takemu političnemu Programu, je »starec iz Madrasa* kasneje spremenil to Parolo ter izjavil, da se njegova stranka bori za »socializem Ghandijevega tipa*.
Radžagopalačarijev namen Je bil, da s parolo o «zvestem tolmačenju Ghandijevih idej* Pridobi glasove malih proizvajalcev. Vtem pa se je stranka »Svatantra* v resnici spremenila v stranko maharadž, muslimanskih knezov, fevdalcev, veleposestnikov in velikih kapitalistov. Tako je Radžagopalačari, lahko rečejo, demantiral samega sebe ter pljunil na svojo preteklost člana in voditelja Kongresne stranke.
Člani stranke »Svatantra*, *H z drugimi besedami konservativci, se nahajajo tudi v sami Kongresni stranki. Tu so se potuhnili ter skušajo sedeti na dveh stolicah. Predsednik Nehru se je na zadnjem plenumu Indijskega na-elonainega kongresa nanje žejo razjezil, rekoč, da »tisti kapitalisti, ki nameravajo s svojim denarjem podpirati tako Kongres kot »Svatantro*, |ahko kar prenehajo s svo-podporo Kongresu*.
. V zadnjem mesecu ali dveh *e ta konservativna stranka, ko splošnih ocenah, v svoji 2elo ostri predvolilni kampanji »za čim več mest v cenilnem parlamentu, kakor jbdi za morebitno »zrušenje kongresnih vlad v nekaterih državah Indije*, požela nekaj neuspehov, a tudi nekaj dspehov.
Radžagopalačari je v konservativnih zahodnih časopisih celo nakazal način, kako jreba napadati Nehruja glede ‘ega, ker. je izgnal Portugal-Cs iz Goe s silo. V tem primeru se postavlja na stalile, da se je Nehru s to akcijo izneveril izrecnemu Ghandijevemu načelu »neupo-*jahe s.Id; in to v smotru, d* bi za kongresno stranko keed samo predvolilno kampanjo dosegel določene prtd-došti. Toda takšno njegovo stališče mu med Indijci go-l°Vo ni prineslo kdove kakš-ne popularnosti:
Najbolj zanimive pa so ob-jldbe, ki jih v predvolilni kampanji ta stranka daje. Te "krati dajejo tudi odgovor h* vprašanje: kaj bi se z ‘bdijo zgodilo, če bi se zgodi* primer, da bi na volitvah zmagala strana »Svatantra*
. V Prvi vrsti se »Svatan-ra* zavzema za to, da se stbanjšajo davki, ker da je Kongres na pleča ljudstva •naložil pretežka finančna hfemena svoje ogromne administracije,* a samo Indijo temen tl v »cesarstvo uvoz-bth dovoljenj in korupcije*. n Prav tako da je Konji. po bučnih izjavah sva-*btrinih voditeljev, »spreme-•* Indijo v pravcato cesar-tvo tiranije, zaradi česar ai se volivci opredele za —
‘vobodo*.
Svobodo naj bi, po mne-JU »Svatantre*, predstavlja-
*	svoboda proizvodnje brez kčrtovanja, svoboda osebne
*?aP°darske pobude posamez-?jkov do maksimuma in svo-°da kooperacije proizvajal-fv * tujino. Država naj bi hdržala v svojih rokah sa-0 namakalni sistem, proiz-bdnjo električne energije, s,absport, komunikacije, voj-d in zdravstvo. Vse drugo al bi pripadlo iniciativi ge-,a*nih posameznikov.
«-^,a zunanjepolitičnem pod-•®fju: prenehanje s politiko
*	vezanosti, povezava z za-
plomatskih odnosov s Kitajsko, bolj realistična politika v odnosu do Sovjetske zveze in obsodba njenih napadalnih dejanj, vodilna vloga Indije v Aziji pod »okriljem svobodnega sveta*.
Politično vsebino in metode te stranke pa najbolj nazorno obeležuje sledeči primer: na njenem kongresu, ki je bil v Agri, so bili prisotni tudi veleposlanik ZDA, Velike Britanije in Kanade, toda vztrajali niso dolgo; že v teku prvega dne so zapustili kongresno dvorano in sicer zaradi tega, da bi jih kdo ne opazil, ko so poslušali plaz najbolj nesramnih psovk, ki so jih voditelji »Svatantre* izrekli na račun vlade, pri kateri so njihova predstavništva akreditirana.
Glavni predvolilni govor so voditelji »Svatantre* imeli v Džajpuru, glavnem mestu države Radžastan, in sicer pod
pokroviteljstvom maharane, ki jo smatrajo za najlepšo maharano Indije, a njenega moža, džajpurskega maharadžo, za najboljšega polo-igral-ca v deželi. Njuna poroka, ki ji je prisostvoval še Ghandi, je dejansko tudi bila posledica neke tekme v polu, na kateri je džajpurski maharadža premagal nekega drugega maharadžo, nakar je dobil za ženo njegovo lepo sestro.
Zdaj bo lepa maharani nastopila kot kandidat stranke »Svatantra* na indijskih parlamentarnih volitvah, kar smatra ta stranka za poseben uspeh, v kolikor se v tem primeru lahko postavi na stališče, da »tudi današnji vladarji niso več isti kot nekoč, brž ko se je džajpur-ska maharani spustila do svojega ljudstva ter pristala, ds ga bo predstavljala v spodnjem domu parlamenta*.
ROSSANA — debutantka, bo na festivalu v Sanremu pela pesem «Dve cipresi« v alternaciji s Costellora
DOGODEK, KI VEDNO POVZROČI TOLIKO RAZRURJENJA
V četrtek se začne v Sanremu XII. festival italijanske pesmi
Modugno in Milva ■ glavna konkurenta? ■ Mahinacije z vezanimi listki * 19 debutantov z Dramierijem na čelu
SANREMO, februarja. — | kozinoja. V njej urejujejo tri datka za končno zmago ute-Sanremo je ves v znamenju j odre, na katerih
festivala italijanske pesmi, ki se bo začel v četrtek zvečer in zaključil v soboto. V veliki dvorani famoznega kazina mrzlično urejujejo sceno za ta tradicionalni dogodek, ki bo letos le 12. po vojni in ki vsakokrat tako silno razburka ozračje ne samo med pev-ci in avtorji temveč tudi med tistimi, ki v zakulisju vodijo niti in ki imajo pri tem festivalu tudi svoje finančne interese, ki gredo v težke milijone. To pa so predvsem razne družbe, ki imajo večji ali manjši monopol pri založbah in prodaji plošč in pa seveda tudi italijanska radiotelevizija, ki pa pri tem ne igra posebno popularne vloge.
Toda povrnimo se v dvorano

BORBA ZA SKRAJNO TOČKO ZEMELJSKE OBLE
Zmaga in tragedija pred 50 leti v tekmi za dosego Južnega tečaja
Amundsen je dosegel cilj 15. decembra 1911, Scott pa mesec dni pozneje - Novembra 1912 najdena trupla Scotta in tovarišev
Iz Hobarta v Tasmaniji je 7. | Južni tečaj je, skupaj s se-
marca 1912 prišla vest, da je Roald Amundsen 15. decembra 1911 dosegel Južni tečaj. Dvanajstega novembra 1912 je reševalna ekspedicija na 79 stopinji 15 minut južne širine naletela na trupla Roberta Scotta, Wilsona in Bauersa. Sodeč po dnevniku, ki so ga našli pri njih, so nesrečni A-mundsenovi tekmeci dosegli svoj cilj, Južni tečaj, mesec dni kasneje, dne 16. januarja 1912. Tako se je končala velika tekma med velikimi raziskovalci, kdo bo prvi osvojil to skrajno točko naše zemeljske oble.
vernim, najčudovitejša matematična točka naše Zemlje. Človek, ki stoji na samem te-čaju, ima, obrnjen proti soncu, pred sabo poldne, na desni večer, na levi jutro, a za sabo polnoč. Od vseh nebesnih smeri je ostala samo ena: sever. Sonce vzhaja tri in zahaja tri mesece: pol leta traja polarna noč. Dokler je sonce na obzorju, kroži 24 ur na dan okoli opazovalca, pri čemer ostaja, se razume, ves čas na severu od njega. Tu je težko določiti datum, ker se vsi poldnevniki stekajo na tečaju, torej tudi poldnevnik, ki
IIIIIIIIHIIIIIIllllllllllllllllMIIMIIIMlIlllllIMlIlIlmillllllllimilllMIIIIIIIIItlllllinilfMIIIIIIHIIMIIIf
IZ UMETNOSTNIH GALERIJ
Carmelo Zotti v «La Cavana»
Carmelo Zotti, ki razstavlja v galeriji «La Cavanan, je rojen v Trstu pred osemindvajsetimi leti, toda živi v Benetkah, kjer je dovršil Akademijo pri znamenitem Saettiju in katerega asistent je danes. Kljub svoji mladosti je že s 23. in 25. letom razstaril na beneški Bien-nali. Na raznih razstavah si je priboril pet pruih in kopico ostalih nagrad. Razen v Italiji je razstavljal se na Finskem 'n Japonskem. Vse to povemo -ato, da razpršimo dvome u umetniški vrednosti njegovih podob, ker sicer bi mu marsikdo gotovo oporekal slikarske kakovosti, potrebne za likovno ustvarjanje, torej vrline, ki jih mora Zotti dneti-no pomagati razvijati pri a-kademskem naraščaju.
Po površnem ogledu razstave bi dejali, da je Zotti abstraktno usmerjen, če se pa vživimo v velika olja. katerih je pet, tedaj spoznamo, da so vendarle predmetna in da podajajo skupek skoro do breziičnosti zbitih in strtih preostankov naplavin našega vidnega sveta. Kajti povsod se nam dozdeva, da odkrivamo nekaj znanega, ki se pa nam že. naslednji hip, preden to dokončno spoznamo, izmuzne in prehaja zopet v neki drugačni del nam dozdevno poznane oblike vsakdanjih predmetov. In ta spoznavanja si slede kot švigajoči pestri sedeži vrtitja-ka, na katerih le bežno o-
pažamo dekliške nope, otroške čepice, vihrajoča krila in lase, kar sprošča v naši duši veselo opojnost sreče otroških dni.
Nekaj takega sličnega je moral občutiti tudi Zotti pri njih ustvarjanju, in to bi moral tudi vsak gledalec teh podob podoživljati, ako je slikar pri njih zasnovi pravilno uporabljal prijeme sodobne izraznosti. Po kakih vzorih se je pri tem zgledoval, ni važno, važno je le v koliko je uspel prekvasiti njih vrednote v kruh lastne osebnosti, ki naj ga hrani na tvegani poti skozi še neraziskane predele likovne umetnosti.
Res je, da ta kruh pri njem ne obiluje, da njegova neobičajna pesem v barve vklenjenih not ne najde odmeva v vsakem srcu, toda kdor ga ima čistega, mu bo to gotovo vzdrhtelo pred akvarelom »Otroci v Ausch-ivitzu«, v katerem sta o-troka komaj vidno izrisana, le kot očitajoči spomin na sramotno-strašno zablodo visoko civiliziranega naroda. In ravno v akvarelih prihaja Zottijev intimni odnos do barve do veljave, dočim se pa v velikem olju sGozds že izgublja v folklorno de-korativnost, tako, da bi to sliko slikar lahko nadaljeval v širino in višino, ne da bi pri tem utrpela na svojem učinku, kar pač ni ravno dober znak za nje umetniško ustaljenost.
MILKO BAMBIČ
predstavlja tako imenovano zmage ga tu čaka največje raz-mejo datuma. Kar zadeva sam očaranje njegovega življenja.
pojem točke Južnega tečaja, kažejo geografi večjo določilo, da je Južni tečaj dosegel vsakdo, ki se mu je približal vsaj na deset kilometrov.
Ta nenavadna in težko dostopna točka Zemlje je od nek' daj privlačevala najrazličnejše pustolovce, znanstvenike, pisatelje in sanjače. Seveda je bil dolgo bolj privlačen Severni tečaj, toda bilo je zanimanje tudi za Južni.
Prve južne ledene gore so bile, se zdi, opažene leta 1681. Zatem je James Coocke, čigar ime je zaslediti v vseh zgodovinah velikih zemljepisnih odkritij, med leti 1772 in 1775 organiziral in vodil ekspedicijo, ki je med 60. in 70. stopinjo južne širine obplula Južni tečaj in tako zanikala predpostavko, da predstavlja Južni tečaj »prostrano kopno«. V 19. stoletju je bilo storjenih nešteto drznih podvigov, da bi človek stopil nanj. Večina teh se je končala brezuspešno ali tragično. Najodločilnejši podvigi, da bi človek vendarle doseged to skrajno točko našega planeta, pa so bili o-pravljeni konec prejšnjega in in v začetku tega stoletja. Povezani so z imeni najslavnejših polarnih raziskovalcev Larsena, Borhgrevinka, Drigal-skega, Roberta Scotta, Ernsta Shekeltoneja in Roalda A-muradsena.
Zadnji in zaključni spopad, kdo bo prvi prišel na Južni tečaj, se je bil med Angleži in Norvežani, se pravi med Ro-mertom Scottom in Roaldom Amundsenom. Scottova ladja »Terra Nova« je izplula iz Londona 1. jullija 1910, a Novo Zelandijo je zapustila z devetnajstimi poniji, 5000 kg hra. ne, 126 zaklanimi ovcami in teleti, večjimi količinami kon-serviranega mleka in jeter, dvema in pol tonama petroleja, 642 tonami premoga, tremi motornimi sanmi itd. S sabo je imela tudi 33 psov. Bila je to najrazkošneje opremljena ekspedicija vseh časov.
Amundsen je izpluli na ladji »Fram«, ki je bila manjša, a bolje urejena. Kot izkušen star praktik, se ni hotel spuščati v eksperimentiranje z motornimi sanmi, ki so tedaj bile še nezanesljive. Tudi na občutljive in manj odporne ponije se ni zanesel, marveč je raje vzel s sabo polarne pse. Dne 14. januarja 1911 je dosegel južno mejo večnega ledu, se izkrcal, opravil vsa pripravljalna dela in 20. oktobra odšel na pot.
Scott in Amundsen sta prodirala proti Južnemu tečaju v dveh različnih smereh. Scott ima smolo, Amundsenu pa gre vse srečno izpod rok. Po nepopisnih naponiih doseže Scott Južni tečaj. Toda namesto
V njegovem dnevniku stoji zapisano:
«Torek, 12. januarja 1912. Taborišče 68. višina 297Q metrov. Zla usoda je nad nami, doletela nas je največja nesreča, ki si jo lahko mislimo. Po dveh urah hoje je ostrooki Bauers v daljavi odkril neke vrste potokaza. Ves je vzne mirjen vendar samega sebe prepričuje, da gre verjetno za nanesen sneg. Brez besed hitimo dalje. Ista misel, ista straš. na slutja je v vseh nas. Srce mj tolče, kot bi se hotelo razleteti. Se pol ure in — pred nami zagledamo nekakšno črno liso. Nanos snega? Nemogoče, in sami smo se kmalu prepričali, da ni tako.«
ifNapotimo se naravnost proti temni točki, in kaj smo našli? Črno zastavo, pritrjeno za ročico sani. V bližini je zapuščeno taborišče, sledovi sani in škornjev, pasjih šap. S tem je vse povedano. Norvežani so nas prehiteli. A-mundsen je prvi prišel na Južni tečaj. Ubogi moji tovariši. Vsi napori, samoodpo-vedi, vse tegobe — čemu vse to? Lepe sanje, ki so zdaj razpršene!«
Za njimi poraz, pred njimi neskončne snežne planjave, brez psov in sani, skozi ledene snežne viharje, lahkotni in slabo oblečeni so odhajali v objem smrti. Kraj, kjer so polegli, da ne bi več vstali, je znan.
Mesec dni prej, je Admund-sen zapisal v svoj dnevnik:
«Dne 15. decembra zjutraj nas je pozdravilo prekrasno vreme, vreme kot naročeno za tečaj. Nisem gotov, toda zdi se mi, da smo to jutro hitreje pozajtrkovali kot običajno. Okrog desetih se je pojavil tenak sloj oblakov. Hansen se je ves čas oziral in slegoval vrat, toda pred nami se je ves čas raztezala ista nepregledna planjava. Ob treh popoldne je naenkrat odjeknil «stoj» vseh gonjačev sani. Pregledali so merilce In enoglasno ugotovili, da vsi instrumenti kažejo, da smo na samem tečaju. Bili so potrebni nekateri popravki s pomočjo ladijskih instrumentov, napravljen je bil krog 18,5 km ter na v tla zabit drog pričvrščena zastava moje drage domovine Norveške. Področje smo imenovali »Visoka ravan kralja Hakona VII.» Povratek je bil nagel in uspešen, tako nagel, da se nas tisti, ki so nas čakali v zimo-višču, niso niti upali vprašati, ali smo dosegli tečaj.«
Slavni junak Severnega in Južnega tečaja, Roald Amundsen, je kasneje sam postal žrtev svoje raziskovalne strasti: ko je pomagal iskati po-
nesrečeno zračno ekspedicijo generala Nobila, je za vedno izginil v ledenih puščavah Severa.
Danes je doba romantike v zvezi s Severnim in Južnim tečajem za nami. Južni tečaj je očrtan s krogom bencinskih sodov, prebarvanih s kričečimi barvami, v hišici nedaleč od njega pa se lahko tuširaš s toplo vodo. In skozi vse leto so tu ameriške, sovjetske in druge znanstvene ekspedicije, ki proučujejo meteorološke pogoje, radioaktivnost, raziskujejo rudna bogastva itd. Interes javnosti pa se je od tečajev usmeril proti vesolju, ki nam je danes ča-jinstveno in neznano, kot sta to bila nekoč Južni in Severni tečaj.
bo prostor j za dva spremljevalna orkestra in za slikarske panoje, tnspi-rirane z motiviko posameznih pesmi. Vsi trije odri skupaj bodo v resnici en sam velik cvetlični vrt, v sredini katerega bo oljčno dreoo z breskovimi cveti. S cvetjem bo o-krašena tudi vsa dvorana, v kateri bo okrog 1000 sedežev, ki pa so za vse tri večere že v celoti razprodani, čeprav je njihova cena bila 20 tisoč lir za prva dva večera in 30.000 za zaključni večer.
Danes bi se v tem festivalskem vzdušju morale začeti generalne vaje, ki pa so bile odložene, skupno z žrebanjem vrstnega reda pesmi, na jutri.
Sam letošnji festival bo potolkel tise dosedanje rekorde tako po številu pesmi kot po številu pevcev in debutantov med njimi. Prva dva večera bo namreč na p rogramu po 10 pesmi na večer, ki jih bo v različnih verzijah in ob različni spremljavi izvajalo 44 pevcev, od katerih bo kar 19 debutantov, med katerimi tudi znani komik Bramieri med ostalimi pa v glavnem že znani festivalski veterani kot so Modugno (lanski zmagovalec), Testa, Consolini, Sandon’s, Vil-la, Torrielli, De Angelis, Ron. dinella, Bruni, Fierro, Sentie-ri, Tajoli, Dorelli, Milna, Ci-gliano, Gali o, Christian, Cur-tis, Lojacono in še drugi.
Zdi se, da stavi organizator festivala, družba ATA, tudi letos vse svoje karte na Mo-dugna, vendar pa lanski primer z Mino, ki je veljala za velikega favorita, dokazuje, da taki favoriti niso vedno povsem zanesljivi. Za Modu-gna velja to toliko bolj sedaj, ker se zdi, da njegova pesem «Addio, Addion, ki jo bo pel v alternaciji z Villo, nima v sebi nič takega, kar bi jo lahko naredilo popularno. Razen tega so tudi taki sveliki povratki» kaj malo prepričljivi in skoraj vedno neuspešni, razen v kolikor seveda ne tiči za njimi kakšna mahinacija zainteresiranih družb in impresarijev. Mnogo bolj nevarna kandi-
gne biti zato Milna, ki se bo predstavila z dvema pesmima in sicer z «Italijanskim tan- j gom», ki jo bo pela v izmenjavi z Brunijem in pa s pesmijo »To noč v Luna par-ku», ki jo bo predstavila v alternaciji z M. Del Mare. Milna užina mnogo simpatij in oboževalcev zaradi svojega žametnega glasu, razen tega pa bo skušala na tem festivalu doseči to, kar se ji je izmuznilo pri sCanzonissi-mi« in se prav gotovo ne bo zadovoljila samo z vstopom n’ finale.
Sicer pa je glavni problem na festivalu prav v uvrstitvi v finale, kjer bo imela potem glavno besedo finančna moč založnikov in diskografov, ki si bodo skušali zagotoviti največji del listkov v dvorani, ki so odločilni pri glasovanju. Važno vlogo bodo odigrala tudi zavezništva. Vsak listek da namreč pravico na dva glasa tako, da bo na primer hiša A razen za svojo glasovala tudi 2a pesem hiše B in o-bratno. Spretnost kake hiše obstaja prav v iskanju zavezništev z manjšimi hišami. Javnost pride do besede pri «V otofestivalu« m pri Ena-lottn, kjer pride politična spretnost monopolistov lahke glasbe do veljave pri »siho• loškem vplivanju na poslušalce.
Ugibanje o tem, katerih 12 pesmi se bo uvrstilo v finale, je težko. Ce pa se hočemo zanesti na predvidevanje enega izmed največjih založ nikon plošč lahkih pesmi, potem naj bi te finalistke bile naslednje pesmi:
Cvetlice na vodi (Romanel. li-Fioramonti), Rdeče lučke (De Angelis-Altierij, V pričakovanju tebe (Torrielli-Fiora. monti), On je jezdil' (Fierro-Bramieri), Poslednji kos zemlje (Lelli-Gallo), Tobia (Maz-zetti-Sentieri), Italijanski tango (Milva-Bruni), Lovi ti (Tor. rielli-Bramieri), Gondoli gondoli (Bruni, Bonino), Addio, addio (Villa-Modugno), Prstan-ček (Lojacono-Tajoli), Dober dan, ljubezen (Curtis-Dorelli) in To noč v Luna parku (Mil-va-Del Mare).
									
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Ce se boste lotili nove dejavnosti, boste morda imeli več zadovoljstva kot s sedanjo. V čustvenih zadevah boste imeli veliko sreče.
BIK (od 21.4. do 20.3.) Nekoliko nerazpoloženi boste. Zato se morate že na vse zgodaj otresti vsega, kar ne spada v nujne dnevne opravke. Glavobol.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Sami ne boste zmogli, vsega, zato pritegnite k sodelovanju ljudi, ki se na delo spoznajo. V popoldanskih in večernih urah o-stre debate.
tiAK (od 23.6. do 22.7.) Pr«, vidnost bo skrajno potrebna. N« računajte z Obljubami, ki vam
[»%<] I fiJE
. •'-nanosu, povezava z za- prihajajo od ne preveč resnin blokom, ukinitev di- 1 ljudi. Tudi v Čustvenih zadevah
preveč
resnih
previdnost.
LEV (od 23.7. do 22J.) Vsestranska možnost za uspeh. Tudi pri novem delu. Bolj taktni bi morali biti, pa bi tud! pri novih čustvenih stikih Slo vse bolje.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Izgubili boste dobrega sodelavca, Ne jemljite na lahko prijateljstva z novim znanreui, ker bi se to moglo pielevitl v kaj bolj resnega.
TEHTNICA (od 23.9. «do 23.10.) Odlične Ideje, ki vam bodo pomagale, da se boste dokončno rešili težav, ki se vam že dolgo opletajo. Novo prijetno prijateljstvo.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22. 11.) Tarča boste ostrih kritik. Te ne bodo na mestu, vendar pazite, da ne daste prav vprav tistim, ki vas kritizirajo. Srečne ure zvečer.
STRELEC (od 23.11. do 20.12.)
Več poslov se vam ponuja, toda vsi so dvomljive vrednosti. Pazite, da ne zabredete v težave, Iz katerih ne bo lahko. Ljubosumnost Je odveč.
KOZOROG (od 21,12. do 20.1.) Ce se kakega dela lotite na novo, ste v nevarnosti, ga ne boste zmogli, ker bo preko vaših sil. Razčistite neko zadevo.
VODNAR (od 21.1. do 19-2.) Upoštevajte misli in načrte vaših sodelavcev. Najbolje bo, če pridete do skupne rešitve. Ne nasedajte podtikanjem. Nekoliko nervozni boste.
RIBI (Od 20-2. do 20.3.) Srečno naključje vas bo privedlo na Pot k re.-tvl delikatnega problema. Nekdo vam bo dokazal svojo zvestobo in globoko ljubezen.
Torvk. O. I«l>rnnr|a 19B!i
Radio Trst A
7.00: Koledar; 7.30: Jutranja glasba; 11.30: Šopek slovenskih pesmi; 11.45:	Vrtiljak, pisani
odmevi naših dni; 12.30:	Za
vsakogar nekaj; 13.30: Glasba
Nacionalni program
6 30: Vreme na Ital. morjih; 8.30: Omnibus; 10.30: Radijska šola, nato nadaljevanje Omnibusa:	12.20:	Glasbeni album;
13.30: Veliki klub; 15.15: Poje
po željah; 17.00: Orkester Al- Mara del Rio; 15.30: Tečaj an-
g'eščine; 15.55: Vreme na Ital.
berto Casamassima; 17.20: Sem in tja Po lahki glasbi; 18.00:
Tone Penko: »Se o priledvič-ni žlezi«; 18.00: Umetnost, književnost in prireditve; 18.30:
Schubert: Simfonija št. 5 v D-duru; 19.00: Radijski tednik za najmlajše; 19.30: Znane melodije; 20.00: Šport; 20.30: En orkester, ena pevka In en solist; 21.00:	Slovenske Laure;
21.40: Koncert pianista Clau-dia Gherbitza 22.00: Prof. Josip Tavčar »Ob 150-letniel rojst- njegov orkester, va pisatelja Charlesa Dickensa«; 22.15: Plešite z nami; 23.00:
Jazz ansambel Gerry Mulli-gan.
dijska šola; 9.25: Za pol ure v 18. stoletje; 10.15: Izberite melodijo tednal; 11.00: Prizor iz 2. dej. Borodinove opere Knez Igor; 11.15: Utrjujte svojo angleščino; 11.30: Francoska glasba; 12.05:	Trlo Svešnlk;
12 15: Kmetijski nasveti; 12.25: Melodije. 13.15: Obvestila; 13.30: morjih; 16.00: Program za naj- Slovenske narodne v priredbi;
mlajše; 17.20: Ritmi In melodije narodov; 17.40: Zanimivosti od vsepovsod; 18.00: Shorty Ro-ger m. njegov orkester; 18.30: Enotni razred; 19.00: Oddaja za delavce; 19.30; Filmske in gledališke novosti; 20.00: Glasbeni album; 21.00:	Trodejanka N.
Manzartja: «Bog reši Škotsko«; 22.45: Dogodki doma in v svetu; 2.3.00: Nunzlo Rotondo In
12.25:	Tretja stran; 14.20:
Eno uro v diskoteki; 15.20: Ni-colrt Tommaseo: «Umetnost in kultura v Trstu#: 15.30: Pesmi brez besed.
Koper
6.15; Jutranja glasba; 7.00: Prenos RL; 7.15: Glasba za dobro jutro; 11.00: Otroški kotiček; 11.30:	Baletna glasba:
12.00: Glasba po željah; 12.40: Lahka glasba; 12.45: Glasba po željah (II. del); 13.40: Mali an-
II.	program
9.00: Jutranje vesti; 10.00: Glasbeno - revijski program: 11.00: Glasba za vas. ki delate; 14.00: Naši pevci; 15.00: Sladki spomini; 15.45: Najnovejše plošče; 16.00: Program ob štirih; 17.00; Romantična medigra; 17.30: Vaš juke box; 20.30: Na-gradno-glasbeno tekmovanje; 21.45: Večerna glasba.
III.	program
17.00: Sonata za violino ln klavir; 18.00: ZDA od izolaclo-nizma do vodilne svetovne države; 16.30:	Filmski pregled;
18.45. Na programu skladbe H. W, HenzeJa in B. A. Zimrner-
sambli; 14.00: Zabavne popeil- manna; 19.15: Periodični tisk;
ke; 14 30:	Sola in življenje;
14.50: Otroški zbor Iz Planine; 15.30; Tečaj Italijanskega jezika; 16 00: Melodije Iz filmov in revij; 16.30: Tretja stran; 16.45: Romalntlčni oder; 17.40: Plesna glasba, 18.00: Prenos RL; 19.00: Poje Narciso Parigl; 19.30: Prenos RL; 22.15: Orkester Count Basie; 22 35: Glasba za lahko noč; 23.00: Prenos RL.
20.00:	Vsakovečernl koncert;
21.30:	Tisoč let italijanskega
Jezika; 22.00: Šostakovič: Simfonija št. 10; 22.45- Vsak po svoje; 23.25: Debussy: 12 Preludijev.
Slovenijo
5.00: Dobro Jutro!; 8.05: Mešan.; zbor KUD Pošta-Obrtnlk; 8.25: Glasba ob delu; 8.55: Ra-
13.50:	Orkester Melachrino;
14.05: Radijska šola: 14.35: Arije Iz Mozartove opere »Flga-nova svatba«; 15.20:	Klavir
v ritmu: 15.30: V torek na svidenje; 16.00; Vsak dan za vas; 17.05:	Dva concertina;
17.35:	Leoš	Janaček:	Rekla;
18.00: Aktualnosti doma in v svetu; 18.10; Kotiček za mlade ljubitelje glasbe; 18.45; S knjižnega trga; 19.00; Obvestila; 19,05: Od planina do orkestra, 20.00:	Zbor	Slovenske filhar-
monije; 20.30: Mauro Pezzati: Obtoženi Rtcardo; 21.07; Beethovnova sonata ln Schubertova pesem: 21.37: Zabavne melodije; 22.15: Uvod v glasbo 20. stoletja; 23.05: Z UJubljansklm Jazz ansamblom; 23.30: Plesna glasba in popevke.
Ital. televizija
8.30,	14.00.	15.30: TV šola;
17.30- Program za najmlajše; 18.30: Dnevnik: 18 45: Nikoli ni prepozno; 19.15:	Umetnostna
oddaja; 20.20: TV šport; 20.30: Dnevnik; 21.05: Film «Hči vetra«; 23.00:	Šestdnevne kole-
sarske dirke v Milanu; 23.30: Dnevnik.
DRUGI KANAL
21.00: Od Basiore do Ur Su-meri (tretje nadaljevanje); 21.35: Dnevnik; 21.55: Španski balet; 22.30: TV igra »Bolniški list«.
Jug. televizija
Italija 20.55; Zabavno-reklam-na oddaja; 2105: Hči vetra — ameriški igrani film.
Morda
vas
zanima
Goering —
»danski premieri
Da je Švedska bogata in tehnično razvita dežela, ni nikakega dvoma. Tudi za njeno mladino velja, da se je otresla raznih predsodkov, ki tarejo bolj »konservativno« mladino evropskega Juga Toda v listu »Sven-ska Dagbladet« smo pred dnevi mogli brati tudi to, da je švedska mladina »politično zelo zaostala«. Primer: Na neki srednji šoli so izbrali 106 učencev starosti od 14 do 16 let in jim dali 35 imen znanih osebnosti iz sedanje ali polpretekle dobe. Dvanajst dečkov sploh ni vedelo, kdo je bil Hitler, za nekatere druge je bil Mussolini »italijanski skladatelj oper«, Churchill je bil za njih »nekdo iz Nemčije«, Goering pa kar danski premier...
Francoska doslednost v nedoslednosti
Vtem ko neki francoski dr. žavni funkcionar izjavlja, da smatra OAS za »tolpo fašističnih zločincev, ki skušajo polastiti se oblasti ne zato, da bi Franciji ohranili Alžirijo, pač pa da bi v deželi vzpostavili teror«, so vsi tisti francoski odvetniki, ki so nekoč branili alžirske obtožence, obsojeni na smrt. Res je sicer, da jih je na smrt obsodila OAS sama, toda z izrazito oporo samih francoskih oblasti, ki so tem odvetnikom pri obravnav: r najprej prepovedali «slabo govoriti« o francoskih padalcih v Alžiriji, nato pa jih za take prekrške« celo obsojali na «suspenzijo», dokler jim pred meseci niso enostavno odvzeli vsako možnost obrambe, ker so vse procese proti Alžircem izročili kar vojaškim sodiščem. Sicer pa je značilno še to, da so pred dnevi agenti OAS mogli ugrabiti odvetnico Mi-reille Glaymann sredi ulice, kjer je bil na vsakih sto metrov francoski vojak. S« več. Vsako vozilo na ulici so vojaki m policaji ustavili in ga preiskali, vozilo pa, v katerem so agenti OAS imeli ugrabljeno odvetnico, »ni bilo vredno pozornosti«.
Prometni minister v službo s kolesom
Britanski prometni minister Ernest Marples se bo nekaj dni vozil v svoj urad s kolesom. Tega sicer ne bo delal, ker bi ne imel avtomobila, ali ker bi sedaj že v zrelih letih hotel začeti s to športno dejavnostjo, pač pa bi rad videl, kako se odvija promet sedaj, ko so v stavki nameščenci londonske podzemske železnice. Minister bo zato opravil po 14 km poti na dan.
Madžarski begunec, nepošten »brati
Te dni so aretirali »frančiškana« Asztalosa Josipa. Ime pravi, da gre za Madžara. Dejansko je aretirani Josip madžarski begunec, ki so ga takoj po pobegu iz domovine vzeli v oskrbo frančiškani v San Sepolcru. Toda mož je bil kaj slab »brat« in so ga zato iz samostana pognali. Ker pa je mož vedel, da redovniška obleka ponekod veliko velja, kute ni slekel, pač pa je hodil od lokala do lokala, od hiše do hiše in prosjačil, seveda zase in ne za svoj samostan. Ko so ga na ovadbo aretirali, so v njegovi globoki redovniški malhi našli 500 tisoč lir. Mož je Imel smolo, da so ga takoj, že po nekaj dneh, odkrili, kajti sicer bi lahko obogar tel
Ameriški »Fiumicinoi
Nima le Italija škandalov vrste Fiumiclno. Kennedy je pred dnevi nakazal, da tudi pri njih ni vse »čisto«. Dve senatni komisiji sta nato ugotovili, da je v ameriških skladiščih nakopičenega »strateškega« blaga v vrednosti 7 ali celo 14 milijard dolarjev. Za varnost ZDA v času vojne zadošča le za 3 milijarde dolarjev tega blaga — pravijo v Washingtonu — odkod in zakaj, torej, tolikšno razmetavanje? Za sedaj se sicer še ne ve, kdo, so tisti a-meriški industrialci in poslovili ljudje, ki so s tem «toliko zaslužili«, in kdo so tisti dr^ žavni funkcionarji, ki so kaj takega omogočili, ve se Is, da je «zadevo» odkril »tari, že devetdesetletni milijarder Bernard Baruch, ki je bil privatni finančni svetnik in tudi velik osebni prijatelj pokojnega predsednika ZDA Roosevelta in ki mu, verjetno, sedanje špekulacije nekaterih businessmanov s hladno vojno niso kdove kako pogodu.
Vreme včeraj; najvišja temperatura 8.5, najnižja 3.6, ob 19. url 6.8; zračni tlak 1017.5 stanoviten, veter severovzhodnik 2 km, vlage 76 odst., nebo jasno, morje mimo, temperatura morja 7.4 stopinje.
. ..... ..................
Tržaški dnevnik
_>anes, TOREK, 6. februarja
Dora
Sonce vzide ob 7.22 in zatone ob 17.17. Dolžina dneva 9.55. Luna vzide ob 8.18 in zatone ob 19.19 Jutri, SREDA, 7. lebruarja
Ksenija
S seje tržaškega občinskega sveta
Običajna večina je izglasovala
spremembe o postavljanju vprašanj
Nadaljevanje razprave o zvišanju električnih tarif Kdaj se pričnejo predavanja o borbi proti fašizmu
' Na sinočnji seji tržaškega občinskega sveta, ki je bila predvsem namenjena razpravi o električnih tarifah Acegata, so namesto o tem zelo dolgo razpravljali o formalnem vprašanju pravilnika, ki ureja vprašanja svetovalcev. Sveto, valeč in vodja skupine KD Stopper je namreč predložil . spopolnjeno resolucijo, v kateri je predlagal, naj se pra-' vilnik o postavljanju vprašanj dejansko spremeni, češ da bo to pospešilo delo občinskega sveta.
V zvezi s to resolucijo je spregovorilo več svetovalcev.
, Razni levičarski svetovalci so najprej ugotovili, da je način predložitve resolucije sploh nepravilen, saj to sploh ni resolucija, marveč predlog za spre. merhbo občinskega pravilnika. Ko se je videlo, da je običaj-i na večina proti vsem takim ugovorom, so nekateri sveto-jj? valci predlagali nekaj spremi-njevalnih predlogov, oziroma je dr. Pincherle predlagal, naj , se stvar odloži ter naj se prej informirajo, kako delujejo gle-1 de tega drugi občinski sveti.
Vse te spreminjevalne pred. ' loge in Pincherlejev predlog , so dal,- na glasovanje in jih je večina zavrnila. Končno je ■ običajni volilni stroj pravagal 1 tudi glede resolucije same ter so jo odobrili. Proti je glaso-' vala le levica, i- Odobrena demokrist janska resolucija najprej ugotavlja,
1 da se vprašanja preveč zavla-, čujejo: zato jih je treba pospešiti in zagotoviti vsem skupi-i nam možnost, da postavijo na vsaki seji vsaj po eno vpra-1 sanje. V ta namen sklene svet,
, da se ne bodo svetovalci več priglašali za postavljanje vpra. šanj na naslednjih sejah in da bodo zgubili pravico do vpra-! sanja, če ga ne utegnejo postaviti na isti seji, ko se priglasijo zanj. Svetovalci se lahko priglasijo za postavitev vprašanj od začetka seje do konca prve ure. Isti svetovalec ne sme postaviti na isti seji več kot enega vprašanja ali interpelacije. Vprašanje ne sme trajati več kot pet minut in prav toliko časa sme trajati odgovor župana ali odbornika. V uri, ki je določena za vprašanja, naj župan razporeja vpraševalce, tako da zagotovi besedo prvemu svetovalcu vsake skupine, ki je vpisan v seznamu vpraševalcev. Zaradi tega se člena 12 in 13 notranjega pravIftVika občinskega sveta spremenita.
O novih tarifah Acegata je nato govoril le svetovalec j PSDI odv. Puecher. O tem -je . razpravljal precej na dolgo. ■ vendar je v bistvu zahteval i samo to, naj bi izdal vladni generalni komisar odlok, na katerega podlagi bi se cena toka polagoma višala šest let
in ne trj leta, kot določa odlok CIP. V tem primeru ne bi nosili nobenega bremena niti davkoplačevalci, saj bi mo. rala družba SELVEG nuditi tok podjetju Acegat po nižjih cenah. Vse kaže, da so to le pobožne želje, na katere ne bo vladni komisar nikoli pristal. Seveda je takšno zavijanje ra-zubljivo in človeško opravičljivo, kajti težko je prevzeti odgovornost za poviške pred lastnimi volivci. Vsekakor pa bo težko doseči, da bi bil volk sit in koza cela.
V začetku seje so bila na vrsti vprašanja svetovalcev. Tonel (KPI) je vprašal, ali ne bi bilo dobro, da bj občina spričo težkoč, ki so nastale glede uresničenja načrtov za gradnjo ronskega letališča, odrekla svoj delež. Odbornik dr. Rocco mu je odgovoril, da bodo težkoče prebrodni in da bo država prispevala svoj delež. Zato se bo občina držala svoje obveznosti in plačala v 30 letih 300 milijonov lir.
Dr. Pincherle je vprašal, kako je z organiziranjem predavanj za orisanje fašizma in borbe proti njemu, odporniškega gibanja in ustave. Ta predavanja so potrebna zlasti za mladino, ki jo razni hujskači pitajo z lažno propagando. Ko so lani y juniju o tem razpravljali. in sklepali, je podžupan prof. Cumbat zagotovil, da bodo zbrali potrebna sredstva za to pobudo ter da bo poskrbel za predavanja kulturno-umet-nostni kražek. Minilo pa je že 8 mesecev in občinski svet še nj zvedel, kaj je s to pobudo.
Podžupan prof. Cumbat je odgovoril, da je stopil v stik z vodstvom omenjenega krožka za organiziranje predavanj, hkrati pa tudi s pokrajino in Tržaško hranilnico, ki bosta skupno z občino prispevali denar za izdatke. Vse kaže, da bo možno prirediti predavanja že v marcu.
Svetovalec Dulci (PSDI) pa je postavil dve vprašanji. V prvem je zahteval, naj se dopolni stalež delavcev v, občinskem oddelku za javna dela, ker je teh delavcev vedno manj: v drugem pa je dejal podžupanu, naj občina intervenira v prid 37 delavcev Centra za usposabljanje delavcev, ki jim gr^zi. odpust,
----«»---
Natečaj tržaške občine za štiri inženirje
Tržaška občina je razpisala javni natečaj za štiri inženirje, ki bodo nameščeni kot civilni inženirji 2. razreda pri omenjeni občini. Najvišja dopustna starost (z izjemami,
Delegacija tržaške KPI na obisku v Sloveniji
ki jih predvideva zakon) znaša 35 let, a prosilci morajo biti diplomirani v civilni in-ženjeriji. Prošnje je treba dostaviti skupaj z zahtevano dokumentacijo do 14. ure 15. marca 1962, in sicer na generalni občinski protokol. Vse potrebne informacije glede razpisa natečaja, ki vsebuje tudi izpitni program, dobite na 2, oddelku — personalni odsek v občinski palači — 2. nadstropje, soba št. 91.
Splošna stavka vseh uslužbencev DZ?
Na uradu za delo so se sinoči razbila pogajanja med sindikalnimi predstavniki in vodstvom Delavskih zadrug tako, da so ponovno proglasili stavkovno gibanje in bo v kratkem verjetno prišlo do enotne stavke vsega osebja Delavskih zadrug. Obe sindikalni organizaciji sta namreč že sklicali skupščino, ki bo v sredo zvečer.
Spor je izredno oster še zlasti, ker je vodstvo Delavskih zadrug umaknilo že sprejete predloge in torej nj držalo dane besede. Po šestih dneh stavke je namreč prišlo 30. januarja do pogajanj, ki so se nato nadaljevala vendar brez uspeha. Po posredovanju urada za delo so se pogajanja nadaljevala vso soboto in ves ponedeljek, vendar pa ni bilo mogoče preprečiti razbitja pogajanj, ker Delavske zadruge nikakor niso hotele držati dane besede.
Ustanovitev pokr. federacije Vsedržavne zveze zadrug in posojilnic
VeliKa vloga zadružništva v boju proti monopolistom
Vprašanje mleka na našem področju je treba rešiti na zadružni podlagi - Odobritev statuta in izvolitev glavnega odbora
V	nedeljo dopoldne je bil v prostorih INČA v Ul. Zonta 2 ustanovni kongres pokrajinske federacije Vsedržavne zveze zadrug jn posojilnic. Ustanovnemu kongresu je predsedoval E. Simsig, ki je zastopal federacijo iz Vidma in ki je podpredsednik vsedržavnega odbora.
V	imenu pripravljalnega od. bora je prečital obširno poročilo Mario Ervatti, :ki je podčrtal pomen zadružništva in veliko vlogo vsedržavne zveze. V to organizacijo je sedaj vpisanih 8912 zadrug, katerih poslovanje je zelo v redu. Zveza ima enoten in demokrati-
IlllillIlilllllliilllIlllllllltlillliillHiillllluillllimfiiillillllilllliilillliliilliilinilllllilillHillllllliimauiiiiniiiiiiiiiiiMiiiiiiMllllilliliiiiiiiiiiiiiiiiiiil
Včeraj stavka uradnikov CRDA Zaostritev položaja v pristanišču
Pristaniški delavci so ponovno začeli stavkati od 17. ure včeraj do 8. ure danes ■ Avstrijci in Cehi protestirajo zaradi nerednosti v pristaniškem prometu
Delegacija tržaške federacije KPI na bloku Fernetiči. V ospredju načelnik tajništva za informacije pri Izvršnem svetu LRS Bogo Gorjan
Včeraj zjutraj je iz Trsta odpotovala v Ljubljano »-članska delegacija tržaške federa. cije KPI. V delegaciji so poslanec Vittorio Vidali, Marija Bernetič, Giordano Pacco, A-lojz Pirc. Davide Pdscatori, Lucijan Padovan, Pino Burlo in Mario Colli. Na obmejnem bloku Fernetiči, kamor je delegacija prispela ob 8. uri, sta predstavnike tržaške KPI sprejela član CK Zveze komunistov Slovenije Albert Jakopič. Kajtimir ter načelnik tajništva za informacije pri izvršnem svetu LRS, Bogo Gorjan. Po kratkem postanku v bifeju na obmejnem bloku so delegati z avtomobili nadaljevali pot proti Ljubljani, kamor go prispeli ob 10, uri.
Kmalu po prihodu v Ljub. ljano je bil na sedežu centralnega komiteja Zveze komuni, stov Slovenije krajši razgovor tržaške delegacije KPI s pred. stavniki CK ZK Slovenije. Sledilo je kosilo, po kosilu pa so si gostje ogledali muzej narodnoosvobodilne borbe. Danes odpotujejo Tržačani v Maribor, kjer si bodo ogledali »Tovarno avtomobilov Maribor* in kjer bodo imeli razgovor o delavski samoupravi. Nato si bodo ogledali Kidričevo in se vrnili v Ljubljano, kjer se bodo v sredo razgovori na sedežu CK ZKS nadaljevali, pred tem pa si bodo gostje ogledali še ljubljanski »Agrokombinat*.
Včeraj so stavkali uradniki CRDA v Trstu. Stavka je bila enotna in* je dobro uspela, saj je dosegel odstotek jtav-kajočih v ladjedelnici Sv. Marka 86 odst., v Tovarni strojev Sv. Andreja 58 odst. in na centralnem sedežu 24 odst. vseh uslužbencev.. Kot je znano, zahtevajo uslužbenci CRDA v Trstu in v Tržiču znatno izboljšanje plač, uvedbo štirinajste plače in drugu izboljšanja normativnega značaja. Prišlo je že do pogajanj na Intersindu v Rimu, vendar so bila pogajanja brezuspešna.
Danes pa bodo stavkali u-službenci celotne ladjedelniške industrije na poziv sindikata FIOM-CGIL. Stavka ima vsedržavni značaj in delavci zahtevajo, da se uvede posebna delovna pogodba za sektor ladjedelniške industrije. Stavkovno gibanje traja že dalj časa in čeprav ni enotno zajema vedno višje število zaposlenih ladjedelniških delavcev.
Tudi v pristanišču se je položaj ponovno zaostril, tako da so pristaniški delavci včeraj ponovno pričeli stavkati in so ustavili promet od 17, ure dalje ter napovedali stavko do 8. ure zjutraj. Včeraj ni prišlo do pričakovanih pogajanj za sklenitev nove tarif-he postavke, teniveč samo tio stikov med poveljnikom pristanišča ter sindikalnimi predstavniki in predstavniki pristaniških družb. Kaže, da se bo zadeva še zavlekla in da bodo Javna skladišča šele v soboto sporočila svoje stališče, kar seveda pomeni, da se bo vse do takrat stavkovno gibanje pristaniških delavcev nadaljevalo.
Avstrijski gospodarski predstavniki so pretekli teden u-radno protestirali pri tržaški trgovinski zbornici zaradi nerednosti pri pristaniškem prometu, do katerih je prišlo zaradi stavk. Sličen protest so poslali tudi češkoslovaški perd-stavniki. ki so izrazili »resno zaskrbljenost zaradi razvoja prometa skozi tržaško pristanišče*.
V	tej zvezi je trgovinska zbornica izdala sporočilo, v katerem opozarja na resne posledice glede prometa s CSSR, saj bodo v kratkem obnovili pogodbo za češkoslovaški tranzitni promet skozi Trst. Kot je znano, je ta promet dosegel lani 470.555 ton, medtem ko je znašal 1959. leta komaj 42.096 ton in 1960. leta 214.754 ton.
V	okviru borb pristaniških
delavcev in delavcev tržaške ladjedelniške industrije sklicuje nova Delavska zbornica CG IL javno zborovanje, ki bo danes ob 10. uri v kinu «A)a-barda*. Govoril bo tajnik zbornice Arturo Calabria na temo:	»Sindikalne borbe v
okviru tržaškega gospodarskega položaja*.
V	sredo se bodo sestali na uradu za delo predstavniki podjetja SAIFAC in sindikalni predstavniki, da se prično pogajati za ureditev nekaterih perečih vprašanj in zlasti sistema akordnega dela. Spor o teh vprašanjih se je zelo dolgo vlekel in so bili delavci večkrat prisiljeni stavkati.
----«»----
Pesniku Biagiu Marinu nagrada «Italo Svcvo»
Tržaškemu pesniku Biagiu Marinu je bila letos dodeljena nagrada eltalo Svevo» (1 milijona lir), ki so jo stavili na razpolago svojci pok. Itala Sveva ob stoletnici njegovega rojstva.
Nagrado bodo pesniku izročili v soboto na posebni slavnosti, ki jo bo priredil Krožek za kulturo in umetnost.
----«»----
V nedeljo je bilo mnogo požarov suhe trave in dračja
Kolikor toliko lepo vreme je v nedeljo zvabilo na izlele številne meščane, zaradi tega pa so, kot običajno, imeli polne roke dela tudi gasilci, ker je bilo na gmajni več manjših in večjih požarov. Vsa opozorila izletnikom ne zaležejo; ponekod pa povzročajo požare tisti, ki sami zažgejo suho travo na svojih parcelah, ker mislijo, da s tem napravijo koristno delo, ne zavedajo se pa škode, ki jo povzročijo sami sebi in nevarnosti, ki preti tuji lastnini in imovini.
Gasilci z Opčin in iz Trsta so v nedeljo zvečer imeli opravka s požarom, ki je nastal blizu Konkonela in je zajel 6.000 kvadratnih metrov površine. Velik požar je nastal tudi v Bošketu, ker je zajel 70.000 kvadratnih metrov površine in uničil nad 600 mladih borov in drugih sadik. Skoda znaša nad 150.000 lir. Gasilci so imeli dobri dve uri dela, da so lahko pogasili požar. V nedeljo dopoldne je gorela suha trava blizu ceste na Katinaro, kjer je požar zajel 8.Q0(J metrov površine. Tudi med Nabrežino in Seslja-nom je gorela suha trava na nekem pašniku; blizu restavracije «Cascina delle Rose* je požar zajel 300 kvadratnih metrov površine, ob cesti med Prosekom in Sesljanom je gorelo robidovje in suha trava ter je požar zajel 6.000 kvadratnih metrov površine. Ko so se gasilci vrnili na Opčine, so jih spet poklicali, ker je v bližini prejšnjega požara ob cesti med Prosekom in Sesljanom gorelo grmičevje in je požar zajel 8.000 kvadratnih metrov površine. Zvečer je spet nastal požar blizu restavracije «Cascina delle Rose«, kjer je gorela suha trava in je požar zajel 6.000 kv. metrov površine. Med železniško progo in sanatorijem INPS je pozno ponoči gorela suha trava in požar je zajel 1.000 kvadratnih metrov površine. Prav tako je okrog polnoči nastal požar na nekem pašniku blizu smodnišnice na Katina-ri, kjer je zajel 20.000 kv. metrov površine.
80 metrov je «vozil» s kolesi navzgor
Ni kaj reči, 23-letni Lorenzo De Marco iz Ul. Rossetti 26
poldne si je sposodil avto v garaži v Ul, Rapiccio in se je vozil skupno z nekim, svojim prijateljem, ki ga je zvečer peljal domov na Trg Vico. Ko se je vračal v središče mesta, so ga zaslepile v predoru močne luči avtomobila, ki je prihajal z nasprotne strani. De Marco je pritisnil na zavore, toda na tramvajskih tračnicah je avto zaneslo na desno stran cestišča na pločnik. Avto je zadel od steno in se prevrnil. Zdrsel je na cestišče, pa spet na pločnik in na cestišče. Tako je nadaljeval svojo pot s kolesi navzgor nad 80 m, dokler se ni ustavil ob koncu predora v Ul. S. Pellico. V predoru je kar odmevalo, da je bilo slišati ropot celo na Trg Goldoni. Ko se je avto ustavil, je neki pešec pritekel zraven in odprl vrata ter pomagal De Marcu, da je zlezel ven. Avto je bil ves razbit, De Marcu pa se ni zgodilo nič hudega, le nekoliko se je pobil in c-praskal po kazalcu desne roke. --------------«»----
* Na delu pri javnih skladiščih se je včeraj dopoldne ponesrečil 49-letni Giačomo To* solin iz Ul. Battera 20. Zaposlen je bil pri skobeljnem stroju, pa si je poškodoval tri prste na desni roki. Z rešilnim avtom so ga odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli ria ortopedski oddelek. Zdraviti se bo moral dobri mesec.

Jutri se v galeriji »La Ca-vana» zaključi razstava beneškega slikarja Carmela Zot-tija. V četrtek pa bo v istih prostorih otvorila razstavo svojih del španska slikarka Maria Josefa Perez. Otvoritev ima res srečo. V nedeljo po- bo ob 18.30.
iiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiniiitiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiii|||||||||||||||||||||||||||||||||l||l|,||
Proti gradnji taborišča na Drašci
Intervencija dr. Dekleve pri tržaškem podžupanu
Protestno pismo domačinov vodjem vseh
skupin svetovalcev v občinskem svetu
/
Včeraj opoldne se je sveto-1 Padričani so že dovolj priza-valec NSZ dr. Jože Dekleva deti zaradi prisotnosti velike-
čen značaij ter ni priključena ali podrejena nobeni stranki. V Trstu se je izkazala potreba za ustanovitev pokrajinskega odbora zveze, saj obstajajo številna vprašanja, ki jih zadružništvo ne bo moglo urediti brez tesnejšega medsebojnega povezovanja. V tej zvezi je govornik podčrtal perspektivo ustanovitve dežele Furla-nija-Julijska krajina, v kateri lahko zadruge igrajo odlo čilno vlogo za splošni gospodarski in socialni napredek. Pri tem se zadruge srečujejo z monopoli, ki skušajo z novimi način; prodaje dobiti v roke celotno tržišče. V Trstu je položaj večine trgovin na drobno težaven, saj odpade že po ena prodajalna na komaj 30 prebivalcev, sedaj pa se grade nove veleblagovnice. Re. šitev je samo v združevanju ter skupnih nakupih, pri čemer interesi zadrug ter interesi trgovcev na drobno soglašajo. Kot praktični primer koristno, sti takega združevanja je govornik navedel zadrugo prodajalcev rib, ki zelo dobro posluje od 1958. leta.
Svoja izvajanja je Ervatti zaključil z zahtevo, da je treba vrniti najpomembnejšo tržaško zadružno ustanovo — Delavske zadruge v roke članstva ter v tej zvezi podčrtal pomen enotne liste za obnovo Delavskih zadrug. V ta namen se sedaj že pripravlja zakonski osnutek.
V diskusiji je najprej govoril Alojz Markovič, ki je orisal diskriminacije, kj jih delajo oblasti proti Kmetijski
zadrugi, tako da favorizirajo «Consorzio agrario«. Navedel je primer semen, za katera pri nakupu v konzorciju odobrijo pomoč iz državnih fondov, pri nakupu v zadrugi pa te pomoči ne odobre, pa čeprav gre v obeh primerih za popolnoma isto seme. Markovič je nato podčrtal, da obstajajo številne zadruge, ki so jih ustanovili Slovenci v tržaški okolici in da obstaja torej že dragocena tradicija, katero mora nova federacija odločno podpreti. Nato je podrobneje orisal vprašanje krize mleka, ki jo je treba rešiti na zadružni podlagi s pomočjo prispevka iz zelenega načrta ter na tak način preprečiti zasebne špekulacije.
Tudi Ferdinand Ferjančič je omenil obstoj številnih zadrug, ki opravljajo dragoceno delo. Vendar pa so še vedno najvažnejše Delavske zadruge, kjer še vedno ukazuje manjšina.
V imenu konzorcija iz Vidma je kongres pozdravil Vir-gili, v imenu pokrajinske sindikalne organizacije trgovinskih uslužbencev CGIL pa S’a-ranz.
Na kongresu so nato odobrili statut ter izvolili devetčlanski glavni odbor, v katerem bodo: Ervatti Mario, Boniven-to Santo, Crizman Otello, Ge-dini Edoardo, Lauri Carmelo, Markovič Alojz, Po.zzo Italo, Russo Giovanni In Trigtea Rodolfo. Statut predvideva 15-članski glavni odbor fer je kongres pustil številna prazna mesta prav zato, da se omogoči pristop drugim zadrugam.
VERDI
Danes bosta dve izredni predstavi pariškega gledališča »Theatre Vivant*. in sicer ob
15.30	»Horace*, ob 21. uri pa «On ne Badine pas avec 1’amour*.
ox»oooooooooocx>ooo
Glasbena Matica v Trstu
priredi v četrtek, 8. t. m. ob
20.30	v Gregorčičevi dvorani
Ul .Geppa 9
komorni koncert dijakov srednje glasbene šole iz Ljubljane
Nastopajo solisti, komornj pevski zbor, dirigent Janez Bole ter komorni godalni ansambel, dirigent Ciril Veronik
OSOSOOOOOOOOOCOOOOO
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA
priredi dne 11. t. m. ob 17. uri v Avditoriju,
Ulica Teatro Romano 3
Prešernovo
proslavo
Sodelujejo: Združeni moški zbori z Goriškega mešana Zbora Iz Padrič fn Boršta, združeni moški zbori s Tržaškega, združeni moški, zbori z Goriškega in s Tržaškega folklorna skupina z Opčin in tamburaški zbor s Proseka-Kontovela

Izpred kazenskega sodišča
Za namišljena stanovanja je dobila 19.5 milijona lir
Zato se mora sedaj zagovarjati pred sodniki zaradi namer, nega stečaja svoje agencije, goljufije in drugih prekrškov
KINO
zglasil pri podžupanu prof Cumbatu ter zahteval, naj občinski odbor intervenira, da se prepreči na Drašči pri Pa-dričah zidanje begunskega taborišča. Kot smo že pisali, je vložil dr, Dekleva tudi prvi v občinskem svetu vprašanje o tem in opozoril na vso škodo, ki jo lahko takšno taborišče povzroči predvsem prebivalcem tamkajšnjega o-koliša.
Podžupan je dr. Deklevi dejal, da prihajajo glede tega z vseh strani protesti in da je med njimi zlasti važen protest urbanističnega zavoda. Rekel pa je, da bo treba vprašanje begunskega taborišča pri Sv. Soboti rešiti iz higienskih in drugih razlogov. Postavlja se zato vprašanje: Kam z begunci? Ker je tu nekaka prehodna točka zanje, bi bilo po mnenju občine dobro, da bi postavili taborišče blizu meje. Pri gradbenih delih bi zaslužili meščani in tudi domačini. Ker bi ostali begunci tu začasno, bi potem ostale stavbe občini in bi jih lahko porabila v druge namene.
Dr. Dekleva je dejal, da se ne strinja s takšno razlago in je zahteval, naj se občinski odbor čimprej odloči proti tem načrtom in stori vse, da se njihovo uresničenje prepreči.
Prebivalci Bazovice Padrič, Gropade in delno Trebč pa so naslovili na vse vodje skupin svetovalcev v občinskem svetu pismo, v katerem odločno protestirajo proti načrtom za gradnjo taborišča. Iz pisma, ki so ga poslali dr, Deklevi, posnemamo, da se predvsem čudijo, da niso oblasti po toliko letih rešile niti vprašanja istrskih beguncev, ki so v Padričah, ter da hočejo naprtili prebivalcem še eno taborišče. Nato omenjajo, da je področje, kjer nameravajo zidati taborišče, spričo bogate flore, «pravi botanični vrt« ter da bi bilo področje primerno tudi za zidanje vil.
ga števila beguncev, ki so v
brezdelju in zato nagnjeni k
raznim razvadam. Spričo načrtov za gradnjo novega be-
gunskega taborišča se obračajo prebivalci na vse tukajšnje oblasti in na vlado, na stranke in tisk s prošnjo, naj se zavzamejo za drugačno rešitev vprašanja ter naj poskrbe, da se begunci preselijo
v razne čezmorske države.
Pred kazenskim sodiščem, ki mu predseduje dr. Edel, se je začela včeraj obravnava proti 32-letni Claudii Belutlo iz Ul. Schiaparelli 42 ter proti 36-letnemu Guido Gortanu, ki ima sedaj svoje bivališče v Sbici. Oba obtoženca se nahajata v priporu.
Proces proti Belullovi in Gortanu predstavlja enega izmed tolikih primerov kazenske kronike, kjer gre za neverjetno izkoriščanje lahkovernih ljudi s strani predrznih špekulantov. V tem primeru pa gre še posebej za goljufije in sleparije na škodo ljudi, ki so se trudili skozi vse svoje življenje, da bi prihranili nekaj stotisočakov ter si končno kupili svoje lastno stanovanje.
Claudia Belullo je še mlada ženska, ki si je v kratkem času nakopala na glavo neverjetno število obtožb, zaradi katerih jo sodniki utegnejo obsoditi na najmanj devet let zapora. Njeno obnašanje je bilo včeraj pred sodniki razmeroma mirno. Prišel pa je trenutek, ko so ji živci popustili ter je začela na ves glas ihteti, »Tega pa ne bom povedala*, je dejala (šlo je za ime nekega človeka, kateremu je baje iz simpatije posodila več sto tisoč lir), saj mi itak ne verjamete. Kar se mene tiče bi lahko šla tudi proč cd tu*. Predsednik sodišča pa je pripomnil; »Bojim se, da boste morala še nekaj časa počakati*.
Claudia Belullo ie bila svoj čas lastnica agencije »Lauro*, ki se je ukvarjala s kupovanjem in prodajanjem stanovanj. Pred sodnike je Drišla, ker je osleparila kakih sto oseb. Oškodovancev je verjetno veliko več, kajti mnogi je niso prijavili sodišču, ker bi morali sicer plačati finančni upravi zelo visoke vsote, ker kupno-prodajne pogodbe, ki so jih zadevale, niso bile pravilno registrirane.
Na včerajšnji razpravi, te-
kom katere je predsednik sodišča utegnil šele prebrati obtožnico in deloma zaslišati obtoženko, je ta sicer priznala dejstva, ni pa hotela priznati, da je ogoljufala kogar koli. Deloma pa se je že izkazalo, da je ženska poravnala svoj čas nekaj svojih obveznosti, toda le v primeru oseb, ki sq ji bile simpatične.
Da bi prišla na najlažji način' do denarja, je Belullova, sama ali skupno z omenjenim Gortunom, ki je arhitekt po poklicu, lažno prikazala ruz: nim klientom, da razpoUga z zemljišči na ktterih naj bi razna podjetja zgradila večstanovanjska poslopja. V no; benem primeru pa »ni razpo-ij lagala z zemljišči, in orpenjeJi na pddjetja nisp ita njčn račun gradile nikakršnih #1a-novanj.
Lani, ko je bila že v zaporu, je Clapdia Belullo izgubila' živce;. Pisala fje pismo sodniku, ki se je ulčvarjai s stečajem njene agencije ter je izjavila, da bo priznala razsodbo samo pod pogojem, če bodo sodnike pregledali psihiatri ter ugotovili, da so popolnoma duševno zdravi. To pismo je seveda prišlo do preiskovalnega sodnika, ki je pozneje sestavil obtožnico v tem smislu: »Belullova je obdolžena najprej, da je sramotila sodni zbor z omenjenim pismom*. Nadalje, da je po krivem obrekovala kinematografskega operaterja Marcella Mo-sco, da ga je obtožila, da je ponaredil podpisa na dveh menicah, in sicer za 35.000 in
55.000	lir.
Obtožnica jo je nadalje dolžila, da je zakrivila navadni stečaj svoje agencije, katerega so proglasili 8.9.1960. Stečaj je zagrešila, ker je v letih 1958, 1959 in 1960 živela na preveč razkošen način ter potrosila velike vsote denarja, ki jih z gospodarskega stališča ni mogoče opravičiti. Kritični položaj svoje agencije je poslab-
Gneča za izbiro zdravnika INAM
Kakor Je bilo napovedano, so včeraj uslužbenc; INAM za. čeli sprejemati v nekdanjih prostorih anagrafskega urada v Ul. Diaz 25 prijave zavarovancev INAM za prosto izbiro zdravnika. Tu sprejemajo prijave zavarovancev iz mestnega predela, in sicer iz sekcij Nordio, Fernet in Sv. Sobote.
Vodstvo INAM sj verjetno ni pričakovalo - takega odziva in navala ze prvi dan. Ob 16,20 je bila včeraj v Ul. Diaz tako dolga vrsta ljudi, da se je marsikdo obrnil in odšel domov. Ko smo spet prišli nekoliko pred 19. uro, ni bilo več vrste in nam ni bilo treba čakati več kot nekaj minut, da smo
lahko opravili formalnost.
Prijave v Ul. Diaz bodo spre. jemali do 25. t. m., in sicer od 8. do 13. ure in od 16. do 20. ure, ob praznikih pa samo v dopoldanskih uradnih urah. Vse zavarovance opozarjamo, da morajo prinesti s seboj iz- j kaznico INAM, katere veljavnost ni zapadla.	I
šala s tem, da ni zahtevala stečaja. Nadalje ni vodila predpisanega knjigovodstva.
Ena izmed najhujših obtožb pa je ta, da je Belullo-va zakrivila namerni stečaj svojega podjetja s tem, da si je prilastila 19 milijonov 562.290 lir, ki so bili last oseb, katerim je obljubila stanovanja. 11.655.000 lir je vrnila klientom, ki so ji bili simpatični.
Obtožnica nadalje navaja dolgo vrsto ljudi, katerim je Belullova obljubljala stanovanja, ki jih ni nikoli izročila ter je s tem zakrivila razne goljufije. V tem seznamu go med drugimi: Maria por. A-iessio - 800.000, lir. Mario. Ri-naldi, Romano Tarllcchi? Ono-rina Mullon Cocegni - 1.150.000 lil, Caterina Verzier Deselich - 300.000 lir, Andrea RtJ/.žier . 300.000 lir, Ornella Barieehin Ottoti - 300.000 lir. Elvira Bru-niera Taormina - 50.000 lir, Attilio Cattarini - 300.000 lir, Giuseppe Lakovich in Giusto Marcoiin . 300 tisoč lir, Eva Guerrini in Giovanni Verdi -
1.500.000	lir, Flavio Zennaro, Emilio De Giorgi, Maria Gra-zia Zitto Velicogna - 1.700.000 lir, Odette Tonon por. Bones-si - 450.000 lir, Feliks Maga-nja, Giordano Alberti, Aldo Bacci in Maria Coceani - 1 milijon 350.000 lir, Giuseppe Cobau, prof. Elena Vidolich, Giovanni Husu in Guido O-limpo - 2.845.000 lir, Elvira Bruniera Taormina - 300.000 lir, razne osebe . 56.000 lir.
Arhitekta Guida Gortana pa so obdolžili, da je lastno pest ogoljufal tri osebe v zvezi z namišljeno izgradnjo nekih vil na Gre^i.
Belullova in Gortan pa sta bila skupaj obdolžena, da sta ogoljufala naslednje osebe: kap. Carmelo Mancavallo - 700 tisoč lir, Duilio Rimini in Da-rio Tamaro - 500.000 lir, Caterina Verzier Deselich - 2 milijona 500.000 lir, prof, Ne-rina Fortuna, dr. Silvia Gre-gori por. Dorligo in Carmela Serra por. Paoluzzi - 900.000 lir, Paolina Verzier, Giovanna Coslovich por. Repinc, Livio Ivancich in Francesca Zor-zetto - 600 tisoč lir, Vittoria Grezzoli, Emma Sterlini por. Ghezzoli _ 600.000 lir, Dario Rodizza - 300.000 lir, Domeni-co Ganna in Lucio Bressan -
1.300.000	lir. razne osebe - 1 milijon 500.000 lir (od teh jih je 600.000 prejel Gortan), razne osebe . 885.000 lir (od teh jih je Belullova prejela 825 tisoč), Franca Reggente por. Crizzoli - 300.000 lir, razne o-sebe 1.100.000 lir.
Obtožnica trdi ob zaključku, da je Claudia Belullo nevarna za družbo ter da bi moralo v tej zvezi sodišče sprejeti določene ukrepe. Na obravnavi bo nastopilo 182 prič.
Razprava se nadaljuje danes.
Naztonale 15.30 ((Rešil bom svojo ljubezen« (Salverb H mio a-more). Mctrncolor. Shirley Mac Lame. Prepovedano mladini. Fenice 15 00 «Most proti soncu« (Ponte verso il sole). Carroll Baker.
Excelslor 15.30 «Jessica». Maurl-ce Chevalier, Angie Dicklnson, Gabriele Ferzetti. Prepovedano mladini.
Grattacielo 15.30 ((Pogled z mosta« (Uno sguardo dal ponte). Tz romana Arthurja Millerja. Raf Vallone, Jean Sorel, Ca-rol Lawrence. Prepovedano mladini.
Arcobaleno 15.45 »I comanceros* Barve de Luxe. John Wayne, Lee Marvm.
Supercineina 16.00 »Velika predstava« (Il grande spettacolo). Barve De Luxe. Esther Wil-liams, Clif Robertson.
Alabarda 16.00 ((Trojanska vojna« (La guerra di Troia). Tech-nicoior. Steve Reeves, Juliette Maymel.
Aurora 16 30 «Sijaj med travo« (Splendore nelTerba). Prepovedano mladini.
Cristallo 16.00 «Ježa na tigru« (A cavallo della tigre). Nino Manfredi.
Garibaldi 15 30 »Gol in mrlič« (Il nuao e 11 morto), Technl-color. Aldo Ray.
Capitol 16 00 »Navaronskl topovi« (I cannoni di Navarone«. Impero 16.30 19., 21.45: ((Nomadi«.
Italia 16 00 «11 federale«. Ugo Tognazzi, George Wilson. Zadnji dan.
Massimo 15.30 ((Adam ln Eva« (Ustvaritev sveta). Technico-lor. Christiane Martel, Charles Baena.
Moderno 16.30 Glasbeno-komlčna revija ((Spoglarello al Casinč«. Na platnu «Menica» (La cam-biale). Zadnji dan.
Astra 16.30 «Zločin v četrti dimenziji« (Delitto In 4 dimen-sione). Prepovedano mladini. Astorla 16.30 «Rio Negro«. Tech-jicolor.
Vittorto Veneto 16.00 «Pepe» — Cantiflas. Kirn Novak. Technl-color.
Ideale 16.00 ((Misterius«. Prepovedano mladini.
Marconi 16.00 »Rio Bravo«. John Wayne, Maureen 0’Hara. Abbazia 16.00 »Caffe Europa«.
Technicolor. E!wis Presley. Odeon 16 00 «Kapo». — Slišan Strassberg in Laurent Terzieff-
iiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiMin1
di^«lk»Sng3
Dne 4 in 5. februarja 1962 S* je v Trstu rodilo 15 otrok, umrlo pa je 29 oseb.
UMRLI SO:	58-letna Gemma
Martini vd. Borštnar, 78-letna Concettz Defazio vd. Gervasio. 65-letna Carmela Bronzin vd. I' seppl, 71-letnl Giovanni Mina, 58" letni Ernesto Romano, 56-letna Paola Maganja por. Emili, 73-letna Rosa Chiaruttini por. Godi, 86-letna Maria Tschernitz, 74-letna Maria Zerbo por. Primes-sl, 69-letni Giovanni Lazzari, 7®* letni Massimillano Krainer, 84-letna Matilde Lublana vd. Labi* gnan, 71-letna Ana Planinc vd-Cerar, 81-letnl Rinaldo Darini-71-letnl Alvaro Giorgetti, 27-let-na Maddalena Opassi por. Vici. 84-letni Antonio Anfossi, 79-lri' ni Luciano Bortoli, 64-letna M»* ria Kopuletj por. Corsettl, 75-letni Mario Chiesura, 88-letm Ermanno Casson, 69-letna Maria Sohiukart por. Ferluga, 94-letna Giuseppina Rodinis por. Rados-sicih, 79-letni Giacomo Vigini, 72-letna Giuseppina Emberger por-Decleva, 95-letna Giovanna B*' yer vd. Tlene, 90-letna Antonia Pizzulin vd. Cuk, 70-letni GlustO Sudi-c, 80-letni Antonio Pulter.
NOČNA SLUŽBA LEKARN
Davanzo, Ul. Bernini 4; MiH°> Ul. Buonarroti 11; Mlzzan, Tri Venezia 2.; Tamaro-Nerl, Ul. Dah-n	...	„------- 93
te 7; Giusti, (Greta).
Ul. Bonomea
Sindikat slovenske šole vaf' vse šolnike bivšega ekon o®-skesa staleža na sestanek, k) bo v sredo, 7. t. m., ob IB. ufi na sedežu — Ul. F. Filzi 8.
BRUS1N1 CARLO, Trst Ul. Bat’ tisti 20, prodata gospodinJsK*
elektrone predmete — stedlin|l<* Da drva, premog, plin. elektriB0 — trajno goreče peči na pre«®* in kerosene ter na plin In ®le*' triko. Olajšave pri plačilu. e°' strežba plina na dom, — Tele,0P 29-041.
PRI MAGAZZINU FELICE, Tt»»-Ul. Carduccl 41, DOBITE; *eB' ske moške in otroške dežne P1*" šče bunde, hlače, jopiče In >r*V ce nalboljšth vrat In znamk P° najnlžlib cenah.
VESPAGENZIA, Trst, Ulica S' Francesco 44, tel 28-940, takoj*" nja izročitev VESPA GRAN,p ŠPORT MODEL 1962 Skupno J rezervnim kolesom in VESPE l®5 in 150 z dvoprostornim sedežejjj Velika izbira SCOTER in MOTU rabljene z izrednimi pogoji P*a" čevanja.
HIŠNO GOSPODINJO od 8.
15. ure iščem. Naslov na upra* * * * v' lista, Trst, Ulica sv. Franči*14* št. 20.
Naznanjamo žalostno vest, da je naša draga mama
J0SIPINA EMBERGER vd. DEKLEVA
preminila v nedeljo po dolgi in mučni bolezni.
Pogreb bo danes ob 16. uri izpred mrtvašnice glavne bolnišnice.
Žalujoči hčerki LINA in LILJANA ter ostalo sorodstvo
Trst, 6. februarja 1962.
Davkoplačevalci družinskega davka z dohodki do 2 milijonov
Storici Giovanni 2.976.200, Ca-.ris Giovanni 2.975.000, Vitali Fitz Ermanno 2.963.000, Gra denico Italia vd. Stermin 2 milijona 950.000, Cardinali Gino
2.900.000,	Dannecher Alberto
2.900.000,	Drioli Attilio 2 milijona 900.000, Fabiani Al-bano 2,900.000, Furlani Giova-ni 2.900.000, Grego Camillo 2 bilijona 900.000, Meri Santina vd. Avanzo 2.900.000, Lorenzet-ti Giuseppe 2.900.000, Mazza-relli dr. Eugenio 2.900.000, Pa-s-hi dr. Arturo 2.900.000, Pečaš Marossi Enrico 2.900.000, Rrioglio Antonio 2.900.000, Pro. to Lerenzo 2.900.000, Valente Giuseppe 2.900.000, Vascon Luigi 2.900.000. Venturini Edoar-do 2.900.000, Zanetti Fulvia Por. Mustaechi 2.900.000, Papa-le Angelo 2.896.000, Privitello dr. Pietro 2.889.000, Rizzi Giuseppe 2.870.000, Cernitz Dante
2.850.000,	Maraspin Enrico 2 tP-lijona 850.000, Calacione Federico 2.877.500, Galante dr. Fzio 2.826.165, Golimari dr. Egone 2.823 500, Mitri Bruno
2.812.000,	Arigone Agostino 2.809.500, Barozzi Carlo 2 milijona 800.000, Beltrame Giovanni 2.800.000, Boccassini dr. Divio 2.600.000, Bratos Luigi
2.800.000,	Griggiani Arduino 2 oiilijona 800.000, Crismani Marcello 2.800.000, Dei Rossi Giuseppe 2.800.000, Desoye ing. Oscar 2.800.000, Deveglia Mari. no 2.800.000, Furlan Erminia Vd. Bartol, 2.800.000, Furlan Marcello 2.800.000, Fuzzi dr. Marino 2.600.000, Gairinger Riccardo 2.800.000, Godina fines 2.800.000, Goldelam Ro-dolfo 2.800.000, Innocente Mas-similiano 2.800.000, Luzzatto Duigia vd. Pollitzer 2.800.000, Msglia Luigi 2.800.000, Novac-c° dr. Franco 2.800.000, Pauluz. h Aristide 2.800.000, Pollitzer dr. Andrea 2.800.000, Polvi Giovanni 2.800.000, Reis dr. Ful-vio 2.800.000. Rosini Gino 2 milijona 800.000, Rosini Giovanni 2.800.000, Schiulaz Lucia vd. De Rosa 2.800.000, Schro-njek Luigi 2.800.000, Seriani Qavide 2.800.000, Sliver Gio-^anna Anita vd. Tosonj 2 mi-''00.000, Tomašič Antonio 2 mi-bjona 800.000, Trevisini Atti-bo 2.800.000, Ulessi Ferruccio 2 800.000, Vanich Augusto 2 ”1-0.000, Zannini dr. Nino 2 mi-bjo-na 800.000, Zavadlal Giuseppe 2.800.000, Ascanti dr. Anton^ 2.784.300, Bidoli Umber-0 2.780.000, Preddin Luciano
2.751.300,	Bourbon Del Monte Mario 2.750.000, Reggio Angelo 2.750.000, Marocchi Raffaele
2.742.900,	Elbin Luci0 2.732.200, Mosetti Edoardo 2.729.100, Ler. čara Luciano 2.718.900, Maco-rini Tomasi Riccardi 2.707.200, Alessio Margherita vd. Colo-nello 2.700.000, Badini Giuseppe 2.700.000, Bergera Arturu
2.700.000,	Borsatti Patrizia 2 milijona 700.000, Bradaschia
2.700.000,	Breitner Egone 2 milijona 700.000, Cornelli Erne-sto 2.700.000, Caruana Benve-nuto 2.7OO.&O0, Donaggio Aurio 2.700.000, Donaggio Arno 2 milijona 700.000, Eccardi Flinio
2.700.000,	Furlan Bruno 2 mi-
700.000,	Gerolimich Callisto 2 milijona 700.000, Habermann Ernesto 2.700.000, Iensen Egone
2.700.000,	Luin Bogomiro 2 milijona 700.000, Marascutti Angelo 2.700.000, Marchi Anna vd. Dalla Torre 2.700.000, Mo-dugno odv. Glauco 2.700.000, Morterra Gastone 2.700.000, Melzi Michele 2.700.000, Onga-ro Carlo 2.700.000, Orvisi Renata 2.700.000, Pascolini Giovanni 2.700.000, Perisutti Vit-toria vd. Furlan 2.700.000, Pontom Giovanni in Stary' Giuseppe 2.700.000, Rupini ing. Luciano 2.700.000, Šircelj Paola vd. Berger 2.700.000, Tonello Giuseppe 2.700.000, Tutta Ca-milla por. Avanzo 2.700.000, Udina adg. prof. Manlio 2 milijona 700.000,Urso ing. Antonio 2.700.000, Viezzoli Anita vd. Dal Pozzo 2.700.000, Zippo Angelo 2.700.000, Fabris Antonio 2.688.600, Gattorno dr. Al-fiedo 2.684.700, Liebman - Levi Luigi 2.670.000, Schole Guido 2.663.600, Mustaechi Felice 2 milijona 661.000.
milijona 661.000, Boico Vasco
2.644.900,	Perco di Dino 2 milijona 644.800, Scranzo Ferruccio 2.641.000, Gori Giorgio 2.639.800, Bonivento Rodolfo
2.639.300,	Alessio di G-iosafat-to 2.625.000, De Manzano Renato 2.612.500, Orlando Lette-rio 2.609.000, Ottolenghi Laz-zaro 2.606.100 Ancona ing. Ro-mo.o 2.600.000, Baruch Erne-
sto 2.600.000, Caporaso dr. Paolo 2.600.000 Cibin Edoardo
2.600.000, Cosulich Guido 2 milijona 600.000, Cozzolino Giuseppe 2.600.000, Dalla Rossa Luigi 2.600.000, Donda Romeo 2.600.000, Drobnič Annibale 2.600.000, Fabro Claudio 2 milijona 6CO.OOO, Foa di Giusep-
pe 2.600.000, Franco Silvio 2 milijona 600.00, La Rosa Ste-
'"■■llllllllllllltllllllllMIMIIIIIIM,II,IIMIIMIPIIIMIIIIIIIIIIIIlllIMMIMlllIlllMIlMIllli,1111,11,1,umi,
Seja devinsko-nabrežinskega obč. sveta
Nerazumevanje princa za nujna dela v Devinu
Imenovana komisija, ki bo proučila sporna vprašanja z devinskim princem
.La sinočnji redni seji de-tttsko-nabrežinskega občinskega sveta je župan Albin Škrk ■'Pa j prej sporočil, da je dgvin-°~t princ Turn-Taxis sprejel Prejšnji teden predstavnike “bčinske uprave, in. sicer žu-Pana ter odbornika Terčona *n Vižintina. Občinski upravičili so princa še pred sestan-kpm pismeno obvestili, kakšna vprašanja bodo načeli, ta-da so lahko v razgovoru
akoj prešli na vse najvaž-z ise probleme, ki predvsem abevajo vprašanje devinskega pokopališča, dostopa do sta-epa devinskega gradu, stopica v devinsko pristanišče, ?®vinskega sprehajališča ter j*rak, ki jih je zapustila voj-Ka na graščinskem ozemlju.
..Glede .ca in
devinskega pokopali-■	■ *< zemljišča okoli njega
" .Princ dejal, da
dejal, da je vse sku-Kal prodal štivanski papirnici.
°da v kupo-prodajni pogodbi ie med drugim tudi določba, a mora papirnica odstopiti Pokopališče občini in tudi zem-l.1Sce, ki bi bilo potrebno za legovo razširitev.
Da bi
se zopet odprl dostop
0 starega gradu je princ po-.avU nekaj pogojev: čas do-,l9Pa nai bi se omei
do-
l,"eo naj bi se omejil na popom aas ^er na določene do-To, anske in popoldanske ure.
akrat bi moral biti tudi pri-j:..eh čuvaj, ki bi moral pa-1,; - da obiskovalci gradu ne Povzročili škode.
za devin-
Z-aaeva stopnišča 0,° pristanišče pa je ostala j Pha. Brine stopnišče proda-j ln v daljši razpravi, ki se Jr®..razvila po županovem po-rr^c 11u,, se je zvedelo, da na-kirfava lastn>k bivšega par-Bunega prostora v Devinu ku-ske st0Pnlšče in kos graščin-Šzega zemljišča v pristani-aart’	na na^in dobil
„ absl.no površino zemlje za - ““njo vile. Bodoči lastnik
51	**,jy vne. rjuuuci lasnim
n Pnišča pa je predlagal kom-- °misno rešitev. Zahteval je,
^ 1 mu občina odstopi v za-n-eno za Stopnišče in parkir-v Prostor drugo zemljišče nabrežinskem bregu, in si-Bar_v riizmerju 1 proti 3,3 ali
^20oo^]-mu zemD15oe plača po
za kv.m. Poleg tega izd !d°ra'a občina zagotoviti 2 oajo gradbenega dovoljenja y Rradnjo vile v pristanišču. s».*®m primeru bi lastnik od-VI-?!} tudi od tožbe, ki jo je zav na državni svet zaradi n; rn>tve gradbenega dovolje-
za neko drugo vilo.
*k?° ^aDši razpravi je občin-ki -SVet imenoval komisijo,
sVe-Č sestavljajo župan ter
in jValc' Kravanja, dr. Škrk i0-dr- Hinaldini, in katere na-sa
da zadevo prouči ter poroča občinskemu
Potem
svetu,
i 2upan je v svojem poročilu ■ Povedal, da barake, ki jih
21) Iv i - » r : 1 .
za, ^Pustila vojska, ne bodo Ve-eti!e kakšne družine, tem-tem	Princ prodal, med-
ske ao se Princ glede devin-1- Ra snreViainlitča ni jasno
še
i2r RO, sprehajališča ni ja Povert', Lončno je župan občin-' da je princ pon iz v ■ y upravo pot', ki vodi v°jašn:ce v Črnico.
Dn-^otovalci so v razpravi o izrazili nezadovolj-
stvo
m - zaradi prinčevega zadrža-, ter dejali, da se bo treba
ne rešitve, se bo treba pač poslužiti razlastitev.
Po prodaji 1.000 kv.m zemljišča prof, Eugeniu Orzanu za gradnjo hiše, je bila še daljša razprava v zvezi z resolucijo, ki jo je pripravil občinski odbor proti povišanju stroškov na račun porabe električnega toka. Razprava se ni zaključila in jo bodo nadaljevali na prihodnji seji občinskega sveta.
Dober plen za tatove v skladišču vina
Neznanci so s ponarejenimi ključi odprli med popoldanskim odmorom vrata skladišča vina v Ul. del Bosco 19. Odnesli so 200.000 lir v gotovini. Ko se je popoldne lastnik Co-stante Gelmini vrnil in zapazil tatvino, je zadevo prijavil karabinjerjem, ki so uvedli preiskavo.
Renato Casali iz Ul. Ponda-res 4 se je pritožil, da so mu neznanci ukradli lambreto, ki jo je parkiral v Ul. Molin a vapore. Mario Sterne s Kon-konela 481 se je pritožil, aa so mu neznanci ponoči ukradli lambreto, ki jo je parkiral v Ul. San Vito. Alfredo Rabu-sin iz Ul. Cunicoli 10 je prijavil policiji, da mu je nekdo ukradel vespo, ki jo je parkiral na cesti blizu svojega doma. Armando Castagna iz Ul, Revoltella 36 se je tudi pritožil, da mu je nekdo ukradel lambreto, ki jo parkiral na cesti blizu svojega doma. Sa-verio Stella iz Ul. Genova 27 pa se je pritožil, da so mu neznanci, s ponarejenimi ključi odprli vrata njegovega avtomobila, ki ga je parkiral v Ul. Arbette, s katerega so odnesli dva radio aparata.
Se ena žrtev gorilnega plina
Po nesreči se le v nedeljo zastrupila s plinom 26-letna Bladine Suppan iz Celovca, ki je stanovala v Ul. San Ser-volo 5. Neki sostanovalec je v nedeljo okrog poldne potrgal na vrata, ker je ni dolgo časa videl. Nihče ni odgovoril; zaradi tega je obvestil policijo in poklical rešilni avto. Kmalu nato so prišli agenti policije, toda našli so žensko že mrtvo na tleh v kuhinji.
Požar v stanovanju povzročil
nad 1 milijon škode
V nedeljo dopoldne je nastal požar v nekem stanovanju v prvem pritličju v Ul. Valdiri-vo 13, v katerem bivata priletna zakonca Jacchmi. Takrat sta bila na drugi strani stanovanja in sploh nista zapazila, da sta v nevarnosti. Gasilce so poklicali uslužbenci, Ki so zaposleni v skladišču sadja in zelenjave, ki je v pritličju pod omenjenim stanovanjem. V stanovanju je bil tako gost dim, da so morali gasilci imeti plinske maske. Domnevajo, da je požar nastal, ker sta se vneli gredi blizu dimnika. Skoda znaša nad milijon lir.
fano 2.600.000, Lotti Gino 2 milijona 600.000, Malossi ing. Livio 2.600.000, Mancini Lici-nio 2.600.000, Modogno Aldo 2.600.000, Piccoli Giorgio 2 milijona 600.000, Pippa Dino 2 milijona 600.000, Poli di Arturo 2.600.000, Riosa Silvio 2 milijona 600.000, Rudi Rodolfo 2.600.000, Salvador Luigi 2.600.000, Savarin Valerio 2 milijona 600.000, Sbrizzi Ezio 2.600.000, Sessi Marcello 2 milijona 600.000, Sessi -Renato
2.600.000,	Stokel Adelia por. Tachner 2.600.000, Zotta Ver-diano 2.600.000, Colombo Gastone 2.593.000, Belsasso Elio
2.592.500,	Degrassi Olivo 2 milijona 571.600, Appatati Giuseppe 2.567.200, Righi Benve-. nuto 2.554.800, Righi Giuseppe 2.554.800, Pazzano ing. Vin-cenzo 2.550.000, Slovovich dr. Piero 2.550.000, Beischi Bruno
2.529.800,	Tolloy Ida vd. Brac-co 2.528.000, Contenero Duilio
2.516.100,	Dondon Irenco 2 milijona 508.000, Parentin Adol-chi 2.506.000, Amadei Giovanni 2.500.000, Antonini Pietro
2.500.000,	Benedetti Alfredo 2.500.000, Brunner Nilda 2 milijona 500.000, Carli Vittorio 2.500.000, Chierini Gino 2 milijona 500.000, Chiurlo Guidn
2.500.000,	Colunni Antonio 2 milijona 500.000, Crusizio odv. dr. Gastone 2.500.000, Delpin ing. Giorgio 2.500.00, Gerolimich Knalpen Paolina 2 milijona 500,000, Giuliani Giulio
2.500.000,	Janšek Giuseppe 2 milijona 500.000, Iviani Ezio
2.500.000,	Krebs Benedetto 2 milijona 500.000, Lantieri Spartaco 2.500.000, Luci Co-stantino 2.500.000, Maccarin; Ettore 2.500.000, Machlig Antonio 2.500.000, Malabotta Mario 2.500.000 Marcantoni Mario 2.500.000, Marin Giacomo 2.500.000, Morpurgo Giuseppe 2.500.000, Paeini Italo 2.500.000 Parmeggiani Antonio 2.500.000 Pauletig Gisella vd. Gianfr-' 2.500.000, Pinotti Corrado 2 milijona 500.000, Pippolo Romano 2.500.000, Prioglio Bar-tolomeo 2.500.000, Ranzim Claudio 2.500.000, Rubistein Nison 2.500.000, Rustia Silvie 2.500.000, Santi Alessandro 2 milijona 500.00, Sergi Antonih 2.500.000, Sora Cattaneo 2 milijona 500.000, Stafuzza Giordano 2.500.000, Štrukelj ing Antonio 2.500.000, Varadi Fe-derico 2.500.000, Versa Duilio
2.500.000,	Borri Giuseope 2 milijona 480.000, Onofrio Gino 2.478.700, Gianchi dr. Simeone 2.474.000, Tuvo Fulvio 2 milijona 471.600, Umari Nata-le 2.463.400, Rodriguez Eugenio 2.447.200, Nuschak Giovanni 2.446.100, Perri dr. Diamo
2.442.000,	Chiriaco dr. Umber-to 2.439.000, Pellarini Renato
2.418.800,	Novaioli Gioreio 2 milijona 405.500, Bacci Egone
2.400.000,	Besedniak Giacomo 2.400.000, Boliš Allessandro 2 milijona 400.000, Bos Umber-to 2.400.000, Carpani Giovanni 2.400.000, Cattaruzza Silvio 2.400.000, Costa Elena vd. Stra-vo 2.400.000, D’Ambrosi Pas-quale 2.400.000, Dejak Roberto 2.400.000, Devescovi Raimondo 2.400.000, Eskevasi Leni 2 milijona 400.000, Eulambio Mat-teo 2.400.000, Giacomini Mi-chelino 2.400.000, Glessi Adriano 2.400.000, Guštini Giovanni 2,400.000, Lenardon Carlo 2.400.000, Lenardon Renato 2 milijona 400.000 Lokar Leo 2.400.000, Marsich Federico 2 milijona 400.000, Mazzolini Giorgio 2.400.000, Mizzan Mario 2.400.000, Morelli Michele 2.400.000, Nascimbeni Claudio
2.400.000,	Nicolini Alfredo 2 milijona 400.000, Nordio dr. Augusto 2.400.000, Polla Mario 2.400.000 Prešel Luigi 2 milijona 400.000, Psacaropulo dr. Alessandro 2.400.000, Salina Luigi 2.400.000, Schillani E-doardo 2.400.000, Simoncini Corrado 2.400.000, Stampalia Alfredo 2.400.000, Struppi de Alfredo 2.400.000, Tolentino Guglielmo 2.400.000, Zanutti vd. Avian Libera 2.400.000, Ta-rabocchia Marino 2.399.800, Ara dr. Fabio 2.398.900, Peti-co Antonio 2.396.000, Sgubini Mario 2.391.000. Modiano dr. Marcello 2.331.200, Amigoni dr. Car.o 2.386.600, Steno dr. Egeo 2.380.200, Marini Bruno 2.378.200, Turrin Giovanni
2.377.100,	Coen Beatrice por. Levi 2.366.200, Beltrame dr. Euro 2.350.000, Carli Marino
2.350.000,	Semerani Giuseppe 2.348.400, Tuttin Giuseppe 2 milijona 345.900, Morway dr. Federico 2.345.300, Renzi Aldo 2.345.200, Brenči Vladimi-ro 2.343.000, Konecny Antonio
2.340.000,	Antonicelli Giuseppe 2.324.400, Colonna Trman-do 2.322.200, Ort0 Italo 2 milijona 314.000. Vellat Antonio
2.304.500,	Tonneatti Fiorinato
2.302.000,	Amodeo Giovanni
2.300.000,	Auersperg Cristina vd. Windisch-Graetz 2.300.000, Beltrame Giovanni 2.300.000, Benussi Matteo 2.300.000, Boc-casini Ferruccio 2.300.000, Bohm Francesco 2.300.000, Bri-ganti Felice 2.300.000, Cammo-ranesi Irvi 2.300.000, De Bor-tolo Italo 2.300.000, Dossi ing. Umberto 2.300.000, Ebner O-scar 2.300.000, Fontana de A-deluse 2.300.000, Franceschin Franco 2.300.000, Gambardel-la dr. Saverio 2.300.000, Geyer dr. Mario 2.300.000, Gold-schmied Gilda 2.300.000, Iona odv. Corrado 2.300.000, Kraus Otto 2.300.000, Kurz Giusep-pina vd. Zumin 2.300.000, Lousin Emma vd. Kerze 2 mi-
S seje pokrajinskega sveta
Pokrajina je določila 3 miljone za podpore revnejšim dijakom
Podpora naj se deli pravično in nepristransko ■ Kdo je kriv, da še nimamo šolske zakonodaje v skladu s čl. 34 ustave? Prihodnja seja bo v petek 9. t. m.
lijona 300.000, Magris Ezio 2 milijona 300.000, De Manzini
Pietro 2.300.000, Napp Bruno
2.300.000, Nunzi Ennio 2.300.000, ik -Vlndimiro 2.300.000, de
Dn„i .. uejali, na se on trenit b0i, Uz'U drugih načinov, če 0 hoteli uveljaviti določe-
ne Za ' te ve javnega značaja.
bo moč najti sporazum.
PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO!
Oblak
Pott Carlo 2.300.000, Oresca dr. Ernesto 2.300.000, Ralza dr. Valentino 2.300.000,' Redivo Giorgio 2.300.000, Reich Fran-resco 2.300.000, Tagliaferro dr. Giuseppe 2.300.000, Taraboc-chia Bruno 2.300.000, Toniat-ti Renzo 2.300.000, Wenrenfen-
nig Errico 2.300.000, Windisch rtraetz dr. Massimiliano 2 mi-
lijona 3rfl.000. Zerial Boris 2 milijona 300.000. Benci dr Mario 2.294.300. Distefano Vin-cenzo 2.286.400, Carmeli Maria vd. Mezzaroda 2.285.500, Vittori Renzo 2.280.000. Bolle Andrea 2.275.000. Cergoli Giu-seopn 2.37e;.000, Trebbi Augusto 7,77n.om Faraguna Maria-no 2.262.ono. Del Fabbro Giacomo 2.257.100, Abbatantuono Vito 2 256.500, Bernarch Fo-doifo 2.250 ono, Grasso dr. Fi-'adelfio 2 250.000, Madonna Nerina vd. Punzo 2.250 roo, ^ccfrV>oni Eugenio 2.243.600, (Nadaljevanje slediJ
Pri nadaljevanju seje pokrajinskega sveta preteklo soboto zvečer so svetovalci najprej odobrili pokrajinski proračun za 1960. Svetovalci PSI in KPI (7) so se vzdržali, vsi drugi (13) pa so glasovali za odobritev.
Pri naslednji točki so obširno obravnavali pomoč, ki naj jo pokrajinska uprava nudi revnejšim srednješolcem. Reso, lucijo v tem smislu sta predlagala svetovalca Cocianni in Ginaldi, ki jo je obrazložil. Svetovalec Marini (KPI) je soglašal s potrebo razvoja demokracije tudi na šolskem področju ter pri tem opozoril na visoke cene šolskih knjig in na zelo aktualen problem prevoza dijakov.
Svetovalec dr. Makuc (SDZ) je priporočal, naj bo pomoč nepristranska za vse državljane in v skladu s čl. 34 ustave. S tem v zvezi je prečital iudi neko okrožnico šolskega ministrstva iz leta 1956, ki govori o slovenskem šolstvu pri nas. Izrekel je tudi zahvalo pokrajinski upravi za lanske štipendije, ki so jih bili deležni tudi nekateri slovenski dijaki.
Svetovalec Martinelli (PSI) je opozoril na čl. 34 ustave, ki določa brezplačno študi-ranje do 14. leta starosti in nalaga državi dolžnost, da organizira dobro šolo, ki bo odprta vsem državljanom. Dosedanje vlade nosijo krivdo, če še nimamo moderne šolske zakonodaje in si morajo krajevne ustanove prevzemati
stroške, ki bi jih morala no-
siti država
Končno so vsi svetovalci glasovali za predloženo resolucijo, v kateri se predlaga posebna postavka v proračunu za 1962 za pomoč srednješolcem iz revnejših družin. Pokrajinski odbor naj še pred 30. marcem izdela ustrezen pravilnik v ta namen in naj stopi v stik z občinskimi u-pravami za vskladitev podobnih občinskih podpor in štipendij, ki naj bi jih začeli podeljevati že s prihodnjim šolskim letom najbolj revhim in pridnim dijakom, Pogoj za-štipendijo je tud,i,.,ysgj dveletna stalna rezidenca v naši pokrajini.
Te predloge so svetovalci sprejeli soglasno in svetovalec Pecorari je nato pojasnil, dg je upravni odbor že uvedel posebno postavko v znesku 3 milijonov lir v proračun za 1962 v ta namen in to poleg
prispev-v veljavi
drugih štipendij in kov, ki so bili že lani.
Odobrili so tudi za letos dodelitev štipendij dijakom srednjih in višjih kmetijskih šol v skupnem znesku 900 tisoč lir ter po 50 tisoč lir za vsako doktorsko tezo, ki obravnava probleme naše pokrajine.
Svetovalci so odobrili tudi ureditev ceste Mariano-Fratta-Romans-Villesse, za kar je predvidenih 83 milijonov lir stroškov, ter ureditev prvega dela ceste Bračan-Dolenje, za kar bo potrebnih 120 milijonov. Prav tako so odobrili dodatnih nekaj nad 12 milijonov za cesto Fara-Gradiška, ker bo odkupnina za vojašnico višja, kot je bilo prvotno predvideno.
Prihodnja seja bo v petek 9. t. m. ob 20.30. Na dnevnem redu je med drugim tudi proračun za leto 1962 in vprašanje vojaških služnosti. ---------------«»----
Še zadnji prispevki za pomoč prizadetim po potresu v Dalmaciji
Na nedeljskem občnem zbo-
ru Slovenskega planinskega društva v Gorici smo nabrali še naslednje prispevke za pomoč prizadetim po potresu v Dalmaciji;
Ivan Reščič, Gorica 1-000; Karel Kumar, Gorica 1.000; N N., Gorica 500; Jolanda Okroglič, podgora 500; Bruna Hvalič, Podgora 500; Albin Hvala, Podgora 500; Danilo Marušič, Stan-drež 500 in Albin Verg nela, Sv. Križ pri Trstu 500 lir.
Do predvčerajšnjim smo nabrali 75.500 lir, tekom včerajšnjega dn- pa še 5.000 lir. Skupaj: 80.500 lir.
Izlet SPD v Štcvcrjan
Preteklo nedeljo popoldne je
SPD organiziralo popoldanski izlet v Brda, kot' je to vsakoletna tradicija po občnem zboru 4ružtvd, Tokrat so si ■izbrali za cilj: vrh Ste.veyjana, Udeležba je bila precej številna in izletniki so prebili nekaj prijetnih uric na prvem pomladanskem -soncu in potem še ob zakurjenem starodavnem kaminu ter ob kozarcu pristnega brica.
Med udeleženci je bilo največ Podgorcev, pa tudi iz Go-
rice in drugih krajev jih ni manjkalo. To je bil letošnji prvi društveni izlet. Morda še ta mesec bo izlet za smučarje na Lokve in nekaj pozneje izlet za smučarje in nesmučarje na Višarje, ki bo po vsej verjetnosti prišel na vrsto v marcu, če bodo ugodne snežne razmere.
Ob 11.35 so poklicali gasilce v Ul. Garzarolli 34, kjer je naselje ljudskih hiš. Poklicala jih je Clelia Cassane-go, ker so se v njenem dimniku vnele saje. V dobre pol ure so gasilci požar pogasili. Škodo cenijo na 4.000 lir.
Odhodi avtobusov
za pevce z Goriškega na Prešernovo proslavo v Trstu dne 11. t. m.
STEVERJAN: odhod izpred Dvora ob 13. uri; avto. bus se bo ustavil še na Bukovju in v Grojni.
SOVODNJE: odhod izpred Tomšičeve gostilne ob 13.30; avtobus se bo ustavil še pred cerkvijo.
RUPA: odhod ob 13.45.
PALK1SCE; odhod ob 14.
VRH: odhod izpred prve gostilne ob 13.15.
POLJANE: odhod ob 13.20.
DOBERDOB:	odhod iz-
pred prosvetne dvorane ob 13.45.
BONETI: odhod ob 14. uri.
Kdor želi skupno s pevci odpotovati v Trst na »Prešernovo proslavo*, naj se DO SREDE ZVEČER PRIJAVI v društvu, kjer bo dobil vozovnico, ki stane v obe smeri 500 lir.
Za obsodbo nastopa policije v Tržiču
Prefektura prijavila sodišču občinsko upravo v Starancanu

Ukrep grobo krši avtonomijo krajevnega organa oblasti

Prebivalstvo je z ogorčenjem sprejelo vest, da je prefektura prijavila državni pro-kuri občinsko upravo v Starancanu, ker je sprejela resolucijo o sindikalnem sporu v CRDA in posegu policijskih in karabinjerskih sil, češ da je resolucija v nasprotju z zakonom, ker sramoti oborožene sile in širi lažnive vesti.
Podobuo resolucijo sfa sprejela tudi demokratična občinska sveta v Ronkah in Fo-glianu. Prefektura je na vse tri občine poslala svojega funkcionarja, ki je zaplenil zapisnike o poteku seje, da bi jih vladni organ proučil. Medtem ko je občinama Ron-ke in Fogliano akte vrnila, je
.................................................................mm
Z občnega zbora Slovenskega planinskega društva
Razgibano in koristno delovanje društva v lanskem jubilejnem letu
Organiziranih je bilo 16 izletov s 575 udeleženci ■ Uspela planinska predavanja z lepo udeležbo mladine ■ Smučarski izleti na Lokve in na Višarje ■ Izvolitev novega odbora
V prostorih restavracije «Pri zvezdi, na Antonovem trgu v Gorici je bil v nedeljo dopoldne 15. redni občni zbor Slovenskega planinskega društva, ki se ga je udeležilo lepo število članov in sicer precej več, kot pa lansko leto.
Po prečitanju zapisnika lanskega občnega zbora je predsednik Bernard Bratož opozoril na izgubo vzorne članice, Klementine Stekarjeve z Valerišča, ki je umrla v začetku septembra lani. Poudaril je, da so goriški planinci imeli pri njej vedno odprta vrata, kadar so šli tja na izlet. Skromna in preprosta je lahko vsem drugim za vzgled, saj je kljub napornemu delu doma našla vedno še dovolj Časa, da se jč udeležila številnih izletov društvg v planinski svet. Zborovalci so počastili njen spomin z enominutnim molkom.
Nato je predsednik podal poročilo o splošnem delovanju društva v preteklem letu, ki ie bilo razgibano in aktivno, zlasti še, ker smo lani praznovali tudi 15. obletnico
miiKiMiiiniiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Goriški nogomet
v
Lepa igra v Standrežu in Sovodnjah vkljub porazu domačih igralcev
Juventina pokazala, da hoče popraviti napake is prvega kola - Brez nekaterih titularcev so se Sovodenjci odlično držali proti ekipi iz Mariana
Morda se bo zdelo komu nesmiselno, ali vsaj čudno, vendar moramo igralce Juventine pohvaliti za nedeljsko igro, kljub porazu na domačem igrišču. Dejstvo je namreč, da so domačini nastopili proti Romansu, ki je prvi na lestvici in da bi moral biti rezultat, če bi hotel odgovarjati igri, vsaj neodločen.
Juventina je s primernimi treningi dobro izkoristila prejšnji dve nedelji in njen trener je pokazal v nedeljo popolnoma prenovljeno in borbeno ekipo, ki je prijetno presenetila svoje navijače, pa tudi nasprotnike. Ekipa iz Ro-mansa, ki je prišla v Standrež prepričana, da bo imela lahko nalogo, se je morala pošteno truditi in še je bilo potrebno precej sreče, da je lahko odnesla domov obe točki. Zato lahko izrečemo pre-» pričanje, da bo Juventina kmalu zapustila zadnje mesto na lestvici, če bo tudi pri prihodnjih tekmah pokazala tako igro in tako borbenost kot v nedeljo proti Romansu.
2e ob samem začetku igre so domači prevzeli pobudo in prešli v napad, ter je Konjs-dic lepo podal žogo Zanuttini-ju, ki jo je v 4. minuti poslal v mrežo. Gostom se je posrečilo izenačiti šele Uk pred koncem prvega polčasa. Tudi v drugem polčasu 1 je bila Juventina stalno v napadu,' ker pa so gostje postali previdni in se držali bolj
brambe, niso mogli prodi-eli
in kar je bilo strelov na vrata, jih je dobro ubranil Ro-mansov vratar, ali pa so šli tik preko prečke. V šesti minuti drugega polčasa so gostje ob strelu iz kota napravili drugi gol, ki pa je bil neke vrste avtogol juventinskega vratarja.
Igralcev Juventine to ni preplašilo, ampak so vztrajali v napadu in več nevarnih stre-1
lov je nasprotni vratar le s težavo ubranil. Na končni rezultat je precej vplivalo tudi dejstvo, da je sodnik najprej odstranil z igrišča igralca Ro-mansa Venutija, potem pa zopet pustil, da je igral, čeprav je zagrešil disciplinski prekršek. In prav Venuti je zabil drugi gol za svojo ekipo.
Za Juventino so igrali: Ma-lavolti, Paškulin, Mozetič, Fer-folja, Cjak, Hess, Nanut Ko-njedic, Petejan, Lepri, Zanut-tini; kot rečeno so bili vsi igralci dobri, vendar so se še posebno odlikovali: Ferfoija, Cjak, Petejan in Konjedic. Sodil je Cattivello iz Pozzuola.
V	nedeljo mladinska ekRia ni igrala. Nastopila bo prihodnjo nedeljo in priporočamo ji, da se na tekmo dobro pripravi s treningom.
* * *
V	Sovodnjah so domači igralci nastopili v nedeljo na domačem igrišču proti ekipi iz Mariana. Čeprav se je že v naprej vedelo, da bo izid ne.
gativen, ker so poleg drugega manjkali v domači ekipi trije dobri igralci, pa so Sovodenjci pokazali lepo, povezano in borbeno igro, ki je žela odobravanje vseh gledalcev. Ce bi eden izmed njihovih dobrih igralcev ne napravil par pogreškov, ki sicer niso bili veliki, pa so vendar imeli vpliv na potek igre, bi verjetno končni rezultat ne bil 2:0 v prid Mariana, ampak morda neodločen in bi torej ostala ena točka doma. Sodnik je sodil dobro.
Kot rečeno, so Sovodenjci pokazali tokrat disciplinirano igro kar lahko velja za vse, razen enega in upamo, da se bo tudi tisti poboljšal. V nedeljo bodo Sovodenjci zopet igrali doma in sicer proti Lečniku. Upamo, da bodo tudi takrat igrali tako, kot zadnjo tekmo proti Marianu, ter obdržali doma obe točki.
Mladinska ekipa v nedeljo ni igrala ampak bo nastopila šele prihodnjo nedeljo.
ponovne oživitve društva. O-menil je tudi tri zanimiva planinska predavanja, ki jih je društvo organiziralo v Prosvetni dvorani v Gorici, dalje udeležbo na skupščini Planinske zveze Slovenije, udeležbo pri otvoritvi koče na Razor planini na Tolminskem itd. Mladina se je predavanj udeležila še kar v lepem številu, manj pa je je bilo videti na izletih. Priporočal je večjo u-deležbo mladih članov tudi pri gorskih turah, saj če bodo enkrat okusili gorsko veselje, bodo potem prišli še in še.
Sledilo je tajniško poročilo, ki ga je podala Jožica Smeto-va. Iz njega je razvidno, da je lani pristopilo 18 novih članov, povečini mladih in da šteje društvo sedaj 172 članovt. Društvo je organiziralo 16 izletov, ki se jih je udeležilo 575 ljudi ali 120 več kot orejš-nje leto. Poročilo podrobno govori o proslavi 15. obletnice na Lokvah in v okolici ter o uspelem martinovanju na Lokvah, ki se ga je udeležilo okrog 150 ljudi. Prisotni so bili tudi planinci iz Ajdovščine s svojim pevskim zborom. Tudi pevski zbor članic SPD je pri tej priliki nastopil s planinskim programom.
Med visokogorskimi turami naj omenimo vzpon na Triglav (27. in 28. avgusta) in na Jalovec (3. in 4. septembra).
Kar se treh planinskih predavanj tiče, se jih je udeležilo 540 poslušalcev. Posebno so uspela predavanja Aleša Kunaverja o ekspediciji na Tri-sule v Himalaji in Kambičevo «Po gorah in dolinah*. Tretje je bilo predavanje Albina Humarja o ekspediciji v Triglavsko brezno.
V letošnjem letu namerava društvo posvetiti vso skrb mladini in da bi se še v večjem številu udeleževala izletov, bo skušalo organizirati tudi kakšen izlet z lastnimi motoriziranimi sredstvi udeležencev.
Kar se revije •Planin-.ki vestnik* tiče, stane sedaj celoletna naročnina 500 lir in je nanjo naročenih precej članov. Društo namerava še ta in prihodnji mesec organizirati smučarska izleta na Lokve in na Višarje.
Blagajniško poročilo je podal Stanko Medvešček. Iz njega je razvidno, da ima društvo sicer manj denarja kot lani, da pa ga je koristno porabilo. Poleg tega je še precej neporavnane članirine in priporočamo članom, naj tudi ta del svojih obveznosti uredijo, da bo delo društva še bolj učinkovito.
Gospodar Čermelj je navedel, da se je društveni inven-
tar pomnožil za štiri knjige, ki jih je društvo lani prejelo v dar. Poleg tega predstavljajo lepo vrednost trije albumi z okrog 1300 slikami z društvenih izletov.
Po poročilih se je razvila živahna debata pri kateri je bil sprejet predlog, naj bi bodoči odbor poskrbel za ure-davanja o planinski tematiki, posneta na megafonskem traku in opremljena s slikami ali diapozitivi. Stroški zanje bi ne bili veliki in bi pritegnili širši krog ljudi in zlasti mladine k društvu.
Sledile so volitve novega odbora, v katerega so bili izvoljeni naslednji člani: Sme-tova, dr. Baša, Bavcon, Bratož, Bregant, Čermelj, Cotar, Delpin Ivan',1'Delpin Stanko, Kumar, Marinčič, Medvešček in Mevrmoljg. Jgavi odbor bo imel svojo :prVo sejo v sredo zvečer, zaradi razdelitve dela in odbormških mest. S tem je bil občni ob 12.30.
zbor zaključen
Zaupali sta mački, toda...
Mačka je sicer pohlevna domača žival, ki jo zaradi njene ljubkosti vsi radi vidimo v hiši. Tudi 12-letna Lore-
■ • Vit
C občnega zbora SPD, ki je bil
v nedeljo v restavraciji «Pri zvezdi* v Gorici. Pogled oa del zborovalcev.
dana Marach in njena mati 46-letna Josipina iz Ul. Cam-pobasso 27 v Gorici imata lepo mačko, ki jima je v pravo veselje. Vedno sta mislili, da domačih ne opraska, včeraj popoldne pa sta se prepričali, da je ne poznata dovolj. Ob 15.30 je mačka napadla mater in hčer ter popraskala po nogah. Zakaj se je to zgodilo, tega nismo uspeli izvedeti.
Z rešilnim avtom so ranjeni ženski odpeljali v civilno bolnišnico, kjer so ju obvezali in ju poslali domov, O-krevali bosta v nekaj dneh.
V Steverjanu se je vnelo grmičevje
Ob 13.15 so poklicali gasilce v Steverjan, kjer je začelo go-
reti grmičevje na posestvu Franca Muiine >n Josipa' Kom-jancai Požar se je naglo širil in povzročil okoli 10.000 lir' škode. Gasilci so se morali skoraj štiri ure truditi, da so požar pogasili in preprečili, da bi se ponovno ne razplamtel.
Za tobačno tovarno v Ul. Torriani se je vnelo grmičevje, ki je zahtevalo posredovanje gasilcev. Požar se je razširil na precej veliki površini in uničil sedem borovcev in grmičevje, ki je raslo na površini kakšnih 50 kv, metrov. Škodo cenijo na okoli 15 tisoč lir.
V Gorici teden kavbojskih /Umov
Z današnjim dnem se za-ienja v kino dvorani Centrale prvi teden predvajanja kavbojskih filmov. Danes je na programu «Kocisov sinu. Naslednje dneve pa bomo videli še te-le kavbojke:
V sredo 7, februarja z za-letkom ob 18. uri bodo predvajali barvni film »Pečat odpadnika«; v četrtek 8. februarja barvni film »Semino-leu, igrata Rock Hudson in Barbara Hale; v petek 9. februarja barvni film «Krvoločni Billu, igrata Audie Mttr-phy in Gale Storm; v soboto 10. februarja barvni film «Tomahavk — bojni ščitu, igrata Van Heflin m Yvonne de Carlo,
Starancan prijavila sodišču.
Včeraj zvečer je bila v zvezi s posegom prefekture v delovanje občinske uprave seja predstavnikov Zveze demokratičnih občin iz tržiškega okoliša, na kateri so obsodili nedemokratični ukrep vladnega organa, ker grobo krši avtonomijo krajevne ustanove in ji odvzema pravico, da se izreče o (ako važnem vprašanju, kot je spor v CRDA v Tržiču, ki prinaša vsemu gospodarstvu občutno škodo. Zaradi nje trpijo predvsem uradniki in delavci, od katerih številni stanujejo na področju štarancanske občine.
V četrtek zvečer pa bo občinska lista »Avtonomija in obnova«, ki je zmagala na volitvah, in vodi štarancansko občinsko upravo, sklicala množično zborovanje vsega prebivalstva v vaški kino dvorani, kjer bo prikazala svoje stališče do prefekturnega u-krepa.



Požar na županstvu povzročil 100.000 lir škode


Dežurni uradnik, ki je bij v nedeljo dopoldne na goriškem županstvu, je okoli 9. ure poklical gasilce, ker je iz kleti pod volilnim uradom prihajal dim v zgornje nadstropje. Gasilci so bih brž na mestu In v razmeroma kratkem času preprečili nastajanje večje ško. de. Ugotovili, so da je požar nastal zaradi prevelike toplote pri kurjenju peči na drva, katere dimnik je v neposredni bližini lesenega trama. O-genj v peči je zakuril paznik, da bi si opral perilo. Od petka dalje je tram polagoma tlel In šele v nedeljo dopoldne. ko se je razširil še na cva trama in pod, so nevarnost opazili in jo odstranili. Škodo cenijo na okoli 100 000 lir. Nad kletjo je volilnj urad, v kate-lem je za kakšnih 10 milijo, nov strojev in popolna kartoteka, ki je shranjena v železnih omarah, da jim ogenj ne bi megel priti do živega.


Roditeljski sestanek na strokovni šoli
Ravnateljstvo strokovne šole v Gorici sporoča, da bo v nedeljo 11. februarja ob 10.30 v šolskih prostorih v Ul. Ran-duccio roditeljski sestanek, na katerem se bo razpravljalo o uspehu dijakov.
Zato vabi na ta sestanek vse starše, ki imajo svoje otroke na tč j šoli.
Nezgoda na delu
Ob 10.15 se je zglasil na sedežu Zelenega križa v Ul. Morelli 31-letni Alojz Komjanc iz Ul. Duca d'Aosta 70 v Gorici. Z rešilnim avtomobilom so ga odpeljali v civilno bolnišnico, kjer so mu zdravniki ugotovili rano na sredincu desne roke. Komjanc se je ranil na delu.
Pri smučanju si je zlomil nogo
Včeraj okrog 10. ure dopoldne so pripeljal) v civilno bolnišnico v Gorici 26-letnega Ser-gia Giargola, ki stanuje na Rojcah, Ul. Capodistria št. 5. Zdravniki so ugotovili, da sl je Giargola zlomil levo nogo v gležnju in so ga zato pridržali na zdravljenju ža dvajset dni.
Giargola je dežurnemu zdrav, niku povedal, da se je poško-doval že v nedeljo na smučanju v SappadL


C
KINO

CORSO, 16.00: »Steza ljubimcev«, Susan Hayworth m J. Cavin. Ameriški barvni film v cinemascopski tehniki, VERDI. 17.00:	«Mobby Jack-
son«, L. Montaigne in L, Ka-lenda, italijansko . španski črnobeli film.
VITTORIA. 16.30:	»Kocisov
sin«, R. Hudson in B. Rush. Ameriški barvni western film. CENTRALE. 16.00: »Neizpros-„ no sovraštvo«, R. Mitchum in R. Joung. Črnobeli ameriški film
dežurna lekarna
Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna FONTONI-BASSI, Raštel št. 26 tel. 33-49.
temperatura včeraj
Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 11,4 stopinje ob 14. uri, najnižo 4,4 stopinje pod ničlo ob 8. url. Povprečne dnevne vlage je bito Zfi odst.

At
IZIDI
*Atalanta-Lecco 'Bologna-Spal 'Florentina-Catanla Inter-*Milan 'Padova-Mantova •Palermo-Sampdorla •Roma-L. Vicenza Juventus-'Torino •1'dinese-Venezia
LESTVICA
M
2-0
0-0
2-0
1-1
3-1
1-1
3-1
0-0
Inter	24 13
Fiorentina 24 14
6	3	46	25	36
7	3	43	20	33
4	5	56	28	34
7	5	44	26	31
5	6	40	30	31
5	6	38	32	20
0	6	27	23	20
9	6	28	27	27
6	8	17	10	26
5	10	30	29	23
6 10	8	20	30	22
6 8 10 23 32 20 6 7 11 22 37 19 4 9 11 21 33 17 4 8 11 19 31 16 3 10 11 18 30 16 3 6 13 17 32 12 2	3 18 22 46	7
Prihodnje tekme (11.2.1962) Ataianta-Bolcgna, Spal-Inter, Catana-Juventus, Mantova-L. Vicenza, Roma-Leoco, Fiorenti-na-Palermo, Padova-Sampdorla, ToLno-Udinese, Milan-Ve,.ezia.
Milan Roma Eolocna Juventus Atalanta Tcrino Palermo Mantova Catanla Srmpdor. Spal Venezla Vicenza Lecco Padova Udinese
24 13 24 12 24 13 24 10 74 10 24 9 24 10 24 9 24 74 24 24
23
24 22 23
iJLC«
IZIDI
Verona-*Catanzaro	3-1
'Como-Alessandria	4-2
Re(giana-*Cosenza	1-0
'Genoa-Messlna	3-0
•Lucthese-Lazlo	1-0
•Napoli Modena	2-0
•Novara-Brescia	2-1
*Parma-Sambenedettese 0-0 •Pro Patria-Bari	1-0
•S. Monza-Prato	1-1
LESTVICA
Genoa	21	14	4	3	39	10 32	
Modena	21	9	7	S	21	15	25
Verona	21	*	7	i	25	12 25	
Lazio	21	7	11	4	27	18	24
Parma	21	1	13	3	15	12	23
Pro Patria	21	8	7	6	22	19	23
Prato	21	S	10	S	20	22	22
Messina	21	C	•	•	27	27	21
Catanzaro	21	6	*	f	23	25	21
Brescia	21	8	4	•	19	20 20	
Retgtana	21	7	C	1	25	25	20
Napoli	21	•	1	7	20	22	20
S. Monza	21	S	11	(	11	23	20
Novara	21	8	4	•	27	20	20
Alessandr.	21	6	7	8	25	16	10
Lucchese	21	8	3	lil	2«	35	10
Sanben.	21	S	7	9	15	25	17
Cosenza	21	4	7	II	It	20	15
Como	21	4	7	10	15	25	15
Bari	21	6	7	0	24	23	13
Prihodnje	tekme			(11.2.1962)			
Genoa-Bari, Pro Patrla-Ca-tanzaro, Sambenedettese-Como, Brescia-Lazio, Parma-Napoli, Alessandria-Novara, Modena-Prato, Messina-Reggiana, Luc-chese-Simmenthal Monza. Co-senza-Verona.
V
Športne stave
Bologna-Spal Fiorentina-Catania Milan-lnter Padova-Mantova Palermo-Sampdoria Roma-L R. Vicenza Torino-Juventus Udlnese-Venezia Lucchese Lazio Napoli-Modena Cremonese-Triestina Salernitana-Akragas KVOTE:
lT— 9.631.000 lir
'u-i j (2-0) (0-0) (0-2) (1-1) (3-1) (1-1) (1-3) (0-0) (1-0) (2-0) (2-0) (2-1)
12 —	424.500 e		
1 i*	\ L1 1	f T
1. — 1.	cnii*iy‘s	Fl. X
— 2.	Volpetto	1
2. — 1.	Tona	2
— 2.	Olmo	2
3.	—	1.	Olivari	X
— 2.	Falcucclo	2
4.	— L	Eschimo	1
— 2.	Nilo Blu	X
5.	—	1.	Cheese	X
— 2.	Gatbir	2
6. — 1.	Pilcomayo	1
— 2. KVOTE:	Zuel	a
12 — 2.692.400 lir		
11 —	65.670 e	
10 —	7.104 e	
Presenetljivi zavrljaji 24. kola nogometnega prvenstva A lige
Poraz Milana in zastoj Fiorentine: Inter zopet sama v vodstvu
Juventus premočen za Torino - Gladka zmaga Bologne v emi-lijanskem derbyju - Lanerossi prisilil Romo na neodločen izid
V trenutku, ko je kazalo, da bosta Milan in Fiorentina vendarle sama na čelu lestvice brez nadležne družbe Herrerovega Interja, je prišlo do čudnega zapletljaja, ki je vse skupaj postavil na glavo in s tem podprl trditev, da se ni varno zanašati na varljive napovedi. Zgodilo se je ne samo, da ni Inter zaostal, temveč da je sam ponovno zasedel prvo mesto ter pustil za seboj oba direktna tekmeca. »Madoninski derby» je nedvomno bil prvi po važnosti v vrsti derbyjev, ki so bili preteklo kolo na sporedu in to iz očividnih vzrokov.
Milan, ki je bil favorit upoštevajoč dejstvo, da je trenutno najbolj vigl-ano moštvo ter poleg tega z visoko moralo zaradi dolge pozitivne serije, je kot je kazalo takoj spočetka, pokazal vidne znake nervoze, ki so značilni za mestne derbyje, medtem ko tega ni bilo opaziti v taki meri pri nasprotnikih, ki so itak šli na igrišče na pol poraženi še pred sodnikovim začetnim žvižgom. Herrerovo moštvo je s previdno igro skušalo nasprotnike dokler ni našlo njih šibke točke, kar ga je privedlo do nepričakovane toda dragocene zmage. Rocco je napravil veliko napako s tem, da je delno spremenil svoje moštvo, ki je na ta način precej zgubilo na podjetnosti in organizaciji.
Toda verjetno najvidnejša žrtev nedeljskih čudnih dogodkov, je postala Fiorentina, ki se ji je nudila izredna prilika, da sama zavlada na lestvici. V goste je sprejela moštvo Catanije, ki gotovo ne bi smelo nuditi resnega odpora razigranim in tehnično nedosegljivim Florentincem. Istega mnenja pa ni bil sicilski trener Di Bella, ki se je spomnil na čase, ko je njegovo moštvo že imelo priliko Toskaneem zagosti kakšno neprijetno. Gostje so se lepo zaprli na svojo polovico in čakali na razjarjene napade domačih, ki so jim živci popuščali vedno bolj, ko so videli, da so južnjaki trd oreh. S tem je tudi igra povsem zgubila na privlačnosti, česar ni mogla preprečiti niti standardna igra Hidegkutijevega moštva.
Drugi, čeprav za lestvico ne-važen mestni derby, je bil v Turinu, kjer je lanski prvak nadigral svoje mestne tovariše. Tekma sama je bila precej revna, vendar imajo zmagovalci zaslugo, da so znali bolje izkoristiti dane prilike. To je bilo še bolj olajšano zaradi očividne utrujenosti San-tosovega moštva, ki čuti posledice izrednega »lorcinga* v začetnem delu prvenstva.
Nekaj podobnega kot prejšnji, je nudil tudi emilijanski derby med Bologno in Spa-lom. Zmagali so sicer domači, toda njih zmaga ne prepriča nikogar. Bila je sad bolj sreče kot terenske nadmoči, saj so bili gostje enakovreden ' nasprotnik. Uravnovešena je bila tudi tekma v Bergamu, kjer je gostoval Lecco. Domači so resda predvajali nekoliko boljšo igro na tehničnj ravni, gostje pa so v svoj bran postavili dobro organizacijo ter več borbenosti, tako da izid povsem izraža potek dogodkov na terenu.
Za Padovo je bila tudi Mantova pretrd nasprotnik, da bi mogla doseči kaj več kot točko in to kljub temu, da je od časa do časa predvajala jasno premoč. Gostje pa tudi niso bili od muh in so vračali milo za drago. Pomagalo jim je višje tehnično znanje, da so domače uspešno ustavljali in s tem odščipnili zasluženo točko. Podobno je bilo tudi v Rimu, kjer je Lanerossi nepričakovano, a zato nič manj zasluženo, dosegel proti bolj kvotiranim nasprotnikom neodločen rezultat. To pa predvsem zaradi slabega dne skoro celotnega
domačega moštva, ki ni in ni znalo ubrati pravih strun. Za goste je točka tembolj dragocena ker je prišla v trenutku, ko so se morali odreči poškodovanemu Kostiču.
Udinese je proti Venezii i-grala kot da bi ji bila sleherna točka izredne važnosti. Začela je z obrambno igro in se je sporadično spuščala v napad. Za goste si boljšega ni bilo želeti, saj je bil njih smoter točka, ki naj jim pomaga v borbi za ostanek in Furlani so bili tako »rahločutni*, da so jim jo tudi prepustili.
Tisto čudno moštvo, ki odgovarja imenu Palermo, se je vendarle odprlo in zavrglo svojo običajno »lakomnost*, s katero je svojim navijačem merilo gole na »Favoriti*. Preteklo kolo jih je doseglo kar dva več od enega običajnega. Sampdoria, precej spremenjena in delno oslabljena, je nudila še dober odpor, toda za hitre in prodorne Sicilijance to ni bilo dovolj.
B LIGA
V tej skupini se je Genoa ponovno oddaljila za dve točki od direktnih zasledovalcev in s tem postavila prejšn.,0 razdaljo sedmih točk. Do tega ji je v prvi vrsti pomagala domača zmaga nad Mes-sino in istočasni poraz Mode-ne v Neaplju. Messina, kljub visokemu rezultatu v svojo škodo, še zdaleč ni bilo tako podrejeno moštvo.
Na drugem mestu je še vedno Modena, ki ji je spodrsnilo v Neaplju. Domači so po menjavi trenerja zaigrali nekoliko bolje, kar jim je prineslo zmago toda še ne povsem odpravilo strahu pred neuspehi, ki jih tarejo že od nekdaj. Toda na istem mestu najdemo za letov novo ime — Verona, ki je po dolgem u-spešnem zasledovanju končno le dosegla svoj smoter.
Praznih rok je v Lucci ostal Lazio, ki je v domačih našel svežega, borbenega in tudi tehnično bolje pripravljenega nasprotnika, ki bi gotovo zaslužil več golov kot jih kaže rezultat.
Važno in zasluženo ter niti ne pretežko zmago je dosegla doma Pro Patria, ki s tem ostane še med najboljšimi. Bari pa je ostal sam na dnu. Parma in Prato sta tudi dosegla po eno točko: prva na noben način ni mogla do živega žilavi Sambenedettese, drugemu pa je uspelo odnesti točko Simmenthalu. V svoji pozitivni seriji je Novara dodala še zmago nad Brescio, ki je bila dobra le v prvem delu, a je pozneje prepustila iniciativo domačim, ki so to
tudi znali izkoristiti. Como in Cosenza sta se spet znašla skupaj, čeprav po drugačnih poteh. Prvi je po zagrizeni borbi, v katero je vložil ves obup pred strahom na izpad, odpravil Alessandrio, ki se je dolgo uporala a je morala vendarle kloniti. Cosenzi je diskvalifikacija igrišča prinesla še mnogo gorja in zadnje po vrsti je njen poraz v Cataniji proti Reggiani, čeprav je srečanje potekalo na moč uravnovešeno. Emilijan-ci pa so končno le staknili luknjo in skozi le-to našli pot do gola, ki njim sicer ne pomaga dosti, a ie nesrečnim južnjakom položaj znatno kompromitirala.
gib.
SKLEP ODBORA FIS
Svetovno prvenstvo v alpskih panogah dokončno odpovedano
Tekmovanje bodo izvedli samo če bodo do torka izdali vizume vzhodnim Nemcem
BERN, 5, — Ob koncu izred. nc šešt ur trajajoče seje mednarodne smučarske zveze (Fis), ki je bila v nedeljo zvečer, se je izvedelo, da je odbor sklenil odpovedati svetovno prvenstvo v alpskih discipli-rah v Chamonixu, razen če ne bodo zavezniške oblasti v Berlinu izdale najkasneje do torka vstopne vizume vzhodnonemškim tekmovalcem.
Predsednik smučarske zveze je izjavil, da se bo telegrafsko obrnil do de Gaulla in Mac Millana s prošnjo, da intervenirata pri berlinskih organih. Ce do torka ne bo vizumov, svetovnega prvenstva ne bo in ga bodo zamenjali z «medna-
Jugoslovansko državno prvenstvo v smučarskih skokih
11 odsotnosti poškodovanega Jemca Marjan Pečar ■ novi državni prvak
Na drugo mesto se je uvrstil Šlibar, tretji pa je bil Ludvik Zajc
cev, od katerih je približno polovica pokazala solidno zna-rodnim smučarskim tednom«. I nje, medtem ko je bilo jasno,
ČRNA, 5. — Marjan Pečar je v nedeljo postal na 75-metrski skakalnici v Črni jugoslovanski državni prvak.. Tekmovanja, katero si je ogledalo preko 3000 gledalcev, se je udeležilo nad 40 skakal-
iiiiiiiiiiiimiiiiimitiiiifiiiiiiiiiiiHitiiiHiiiiifiiniiiiifiiiiiiMiiiHiiiiiiiiiiMiiiiiimiiHiniiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiHiiMiiimiimiiiiiiiimiiiiiiii
Biellese v vodstvu A skupine C lige
V Cremoni je Triestina razočarala in klojiilci
Dve žogi domačinov v mreži nerazpoloženih gostov
STRELCA: v d. p.: v 6’ Castoldi, v 32’ Pasquina. CREMONESE: Bottoni; Grainer, Mizzi; Gallesi, Vasini, Fantazzi; Mari, Castoldi, Tosio, Pasquina, Scarascia.
TRIESTINA:	Toros; Brach, Frigeri; Sadar, Merkuza,
Rocco; Trevisan, Szoke, Demenia, Secchi, Mantovani. SODNIK:	Palazzo (Palermo).
Je Triestina zašla v krizo?
To je prvo vprašanje, ki se poraja v mislih po
porazu
Triestine v Cremoni. Triestina je zadnja leta životarila tako v A kot v B ligi, dokler jo niso posledice slabe politike zbiranja igralcev pahnile v brezno C lige. Kazalo je, da bodo Tržačani ostali v tej polprofesionalni nogometni kategoriji samo leto dni in da bodo pometli z vsemi nasprotniki. Toda v resnici je bilo in je še popolnoma drugače kot si je zamislilo vod-
da je bolj sposobna kot druge, kar jo je večkrat drago stalo. V nedeljo je morala kloniti kremonski enajsterici z 2:0 Domačini so pokazali zelo lepo in koristno igro in so z neverjetno lahkoto prihajali do mreže. Nasprotno pa se je morala Triestina posluževati sistema protinapadov. Ti potekajo brezhibno vse do zaključne faze, ki jo napadalci skoraj nikoli ali pa redkokdaj znajo uspešno izrabiti. Podobno se je zgo-
stvo tega nekdaj slavnega tr-1 dilo v nedeljo v Cremoni, za-žaškega kluba.	y‘
Ze prejšnji teden so Tržačani pokazali, da nimajo imena vrednega napada in da se na lastnem igrišču boje napadalne akcije in se raje oklepajo obrambe. Po nedeljskem delnem spodrsljaju na domačih tleh so vsi pričakovali vzpon Triestine v Cremoni, toda igra je pokazala, da je med obema moštvoma pravcati prepad. In to v škodo Triestine. Morda se tržaški igralci še niso zavedli, da igrajo v ambientu, kjer sta volja in borbenost bolj upoštevana in potrebna kot tehnika posameznikov. In ni izključeno tudi, da si Triestina domišlja,
IZIDI
'Blellese-Bolzano	6-1
'Cremonese-Triestina	2-0
•Fanfulla-Pordenone	1-0
•Ivrea-Casale	2-0
•Marzotto-Vittorlo V.	2-2
'Mestrina-Sanremese	1-0
•Saronno-Treviso	1-0
'Savona-Legnano	0-0
•Varese-Pro Verceili	4-1
Prihodnje tekme (11.2.1962)
Pro Vercelll-Biellese, Porde-none-Cremonese, Bolzano-Fan-fulla, Legnano-Ivrea, Triestina-Marzotto, Vittorio V.-Mestrina, Savona-Saronno, Sanremese-Treviso, Casale-Varese.
iACL			I	Cit			
	LESTVICA						
Biellese	19	§	9	1	32	11	27
Mestrina	19	10	(	3	30	15	26
Fanfulla	10	7	1	1	19	10	25
Vittorio V.	19	1U	S	4	27	M	25
Varese	10	9	f	3	25	12	24
Triestina	19	9	(	4	23	15	24
Savona	19	6	*	4	20	13	21
Sanremese	19	6	t	4	19	19	21
Marzotto	10	5	1	4	16	17	19
Casale	10	6	6	7	20	20	18
Cremonese	19	6	4	0	23	21	16
Pordenone	11	5	S	0	17	20	15
Legnano	19	5	5	9	10	22	15
Saronno	19	5	5	*	11	23	15
P. Verceili	19	6	3 !	10	11	26	15
Ivrea	19	3	S	8	12	23	14
Treviso	10	2	f	7	<	20	13
Bolzano	10	0	S 1	14	7	33	5
radi ččsar ni bilo mogoče pričakovati drugega, kot poraz. In dokler ne bo Triestina našla človeka, ki bo streljal na gol, ne bo smela nikoli misliti na promocijo v višjb kategorijo. Dokaz i mamo v dejstvu, da je Triestina padla na šesto mesto lestvice in da ima že tri točke manj kot vodilno moštvo Biellese.
V Cremoni je Triestina v nedeljo popolnoma odpovedala. Res je. da so domačini zaigrali eno svojih najlepših tekem in bi lahko dosegli še več golov, če ne. bi bilo v obrambi vedno budnega Bra-cha in tovarišev, ki so morali večkrat napeti vse sile, da so obvarovali mrežo pred klo-nitvijo
Ze takoj ob začetku srečanja so domačini prevzeli vajeti igre v svoje roke, in so v 3’ izvedli nevaren napad, katerega je Sadar prekinil s tem, da je nevarnega Tosija podrl na tla. Čeprav se je to zgodilo v notranjosti kazenskega prostora Triestine, sodnik ni interveniral ter je pustil, da se je igra nadaljevala. Nekaj minut kasneje je Demenia z individualno akcijo preigral tri nasprotnike in diagonalno močno streljal na mrežo, katero je za las zgrešil. Domačini so takoj odgovorili in v 17’ je moral Toros poseči s plovnim skokom, da je odbil nevaren strel Pa-sguina. Tik pred koncem prvega dela igre je Mari izve-
istočasno proti njemu, pri čemer sta se seveda ovirala, eoga bi gotovo končala v mreži. če jo ne bi Brach, ki je bil na sami beli črti, odbil z glavo v polje.
Ze v 4’ drugega polčasa je imela Cremonese izredno priložnost za dosego vodstva. Pa-squina pa je preveč okleval, zaradi česar je dosegel le kot. Strel iz kota pa je prinesel domačinom prvi gol. Scarascia je žogo poslal proti središču kazenskega prostora Triestine. Pasquina si je osvojil usnje in ga prepustil Castoldiju, ki ga je spravil neubranljivo v mrežo. Po tem golu so Tržačani šli v napad in so bili tudi v premoči, vendar napadalci niso znali priti do zgoditka. V 31’ pa so se domačini ponovno pojavili s Scarascio v kazenskem prostoru Triestine. Rocco je nasprotnega igralca spotaknil in sodnik, ki je bil večkra širokosrčen kljub večjim prekrškom, je tokrat odredil streljanje enajstmetrovke, katero je Pasquina spremenil v drugi gol dneva.
da druga polovica še ni zrela za tako kvaliteten nastop.
Nedeljsko državno prvenstvo spada prav gotovo med najbolj zanimive, kar jih je bilo doslej. Marjan Pečar si je osvojil, pa čeprav z zelo tesno razliko, naslov, ki bi skoraj gotovo pripadal Božu Jemcu, če se ne bi ta med treningom poškodoval, zaradi česar ni mogel nastopiti. Tako je borba potekala v glavnem med Pečarjem, Šlibarjem in Zajcem.
Skoki so potekali v treh serijah, v prvi je bil najboljši Ludvik Zajc z Jesenic, ki je skakal z lepim slogom in tudi daljine so bile še kar zadovoljive. V tej seriji je Pečar padel, ker pa ga ni motilo, ker so imeli tekmovalci na razpolago tri skoke, od katerih so sodniki ocenjevali še najboljša dva. V drugi seriji se je najbolj izkazal Jože Šlibar, toda borba se je vnela šele v zadnji seriji, med katero je Marjan Pečar poletel 60,5 m daleč in si s tem zagotovil s prednostjo ene same točke naslov letošnjega državnega prvaka. Šlibar, ki je skakal pred njim, je bil za pol metra krajši, medtem ko je Zajc, pa čeprav z lepim slogom pristal, le pri znamki 59 m.
Izid nedeljskega tekmovanja je sledeči:
PEČAR (Mojstrana) 224.4 točk (59.5, 6Q5)
Šlibar (JLA) 219.4 (59.5, 60) Zajc (Jesenice) 218.5 (59j 59) Oman 214 ( 56.5, 57.6) Koprivšek 208.9 ( 56, 57.5) Eržen 208.5 (57.5, 58)
Rojina 202.6 (57.5, 58) Gorjanc 202 (56, 54) Giacomelli 199.4 ( 54, 56)
. Nahtigal 196.5 ( 52 , 54.5), itd.
iiiiMitiiiiiiiimmnimmimmitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiitimiiniiimiiiiiiiiiifimiimiimitiiiiiiiiiiiiiiHiimiiiiiiiiiiiiitiiiimiiiii
Tudi v Megevu premoč avstrijskih alpskih smučarjev
Falcku slalom, Schranzu kombinacija
Zaradi padcev so Francozi popolnoma razočarali
MEGEVE, 5. — Avstrijci so v nedeljo pokazali še enkrat vso njihovo premoč v alpskih disciplinah. Po sobotni zmagi Schranza v veleslalomu v okviru tekmovanja za pokal Emile Allais, je zmaga v nedeljskem tekmovanju v slalomu pripadla Ernstu Falcku, medtem ko je prvo mesto v kombinaciji osvojil K.
Schranz, za katerim se je u-
V nedeljo v Bostonu
Nov svetovni rekord J. Uelsesa: 4,89 m v skoku s palico
BOSTON, 4. — Samo 24 ur po preskoku 16 čevljev (4,876 m) s palico, kar je nov svetovni rekord v tej panogi, je 24-letni rekorder John Uelses skočil 4,89 m ter tako še enkrat izboljšal, tokrat lastni rekord.
Uelses je med tekmovanjem «indoor» v Bostonu preskočil vse nižje mere brez težkoč. Po zmagi v tekmovanju s 4,78 m je Uelses dal postaviti letvico v višino 16 čevljev in 1 palca. Atlet je večkrat poskusil zalet in končno se je pognal kvišku ter je že pri prvem skoku šei preko določene meje. Takoj zatem so zmerili višino in so ugotovili, da Je Uelses preskočil 4,896 m, kar je nov svetovni rekord.
iiiiinmiimiiilimililliiiiilimiiiiMiiiiiiiiiiliiiiniiittiiitiiliiilfiiiliiiiiilililliMiiIlltilMlllillillI*
Italijansko prvenstvo v nordijskih disciplinah
Ekipa Fiamme Gialle zmagala na 3x10 km
Zmagovalno štafeto so sestavljali Nones,
De Dorigo in De Florian
ZIANO Dl FIEMME, 5. — V nedeljo se je italijansko državno prvenstvo v nordijski h disciplinah zaključilo s štafetnim tekom članov na 3X10 kilometrov dolgi progi. Zmagala je ekipa kluba «Fiamme----------------	.—“	.	.._
Gialle« iz Predazza, ki je na- me Oro» iz Moene, Na tretj
- mesto pa se je uvrstila druga ekipa «Fiamme Oro», ki je pustila za seboj še 29 klubov. Izid tekmovanja je sledeči:
1.	«FIAMME GIALLE« — Predazzo 1.42'17”2
2.	»Fiamme Oro« — Moena z zaost. 46”
3.	»Fiamme Oro II« itd,
----#»----
Z rekordom skakalnice
Bruno De Zordo italijanski prvak
CORTINA D'AMPEZZO, S-Bruno De Zordo je v nedeljo postavil na olimpijski skakalnici, kjer so bile tekme z* italijansko prvenstvo, nov rekord in si je tudi osvojil značko prvaka. De Zordo je skočil najdlje 84.5 m in do^ kazal, da se lahko uvrsti med najboljše skakalce na svetu. To bo lahko dokazal na svetovnem prvenstvu, ki bo za nordijske discipline v Zakopanih na Poljskem.
Iziti tekmovanja v skokih
1.	BRUNO DE ZORDO (It.) 237 točk (81,5, 84,5 m)
2.	Dino De Zordo (It.) 224,5 (78,5, 83)
3.	Giacomo Aimoni (It.) 224,5 (78,5, 82)
4.	Nilo Zandanel (It.)	22l
(76,5, 78)
5.	Helmut Wegscheider (Nemčija) 218, 5 (75,5, 77)
6.	Agostino De Zordo (It.) 212,5 (72,5. 77,5)
7.	Hias Winkler (Nem.) 207,5 (74,5. 76)
8.	Edi Heilingbrunner (Nemčija) 206 (71. 72,5)
9.	Ceccon Mario (It.) 200,5 (75, 74,5)
10.	Alain Macle (Fr.) 193.5 (71, 73,5).
KOŠARKA	_
stopila v postavi Nones, De Dorigo in De Florian. Ta ekipa je po ostri borbi le za 46” razlike odvzela državni naslov lanskemu prvaku «Fiam-
I
f
s? -^1
G. DE FLORIAN član zmagovalne štafete
vrstil njegov rojak Stiegler.
Avstrijci so dosegli popolno zmagoslavje, saj so v slalomu dosegli poleg prvega mesta še drugo s Stieglerjem, peto z Nenningom in šesto s Schranzom. Francozi pa so doživeli popoln poraz, pa čeprav je treba tega opravičiti s padci, ki so izločili Arpina, Bonlieuja in Duvillarda iz prvih mest lestvice. Najbolj-d«r najbolj"'nevariio~ akcijo:	med njimi je bil Bozon, ka.
s krosom je presenetil tako teremu je sledil Lacroix. Frigeri ja kot Torosa, ki sta | Američan Ferries, ki je bil
diskvalificiran in Švicar Ma-this, ki je odstopil, sta razočarala, medtem ko je Američan Bud Werner presenetil z osvojitvijo tretjega mesta
Od Italijanov je bil najboljši Felice De Nicolo, kateremu je uspelo uvrstiti se na deseto mesto, ki mu je prineslo tudi sedmo v lestvici kombinacije.
Izidi nedeljskih tekem v slalomu so sledeči:
1 ERNST FALCK (Avstrija)’ 125,72
2.	Pepi Stiegler (Avstrija) 128.83
3.	Bud VVerner (ZDA) 129,26
4.	Charles Bozon (Francija) 129.51
5.	Gerhard Nenning (Avstrija) 130,53
6.	Karl Schranz (Avstrija) 130.57
7.	Leo Lacroix (Francija) 131.26
8.	John Clough (ZDA) 131,34
11. Felice De Nicolč (Italija) 132,87 itd.
LESTVICA KOMBINACIJE
1.	KARL SCHRANZ (Avstrija) 20,56 točke
2.	Stiegler (Avstrija) 27,16
3.	Laeroix (Francija) 27,75
4.	Falck (Avstrija) 28,99
5.	VVerner (ZDA) 38,76 itd.
MUENCHEN, 5. — Košarkarski tlirnir na olimpiadi v Tokiu 1964. leta bo omejen sa' mo na 16 ekip. Tako je sklenil odbor mednarodne košarkarske zveze. Skoraj gotovo J®> da bo Japonska uvrščena med prvo skupino osmih ekip 'n sicer ZDA SZ, Brazilije, It*" lije, CSSR, Jugoslavije, Poljske in Urugvaja. K turnirju bodo pripuščene po 2 evropski, dve ameriški, dve azijsk1 in afriška ekipa. Te se bodo uvrstile v finalni del turnirja z izločilnim tekmovanjem.
Odbor je nadalje dotočil n0" silce štirih skupin za evropsk0 prvenstvo, ki ba 1963. leta v Varšavi.
C. Y. LEE
>♦♦♦♦♦»♦♦♦♦ ♦♦♦♦♦♦♦♦»♦ ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦* ♦♦♦♦♦♦♦ ►♦♦♦
*♦♦♦♦♦♦♦♦+ ♦♦♦♦
VENG0V ZADNJI j
PREPOVEDANI DOLAR j
;	♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦********** *******
Pisatelj Lee se je rodil na Kitajskem, a živi zdaj v San Franciscu, kjer je Urednik nekega dnevnika, ki izhaja v kitajščini. Pričujoča zgodba mu je leta JS54 prinesla prvo nagrado na nekem nagradnem razpisu —	750 dolarjev.
Napisal je večje število gledaliških del in dva romana — tise i> angleščini. t Pri nas ga doslej še nismo prevajali, a si kot izredno tenkočuten in resen ustvarjalec nedvomno zasluži, da ga spoznamo tudi mi.
Gospod Veng je sumil, da Je goveje meso med rezanci prejkone konjsko; kljub temu ga je pojedel. Skledica je ostala tako snažna, da je osebju/tiste restavracije na prostem niti ne bi bilo treba pomivati. Pogled
mu je obstal na skledici in v zadregi je povesil oči, zakaj od dobro vzgojenega človeka je terjal običaj, naj pusti nekaj hrane v skledici, ko neha jesti. Bila je sramota, da je pospravil vse do zadnjega koščka; s tem je osramotil ugled kon-fucijanskega učitelja, čeprav brezposelnega.
Z vso naglico je plačal kosilo, si otresel svoje oguljeno svileno oblačilo in se napotil proti Nebeškemu mostu; v globokem žepu je stiskal svoj zadnji srebrni dolar. Dolar je bil prepovedan. Pred nekaj meseci so bila oblastva ukazala, da je treba ves srebrni, zlati in ameriški denar zamenjati za edino veljavno plačilno sredstvo — jlnmingpiao. Gospod Veng je imel takrat šestnajst dolarjev; zamenjal jih je petnajst, enega
pa obdržal za spomin. Zdaj je bil ta srebrni dolar vreden petnajstkrat toliko kakor pred tremi meseci — na črni borzi seveda. Čeravno je bil gospod Veng razprodal že večino svojega imetja, vštevši dragoceni zaklad — Četvero Konfucijevih knjig, mu je bila lakota kar naprej za petami, kakor trmasta pocestnica na Osmi veliki ulici v Pekingu. To je vzrok, ki je privedel gospoda Venga k odločitvi, da se bo okoristil s svojim spominkom — zadnjim srebrnim dolarjem. S težkim srcem in praznim želodcem se je torej odpravil proti Nebeškemu mostu.
Na tem tjpičnem pekinškem bazarju so vladali gneča, hrup in umazanija — kakor običajno. Krošnjarji s sladkarijami, restavracije na prostem, rokoborci, čarodeji, prodajalci zdravilnih zelišč in sleparji so vsak po svoje prispevali k trušču, ki je bil po mnenju gospoda Venga prava sramota za to sicer resno mesto. Oprezno je stiskal srebrni dolar v roki, pospešil korake in se umaknil potepuhom, ne da bi bil izgubil priučeno ravnotežje konfucijanskega u-
čitelja. Ali v duši je potožil nad usodo konfucijanskih učenikov. Naj je bil še tako častivreden, je bil vendarle prisiljen obiskati tako nizkotnega človeka, kakor je bil Pok Mark Ding, preprodajalec starega blaga in črnoborzijanec.
Pred stojnico Poka Marka Dinga se je gnetlo ljudi in njihovi glasovi so malone preglušili običajni trušč na Nebeškem mostu:	hrupni
glas nekega moškega, ki je rotil in moledoval, temu pa se je pridružilo in se mešalo z njim razgreto godrnjanje množice. Gospod Veng si je z rameni utrl pot med ljudmi. Osupnil je, ko je spoznal, da je večino hrupa treba pripisati Dingu, ki je bil z lisicami priklenjen na policaja. Potne kaplje so mu vrele na široki obraz in na vratu so mu izstopile velike, debele, modre žile, medtem ko je tarnal in divje mahal z rokafmi. Z obrite glave se je vzdigovala para kakor iz lonca pravkar kuhanega riža.
«Nedolžen sem!» je vpil. »Pravim vam, da sem nedolžen!«
Stražnik je žvenketal s tremi srebrnimi dolarji, ob-
tožujoče kazal s prstom na Dinga in se zadiral: »Nedolžen, ha? Zalotili so te, ko si poskušal prodati te tri dolarje. Zakon ti bo odmeril dve leti zapora.. *
»Ta denar ni moj, če vam rečem, da ni,» je vpil Pok Mark Ding. »Nekdo mi ga je moral spustiti v žep, vam pravim...*
Gospod Veng si je obrisal čelo. «Srečen dan,* je pomislil. «Lahko bi bil jaz na njegovem mestu. Lahko bi me bili zalotili pri prodaji srebrnega dolarja! Kar predstavljajte si konfucijanskega učitelja, ki mora za zapahe!*
»Resnico vam govorim, slišite!* Pok Mark Ding se je začel pričkati še bolj razvneto. »Nekdo je skrivaj spustil tri srebrne dolarje v moj žep...*
«Smešno opravičilo,* je pomislil Veng. »Le kdo bi bil dandanes tako neumen, da bi dajal denar v žep koga drugega? Najbolj trapast izgovor, kar sem jih slišal!* Veng ni nikoli maral za Dinga, žal mu je bilo, da se je sploh preselil v njegovo bližino: njegovo stanovanje je bilo le za troje
vrat oddaljeno od Dingovega. že zdavnaj bi se bil u-maknil taki soseščini, ko bi se mu ne bili priljubili Dingovi otroci. Branjevec ga je zaničeval od vsega začetka. Pogosto se je postavljal pred drugimi sosedi, češ da lahko zasluži več denarja kakor konfucijanski učitelj. Venga je bolelo, ker je bilo v teh besedah nekaj resnice. Ding je lahko zaslužil vsaj toliko, da je mogel preživljati kar številno družino, medtem ko Veng ni spravil niti toliko denarja skupaj, da bi se oženil. Zdaj se je razveselil, ker je policija dobila v pest moža, ki je preprodajal srebrne dolarje. Dve leti zapora, ha, to je še premalo. Falot bi si zaslužil tri leta!
»Stražnik!* Ding je začel prosjačiti. «Nedolžen sem, če vam rečem! Staro mat.3r imam, bolno ženo in sedem otrok, za katere moram skrr beti...* '
«Laž!» je kriknil Veng v mislih. «Matere sploh mma več in otrok je samo pet in njegova žena je zdrava ko vodni bivol.* Zona ga je spreletela, ko je pomislil na Dingovo ženo. Imela je toliko sape, da je lahko zmer-
jala moškega debelo uro, ne da bi se ji bilo ustavilo. Veng je večkrat premišljeval, kako je mogoče, da )e tako zanikrn par rodil pece-ro nadvse ljubkih in prijel-nih otrok, in tako mirnih. Bili so mu zelo pri srcu, zlasti pa mu je bila všeč Lotos, najstarejša hči. Zdaj je bila stara kakih sedemnajst’ let. Mati jo bo prav gotovo prodala na Osmo vel-ko ulico, če bodo Dinga zaprli. Prenekatera sosednja družina je že prodala svojo hčer...
Zdaj je Ding udarjal z glavo ob tla. «Joj, poveljnik,* je vpil med solzami, «ne morem v zapor! Moja družina bo stradala! Joj, gospodar modrih nebes, rečem vam, da to ni moj denar...*
Stražnik je pomignil z glavo. Eden od njegovih mož je stopil k Dingu. Zagrabil ga je za ramo in velel: »Vstani, ti!»
Veng je odkimal. «Hudo je, da bodo njegovi otroci morali stradati,* je pomislil. «Njegov najmlajši je tak prisrčen, debelušen na-gajivec in ima bistre oči. Zdaj je menda izpolnil tret-
je leto.* Veng je imel tega otročička rad. Bil je živ ko ribica, ko se je sam zase i-gral s ceneno šaro pred očetovo kočo iz blata. Kadarkoli je prišel Veng mimo, mu je deček pomahal z u-mazano ročico. Hudo je, da bodo morali stradati...
Zdaj se je Ding oprijemal stražnikovih nog in jokal kakor ženska. »Ce vam pa rečem, da ne morem v zapor! Bolno mater imam in osem otročičkov, ki jih moram vzdrževati. O; gospodar...*
Vengu je šlo na smeh. Trenutek prej je imel lopov samo sedem otrok, zdaj jih je imel osem. Lažnivec s slabim spominom. Pravi čudež je, da je Lotos lahko tako ljubezniva in poštena. Dekle, kakršna je bila, vzgojena od takega očeta, je bila kakor roža, ki je vzcvetela na smetišču. Veng se za trenutek ni mogel otresti misli na Lotos.
Spominjal se je, kako Je zdravnik žalostno c ikima val z glavo, ko je bil nekoč hudo bolan. In kako ga je poskušala Lotos hraniti z grenkim zeliščnim sokom, a kratko malo ni mogel ni-
česar požreti. Tudi se j® spominjal, kako je iumacj zdravnik naročil Lotos, na) mu poišče kakega zahodn®" ga zdravnika, ker se mu J® obrnilo na slabše. Moral# mu je že trda presti, sice* domači zdravnik ne bi O** koli pošiljal po svojega so* vražnika, kateremu se je P0" gosto posmehoval, če' d® zdravi ljudi večkrat z n0, žem kakor z zdravili. Tod® tistikrat zahodni sdravni* ni uporabil noža, nebes# naj bodo zahvaljena! P°' tem ko ga je preiskal z n®" kim zahodnjaškim hokusp0" kusom, mu je nekaj vbrizf?' nil v ramo, nato pa reke* Lotos: «Ta človek potrebi1' je kri.*	.
Ko je bila omenjena WJf je Veng omedlel; prebudn se je šele takrat, ko se J® iz roke Dingove hčere P1'®' takala kri vanj in je čuti*’ kako mu srce gori, kak°r da bi se peklo na ognP' Veng se je vsega tega dobf° spominjal. Kadarkoli je P^ mislil na kri, ki se je iz
tos pretakala v njegove
ti-
le, ga je obšlo nenavadh čustvo in bil je v večnem* strahu, da bi jo mati uteF nila prodati na Osmo veli**0 ulico...
četrt"
: .	-----m MONTFrrHl 6-TT TELEFON Ot-ftOR IN 94-638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA GORICA: Ulica S. Pellico 1-U. Tel. 33-82 - UPRAVA: TRST - UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 - Tel. št. 37-338 - NAROČNINA: mesečna 650 lir - Vnaprej:
l REDNI. V°:	goo jj celoletna 6400 lir — FLRJ: v tednu 20 din. mesečno 420 din - Nedeljska: posamezna 40 din. letno 1920 din, polletno 960 din, četrtletno 480 din — Poštni tekoči računa Založništvo tržaškega tiska Trst H-5374 Za FLRJ: ADIT DZS, Ljubil# J
letna 1800 hr poiletna SSOO ir ee oletna e lir	Ljubljani 600-14/3-375 - OGLASI: Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 80. tinančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir. - Mali oglasi 30 lir beseda. - Vsi ogla* se naročajo pri upravi.
Stritarjeva ulica 3-1, telef. 21-928. tekoči račun pri Narodni Danki v ^uotja	Odgovorni urednik:	STANISLAV RENKO - Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst	_