PE KRANJ - Koroška c. 1, tel. 04/ 280 16 00 Poslovalnica za prebivalstvo posluje od 8. do 17. ure VARNOST KRANJ KRANJSKA VARNOSTNA DRUŽBA •ALARMNI SISTEMI • VAROVANJE • PREVOZI DENARJA •SVETOVANJE DEŽURNI CENTER [04) 20 15 100 ELEKTRONSKA BANKA za občane, zasebnike in pravne osebe Gorenjska*!/ Banka Banka <» posluhom OGLAS Leto LV - ISSN 0352 - 6666 - št. 94 - CENA 240 SIT (14 HRK) Kranj, petek, 6. decembra 2002 Foto: Gorazd Kavčič Težka naloga Po podatkih državnega statističnega urada smo november preživeli brez inflacije, cene življenjskih potrebščin so bile torej v povprečju enake kot oktobra. Medtem ko je sosednja Avstrija med lanskim in letošnjim avgustom imela 1,9-odstotno inflacijo, Italija 2,4-odstotno in dvanajst držav Evropske unije povprečno 2,2-odstotno, tudi novembrska "ničla" v Sloveniji vzbuja upanje, da bo za zdaj še visoko in trdoživo inflacijo v naslednjih dveh letih le oklestila na raven štiri do štiri in pol odstotka. To bi bila po vseh ocenah še nekako sprejemljiva "dediščina" za vključitev v evropski tečajni mehanizem in v evropsko denarno unijo, vse drugo bi bilo za državo, predvsem za njeno gospodarstvo, slabo, opozarjajo resni analitiki, ki tudi dobro vedo. da prepolovitev sedanje inflacije v dveh letih ne bo enostavna naloga. "Inflacija ni žarnica, ki jo prižigamo in ugašamo s pomočjo stikala", kot je slikovito zapisal eden od komentatorjev, ampak je "odraz šibkosti in bolezenskega stanja gospodarstva, ki ga je možno ozdraviti le s temeljitimi posegi", pri tem pa se v kratkem času ne da prav veliko narediti. Visoka letošnja inflacija (ob koncu leta bo okrog 7,5-odstotna) je po oceni Banke Slovenije predvsem posledica davčne politike, to je višjih davčnih stopenj pri davku na dodano vrednost in povišanja trošarin, ter pretiranega "skoka" cen, ki so neposredno pod nadzorom države ali različnih agencij. Takšna stroškovna inflacija je po oceni strokovnjakov veliko lažje ozdravljiva kot, denimo, inflacija, ki jo spodbuja povpraševanje. A tudi, če je tako, bo cilj, okrog štiriodstotno inflacijo leta 2004, možno doseči le z usklajenim delovanjem vlade in denarne oblasti ter davčne, denarne, tečajne in vseh drugih politik, z omejevanjem javne porabe, z zmerno rastjo plač v javnem sektorju ter z omejevanjem naraščanja cen pod neposrednim ali posrednim državnim nadzorom. Cveto Zaplotnik Miklavž nas je obdaroval Kranj - Sinoči je bil Miklavžev večer, eden od najlepših in najbolj vznemirljivih decembrskih večerov. V naše domove je prinesel radost spoštovani dobrotnik sv. Miklavž, večinoma v spremstvu angelov in marsikje tudi parkeljnov, ki pa so morali biti ob Miklavževi prisotnosti ponižni in mirni, sploh pa ne hudobni do otrok. Miklavž je simbol dobrote. Uči nas, da moramo ob sprejemanju darov tudi dajati in pomagati tistim, ki so pomoči potrebni. Miklavž je torej tudi izraz humanosti, dobrodelnosti in sočutja do ljudi, ki so v stisku in v svoji nemoči hrepenijo po naši pomoči. Decembra bosta prišla še dva dobra RK>ža, Božiček in nato še dedek Mraz. J.K. GERLITZEN - OSOjŠČICA, veliko smučišče v bližini Beljaka. Izvoz z avtoceste »Vlllach - Osslachersee«. Moderne žičnice, dolge In urejene proge, umetni »neg, raj za *mučar|e In deskar|e na snegu S smučarsko karto dobite 50% popusta prt vstopnini za terme VVarmbad Villach/Betjak! Smučarske karte s popusti za posameznike, družine In skupine: SKIPASS TRAVEL Kranjaka Gor» na novi lokaciji v apartmajih Garni, r_. SKIPASS tel.: 04 lil 10 00 in na W£.LDAWtl avtoceitl pr*4 karavanlklm 1 ilKAVti predorom v stavbi !' -J tel.: 04 - 586 IS 31 www.ikipaiftravel.ai GerlitzeN 14.12.velika otvoritev smučarske sezone! Prešernova pot vodi na Slovaško Ob obletnici rojstva dr. Franceta Prešerna so v torek v Mestni hiši v Kranju predstavili sedmi prevod v zbirki Prešernova pot v svet. Tokrat naš največji pesnik "potuje" na Slovaško. Kranj - Kot v zadnjih letih ob spominu na Prešerna, bodisi ob obletnici njegovega rojstva bodisi smrti, veleva že tradicija, v založništvu Mestne občine Kranj vsako leto i/ide nov prevod Prešernovih pesmi v enega od svetovnih jezikov. Doslej smo bili tako priča dvojezičnim izdajam v angleškem, nemškem, francoskem, italijanskem, hrvaškem in ruskem |c/ikii, tokrat pa smo dobili še prevod v slovaški jezik. Profesorja France Pibernik in Franc DfOlCi ki zbirko urejata od vsega začetka in jima gre za to izreči veliko zahvalo, sta tokrat sprejela pobudo profesorja slovaškega je- zika in književnosti na Filozofski fakulteti Andreja Rozmana, kije k izdaji napisal tudi spremno besedo. Za prevod sta tokrat poskrbela pesnik Lubomir Feldek in jezikovna svetovalka, doktorantka Anežka Kočalkova. Lično knjigo, katere oblikovno zasnovo je že ob prvem prevodu pripravil oblikovalec Pavel Rakovec, so natisnili v Gorenjskem tisku, poleg običajnih izvodov pa je na voljo tudi i00 oštevilčenih izvodov vezanih v usnju. Ob številnih kulturnih prireditvah, ki so se v torek Zgodile v spomin na obletnico Prešernovega rojstva, je izid prevoda zagotovo tista, ki je najbliž- ja pesniku. Gre namreč za njegovo poezijo. Prešeren je svoje delo odlično opravil, naša naloga je, da ga ponesemo v svet, bi veljal razmislek o velikem delu, ki ga opravlja kranjska občina, ko z vsakim letom bogati zbirko, ki se GOSTILNA S PRENOČIŠČI IN PIVOVARNA Marinšek Marjan s.p., Glavna c. 2, Naklo MaKINŽEK tel.: 04 25 77 270 Prednovoletne zabave, silvestrovanje je doslej ni upala izdati še nobena založba. Zbirka, ki se je tokrat ozrla v slovanski svet, naj bi ob letu dobila še enega "bratca", namreč španski prevod, ki je po besedah Franca Drolca že v pripravi, razmišljajo pa tudi o poljski in srbski izdaji. Izida knjige sta se udeležila tudi slovaški kulturni minister Rudolf Chmel in veleposlanik te države pri nas Roman Paldo. Igor Kavčič, foto: Gorazd Kavčič H t l_ 9770352666025 Drnovšek odstopil. Rop kandidat za premiera Državni zbor je bil v sredo obveščen o odstopu predsednika vlade dr. Janeza Drnovška in celotne vlade, ki bo do imenovanja nove opravljala le tekoče posle. Liberalna demokracija je predlaga mag. Antona Ropa za predsednika vlade. Ljubljana - Če ne bo nepričakovanih zapletov, bo dobila Slovenija že 22. decembra novo vlado, 23. decembra pa bo dr. Janez Drnovšek prevzel funkcijo predsednika Republike Slovenije, saj bo na ta dan sedanjemu predsedniku Milanu Kučanu pretekel mandat. Svet Liberalne demokracije je v sredo tudi sklenil, da je finančni minister mag. Anton Rop kandidat za predsednika vlade, ki je v sredo že napovedal pogovore s predstavniki koalicijskih strank o sestavi vlade in njenih morebitnih spremembah. V Združeni listi socialnih demokratov in Slovenski ljudski stranki poudarjajo, da za spremembe ni razlogov, saj njihovi ministri delajo zelo dobro, drugačnega mnenja pa so v Demokratični stranki upokojencev DeSUS, kjer bi želeli imeti po novem vsaj dva ministra. Sedanji oziroma morebitni novi ministri, kot finančnega omenjajo dr. Dušana Mramorja, novega šolskega pa dr. Slavka Gabra, se bodo že v prihodnjih dneh predstavili poslancem. Tudi zoper mag. Antona Ropa kot novega mandatarja v strankah vladajoče koalicije ni večjih pripomb. Več jih imajo v opozicijskih strankah, v katerih poudarjajo, daje polovica mandata priložnost za oceno dosedanjega dela vlade in za spre- membe, ki naj bi bile nujne. Kakšnih resnih znamenj, da bi bila katera od opozicijskih strank pripravljena stopiti v vlado, pa za zdaj ni. Predsednik Nove Slovenije dr. Andrej Bajuk je povedal, da je njegova stranka pripravljena iti v vlado le pod pogojem, če bo imela Koalicija Slovenije v njej večino. Predsednik vlade dr. Janez Drnovšek, kije bil v nedeljo izvoljen za predsednika Republike Slovenije, je v sredo poslancem državnega zbora napovedal svoj odstop. V nagovoru je poudaril, da je za nami prelomno obdobje, v katerem je bil on sam predsednik štirih vlad, ki so Slovenijo uspešno pripeljale do uresničitve po- Železničarski referendum 19. januarja Dovolj podpisov so zbrali tudi pobudniki za razpis referenduma o vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje. Ljubljana - Državni zbor je v sredo na izredni seji sprejel odlok o razpisu predhodnega zakonodajnega referenduma o predlogu zakona o preoblikovanju in privatizaciji javnega podjetja Slovenske železnice. Referendum bo v nedeljo, 19. januarja, na njem pa se bomo odločali, ali naj ostanejo Slovenske železnice enovito javno podjetje v večinski državni lasti, ki naj bi bila tudi odgovorna za uspešno poslovanje podjetja. Vlada je namreč predlagala drugačno rešitev: Slovenske železnice naj bi se razdelile na holding in na več manjših podjetij, s čimer pa sindikati niso soglašali in so zbrali dovolj podpisov za referendum. Predlagatelji referenduma so iz referendumskega vprašanja črtali določilo, da naj bi bila vlada odgovorna za poslovanje Slovenskih železnic. Nekateri poslanci opozicije pa so na sredini seji očitali vladi, da bi se z več volje za pogajanja s sindikati lahko izognili referendumu in stroškom izvedbe glasovanja, ki se bodo gibali okrog 600 milijonov tolarjev. Prihodnje leto se nam obeta še en referendum. Odbor upravičen- cev za vrnitev vlaganj v graditev javnega telekomunikacijskega omrežja je sporočil, da mu je uspelo zbrati potrebnih 40.000 podpisov za referendum, ki jih bodo najverjetneje danes izročili vodstvu državnega zbora. Vlada je pripravila zakon, po katerem bi vlaganja v omrežje vračali iz denarja, ki se bo zbral od privatizacije Telekoma, vendar le od 20 do 40 odstotkov vloženih sredstev. Vlagatelji pa zahtevajo vrnitev vsega vloženega denarja, saj bi bila to najbolj poštena rešitev. Jože Košnjek Slovanska kultura združuje Kranj - Slovenska ministrica za kulturo Andreja Rihter je bila v torek in sredo gostiteljica zanimivega srečanja. Na Brdu, na Bledu in v Ljubljani seje sestalo 9 ministrov za kulturo in trije predstavniki ministrstev iz slovanskih držav. Razen slovenske ministrice sta bila pobudnika srečanja še ruski in hrvaški minister. Na sestanku, kjer je začel delovati Fo- rum slovanskih kultur, so poudarili, da ima slovanska kultura pomembno mesto v Evropi in da bo njen pomen velik tudi v pogojih združujoče se Evrope. Prav v promociji slovanske kulture lahko odigra Slovenija pomembno mesto. Prihodnje srečanje ministrov za kulturo iz slovanskih držav bo prihodnje leto v Bolgariji. J.K., slika Tina Doki membnih ciljev, do povabila v članstvo v Nato in do velikih možnosti za sprejem v Evropsko unijo. Naša država lahko še naprej ostaja vodilna v skupini držav, ki kandidirajo za članstvo v Evropski uniji. Nova dolžnost, ki jo bo prevzel, je zanj velik izziv. Poslancem državnega zbora se je zahvalil za podporo in jim je zaželel še veliko uspešnega dela tudi v prihodnje, ko bo treba s skupnimi močmi, kar smo v kritičnih trenutkih kljub političnim razlikam Slovenci zmogli, še delovati v dobro države. Liberalna demokracija ostaja trdna Ob menjavi predsednika vlade in odstopu dr. Janeza Drnovška s funkcije predsednika Liberalne demokracije Slovenije, kar je napovedal ob izvolitvi za predsednika Republike, se postavlja vprašanje, kdo bo novi predsednik Liberalne demokracije Slovenije in če bo ta stranka brez dr. Drnovška še tako močna. V stranki poudarjajo, da za razkroj Liberalne demokracije Slovenije ni razlogov. V njej Deset let državnega zbora Ljubljana - Državni zbor bo ta mesec kar tri sobote zapored odprt za javnost. V ponedeljek, 23. decembra, bo minilo deset let o prve seje državnega zbora Republike Slovenije, ki je bil izvoljen po novi ustavi in je nasledii dotedanjo skupščino Republike Slovenije s tremi zbori. Poslanci bodo s slovesno sejo in drugimi prireditvami obeležili ta jubilej. Razen tega bodo ta mesec kar tri sobote zapored dnevi odprtih vrat: 7., 14. in 21. decembra med 9. in 10. uro, nato pa pogovor s predstavniki državnega zbora do 11. lire. Za druge skupine bo ogled med 12. in 13. uro in nato pogovor. J.K. Spominska svečanost na Pokljuki Kranj - Območno združenje ZB NOB Radovljica in Odbor skupnosti borcev 7. SNOUB "France Prešeren" organizirata in vabita na spominsko svečanost, ki bo v soboto, 14. decembra 2002, ob 12.00 uri, ob spomeniku na Go-reljku - Pokljuka, ki obeležuje boj 3. bataljona Prešernove brigade 15. decembra 1943, v katerem je padlo 79 borcev. S kulturnim pro gramom in polaganjem vencev bomo počastili spomin na padle. Dr. Janez Drnovšek in Anton Rop. Dr. Slavko Gaber (levo) se omenja kot kandidat za ministra za šolstvo, kar je že bil. je dovolj sposobnih ljudi, ki so zreli za vodenje stranke. Kot Drnovškovega naslednika na predsedniškem mestu v Liberalni demokraciji Slovenije najpogosteje omenjajo Gregorja Golobica, predsednika sveta stranke in Drnovškovega tesnega sodelavca, ki je bil tudi vodja njegovega volilnega štaba na predsedniških volit- vah. Golobic je nedvomno človek, ki mu dr. Drnovšek najbolj zaupa. O prihodnosti stranke in njenem vodstvu bodo odločali na spomladanskem kongresu stranke. V prihodnjih dneh bo oblikovanje nove vlade osrednja slovenska politična tema, s katero se bo zaključila politična stran leta 2002. Jože Košnjek Brniški radar in varnost okolice letališča Poslanec Franc Čebulj je prometnega ministra Jakoba Presečnika spraševal o varnosti okolice brniškega letališča zaradi okvar radarja. Kranj - Neodvisni poslanec v državnem zboru Franc Čebulj in župan občine Cerklje je na seji državnega zbora 21. oktobra ministra za promet Jakoba Presečnika spraševal o varnosti okolice letališča Brnik zaradi okvar na radarju. "V zadnjem času se po vseh medijih širijo razne informacije o radarskem mrku na letališču. V tem primeru ne gre le za vprašanje potnikov, pač pa tudi za varnost okoliških vasi ter prebivalcev. Zakaj teh napak ne odpravite'.' Koliko plačuje Republika Slovenija Avstriji za radarske podatke':' Zakaj je radar Siemens, kupljen pred sedmimi leti, še vedno uskladiščen v Kidričevem. Zakaj toliko sredstev za nek sistem, kije zdaj v skladišču. Treba je razumeti, da so ljudje upravičeno zaskrbljeni," je spraševal poslanec brane Čebulj. Minister za promet Jakob Pre-sečnik je odgovoril, da je 14. oktobra tehnična služba res opazila motnje v delovanju radarja, potem pa je začel sistem razpadati. Gre za linijo za prenos radarskih podatkov, izpadanje pa je bilo v intervalu 15 minut. Zaradi tega je prišlo do vodenja letal po tako imenovanem proceduralnem načinu vodenja zračnega prometa. Pristojne službe uprave za civilno letalstvo so takoj reagirale in usposobile radar za normalno delovanje, je odgovoril minister in zagotovil, da je bil zračni promet tudi zaradi omejitve prometa popolnoma varen in da niso bila ogrožena niti letala v zraku niti naselja v neposredni bližini letališča. Vse procedure v takih primerih so usklajene / mednarodnimi standardi. J. Košnjek Prihodnji teden o proračunih Ljubljana - Predsednik državnega zbora Borut Pahorje sklical /a sredo, 11. decembra, 23. izredno sejo državnega zbora, na kateri bodo obravnavali predlog dopolnjenih proračunov za leti 2003 in 2004 in predlog zakona o izvrševanju proračunov. Poslanci bodo obravnavali tudi predlog programa prodaje državnega finančnega in stvarnega premoženja. Pri prodaji državnega premoženja sproža največ razprav prodaja Vile Bled na Bledu. Poslanci .so na zadnji seji sklepanje o tem preložili. J.K. Občinska priznanja tudi ob letošnjem prazniku mestne občine Kranj Vincenc Draksler se je nagradi odrekel Letošnji 3. december so prebivalci Prešernovega mesta počastili z nizom kulturnih prireditev, med drugim z novim, tokrat slovaškim prevodom Prešernovih Pesmi. V torek zvečer pa je bila v dvorani kina Center slavnostna akademija, na kateri je župan Mohor Bogataj med drugim podelil občinska priznanja. Kranj - Najvišje priznanje, nagrado mestne občine Kranj, je poleg kranjskega društva upokojencev prejel tudi Vincenc Draksler, soustanovitelj fundacije za pomoč pri zdravljenju odvisnikov, ki je fundaciji kot ustanovni kapital pred dvema letoma podaril posestvo v Pristavi pri Tržiču. Draksler, ki je tudi član sveta fundacije in aktivno sodeluje pri njenem delu, v fundacijo vsak mesec prispeva tudi določen znesek denarja, kot radodaren donator pa se je pokazal tudi na lanskem in letošnjem dobrodelnem Zupanovem teku okoli Brda. Vincenc Draksler, doma z Oreh-ka, se je oženil v Berlin in z ženo ustvaril uspešno, po vsej Nemčiji znano podjetje. Po upokojitvi seje preselil v Švico, od koder se rad vrača domov. Pred dvema letoma je kranjskemu županu ponudil gostilno s pripadajočim zemljiščem v Pristavi pri Tržiču ter predlagal, naj jo občina proda, denar pa porabi v human namen. Tako se je porodila zamisel o fundaciji za pomoč odvisnikom, ki si je nadela njegovo ime. Nesporno je torej, da je Vincenc Draksler človek, ki si je letošnjo občinsko nagrado zaslužil. Kuverti, v kateri je bilo okrog 700.000 tolarjev (tri povprečne slovenske plače v zadnjih treh mesecih, odšteti pa je seveda treba 25-odstotni davek), se je odrekel v korist fundacije. Celo več, županu Mohorju Bogataju je za fundacijo izročil ček za pet tisoč švicarskih frankov, saj, kot je že večkrat dejal, želi pomagati mladim, da se vrnejo na prava pota. Zdravljenje odvisnosti od drog namreč ni le dolgotrajno, ampak tudi dokaj drago. Razen Vincenca Drakslerja je Drakslerjevo darilo fundaciji za pomoč odvisnikom. Goste na svečani akademiji sta še posebej navdušila pianist Petar Milić in violinist Brane Brezavšček (povsem levi). nagrado mestne občine Kranj za leto 2002 prejelo tudi društvo upokojencev Kranj, ustanovljeno že 1946. leta, ki vse odtlej uspešno skrbi za družbeno, družabno, športno-rekreacijsko in socialno življenje svojih članov. Nagrado je iz županovih rok prevzel predsednik društva Rafael Cirič. Listine o priznanju mestne občine Kranj so bile letos tri. Prejeli so jih Marija Simčič za uspešno vodenje Ekonomske šole Kranj ter prispevek pri razvoju smučarskih skokov, Matevž Oman za prispevek na kulturnem in športnem področju, zlasti pri ohranjanju lokalnega zgodovinopisja, in kranjsko podjetje Iskrateling za socialni čut in pomoč ljudem s posebnimi potrebami. Listino je sprejel direktor Bojan Hladnik. Velike plakete mestne občine Kranj so šle tokrat v roke Mariji Cvelbar Mohorčič, zaslužni za vzgojo otrok ter preventivo in vzgojo v cestnem prometu, Vidi Košmelj Beravs za strokovno in osebno delo na področju ginekologije in porodništva ter Francu Le-barju za dobro vodenje Srednje elektro in strojne šole v Kranju kot tudi njegov prispevek k razvoju, delu in življenju vse občine. Malo plaketo je prejela študentska organizacija Fakultete za organizacijske vede Kranj za delo in vključevanje ljudi s posebnimi potrebami v vsakdanje življenje ter za ozaveščanje mladih in odraslih o pozitivnem odnosu do ljudi z motnjo v duševnem razvoju. Plaketo sta dobila še Tone Kristan za neumorno delo na področju pomo-- či žrtvam vojnega nasilja in Dušan Feldin za delo pri društvu upokojencev ter za športno in vzgojno delo. Na skupščini kranjskega pla- ninskega društva pa bodo plakete prejeli Karel Bajd, Andrej An-dolšek, Viktor Uhan, Anton Kej-žar, Peter Keše, Stane Rotar, Marijan Ručigaj, Pavle Oman in Marjan Burja. Zaslužili so jih za uspešno delo na področju planinstva ob mednarodnem letu gora in 90. obletnici gorske reševalne službe v Sloveniji. Za zasluge na kulturnem področju v mestni občini podeljujejo Prešernove plakete. Letos so dobitniki štirje. Veliko Prešernovo plaketo so prejeli prof. dr. Zdrav-ko Kaltnekar za strokovno in leposlovno ustvarjanje ter aktivno kulturno udejstvovanje, Francka Beba Jenčič za uspešno delo na področju umetnostne in kulturne zgodovine mesta Kranj in komorni orkester Carnium Kranj za uspešno glasbeno delovanje. Malo Prešernovo plaketo pa je župan Mohor Bogataj izročil predsedniku moškega pevskega zbora Peter Lipar pri društvu upokojencev Kranj Zmagu Benčanu kol priznanje za 40-letno delo. Slavnostna akademija ob občinskem prazniku in 202. rojstnem dnevu velikega Prešerna je bila zelo lep kulturni dogodek. Tej vsebini je v svojem nagovoru sledil tudi župan Mohor Bogataj, ki je poudaril predvsem subtilnost, angažiranost in univerzalnost Prešernovih misli in idej, prelitih v stihe, ki so izjemno aktualne tudi v začetku 21. stoletja. Namesto dolgega naštevanja letošnjih občinskih pridobitev je župan izpostavil le tri, povezane s Prešernom; v obnovljeni Prešernovi hiši je spominski muzej in povsem prenovljena zbirka njegovega ustvarjalnega opusa, nova je galerija Prešernovih nagrajencev v Pavšlarjevi hiši. obnovljen Prešer- Radijski reporter Franci Pavšer je ustvarjal tudi zgodovino slovenskega športa Od Majde Ankele do Jureta Koširja "Zagotovo je Franci Pavšer utemeljitelj radijskega športnega novinarstva v Sloveniji, vrsta sedanjih reporterskih imen pa je jamstvo za nadaljeva nje njegovega dela,"je dve leti po smrti Francija Pavšerja na srečanju športnih novinarjev, športnikov, sorodnikov in prijateljev dolgoletnega priljubljenega reporterja poudaril urednik informativnega programa Radia Slovenija Bojan Veselinovič. Ljubljana - Povod za torkovo srečanje v spomin Francija Pavšerja je bil izid dvojne zgoščenke s slikovitim naslovom "Poslušaj, playboy!" (tako je navadno nagovarjal prijatelje in znance), ki jo je natanko dve leti po smrti svojega očeta pripravil njegov sin, Franci Pavšer mlajši, pred dnevi pa je izšla pri Založbi kaset in plošč RTV Slovenija. Vzornik sinu in športnim novinarjem "Ze takrat, koje oče umrl, sem sklenil, da njegovo delo ne bo šlo v pozabo. Sprva sem nameraval Pripraviti knjigo z anekdotami o njem, ko pa sem začel zbirati material, pa sem ugotovil, da so mi trije njegovi prijatelji isto zgodbo različno povedali. Jaz pač teh ča- Franci Pavšer mlajši 111 minut besed na dveh zgoščenkah osvežuje spomin na Francija Pavšerja, ki je umrl pred dvema letoma. sov nisem doživel in vedel sem, da bi pri pripravi knjige prišel v velike težave. Tako sem se raje odločil za zgoščenko s posnetki njegovih različnih prenosov, saj je bil oče pač radijski reporter, ljudje se ga spominjajo po tem in najbolje je, da sam govori o sebi," je na spominskem srečanju povedal Franci Pavšer mlajši (tudi sam športni novinar) in poudaril: "Ta zgoščenka ni le spomin na očeta, je zgodovinski dokument slovenskega športa. Nastajal je dolgih štirideset let - od poletja 1962, koje bil oče izbran na avdiciji športnega uredništva tedanjega Radia Ljubljana. Prvi posnetki na zgoščenki so iz leta 1963, zadnji iz leta 1999. Oče je bil v tem času priča mnogim športnim dogodkom. Poročal je iz petnajstih olimpijskih iger, poleg tega, daje bil športni novinar, pa je poročal tudi o mnogih drugih dogodkih, vojaških paradah in manevrih, prenašal je Titove govore, dal pa je tudi pobudo za vrsto radijskih tehničnih podvigov, od prenosa s Triglava, Kredarice in celo iz letala." Najprej smučarski reporter Na dveh zgoščenkah je poleg različnih športnih prenosov /branih vrsta odličnih reportaž, ostrih komentarjev in pogovorov s športniki. Kljub temu daje poročal o različnih športih (atletika, namizni tenis...), pa je bil v prvi vrsti poročevalec s smučarskih prireditev, saj je bil komentator ■'brez dlake na jeziku" že v časih, ko je smučala še Majda Ankele in ko je svoje uspehe doživljal Jure Košir. Najbolj pa nam je ostal v spominu, ko seje radoslil in Žalosti! skupaj z nami ob zmagah in porazih Jureta Franka, Roka Petroviča, Borisa Strela in seveda Sorodniki, prijatelji in športniki se radi spominjajo iskrivega reporterja Francija Pavšerja. Bojana Križaja, ki gaje spremljal vso športno kariero. Vez med športniki in publiko "Ko sem kot mladenič začel stopati po mednarodni športni poti, mi je podpora Francija Pavšerja, pa tudi Jožeta Dekleve in Jožeta Pogačnika, ogromno pomenila. Smučarijo so že takrat poznali veliko bolje kot mi, zato smo "rasli" skupaj, doživljali uspehe in padce in skupaj smučarijo spravili do neslutenih meja. Bili so res zlati časi, doma med publiko smo imeli ogromno podporo. In prav novinarji so bili vseskozi vez med nami in publiko. Brez Francija Pavšerja smučanja zagotovo ne bi bila to, kar danes je," se svojih tekmovalnih dni in novinarjev, ki so ga spremljali še danes spominja Bojan Križaj. "Ko sem končal svojo športno kariero, mi je Franci Pavšer poklonil skromno kaseto, vsebina na njej pa daleč od tega. da bi bila skromna. Na njej so bili namreč posneti intervjuji, ki sva jih imela od začetka do konca moje športne kariere. Zanimiv pa je bil tudi njegov komentar, ko mi je dejal, da se bom tako lahko spominjal, kako sem se izobrazil od "zelenca" do rutiniranega govornika," pravi Bojan Križaj, ki se Francija Pavšerja - tako kot večina ostalih športnikov, prijateljev in sorodnikov - spominja kot duhovitega sogovornika, ki ga je naučil marsikaj o športu in življenju: "Moram reči, da mi je bilo v veselje potovati skozi življenje skupaj s Francijem Pavšerjem in mnogimi drugimi novinarji." Tudi drugi, ki smo se v torek udeležili srečanja v Francijev spomin in ki smo ob zvoku njegovih besed iz zgoščenke še enkrat podoživljali pretekla leta, se bomo Francija Pavšerja zagotovo še dolgo spominjali. Ker smo ga poznali kot novinarja, ki nam nikoli ni ostal dolžan odgovora. Pa čeprav se je le hudomušno namuznil. Vilma Stanovnik nov gaj in Plečnikove arkade pri Prešernovem gledališču. Še posebej pa so Kranjčani ponosni na edicijo Prešernova pot v svet, v kateri je izšel že sedmi, tokrat slovaški prevod Prešernovih Pesmi. Izjemno kulturno noto je svečani akademiji vtisnil tudi nagrajeni komorni orkester Carnium pod vodstvom Petra Škrjanca, ki je izvedel deli Beethovna in Griega. Solista sta bila violinist Brane Brezavšček in pianist Petar Milic. Polna dvorana kina Center je nedvomno dokazala, da si Kranjčani želijo tudi resnih koncertnih prireditev. Helena Jelovčan, foto: Tina Doki GLAS Odgovorna urednica Marija Volčjak Namestnika odgovorne urednice Jože Košnjek, Cveto Zaplotnik Uredništvo novinarji - uredniki: Boštjan Bogataj, Helena Jelovčan, Katja Dolenc, Igor Kavčič, Jože Košnjek, Urša Peternel, Stojan Saje, Darinka Sedej, Vilma Stanovnik, Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl Žlebir, Andrej Žalar, Štefan Žargi; stalni sodelavci Matjaž Gregorič, Renata Škrjanc, Simon Šubic fotografija Tina Doki, Gorazd Kavčič lektoriranje Marjeta Vozlič GORENJSKI GLAS je registrirana blagovna in storitvena znamka pod št. 9771961 pri Uradu RS za intelektualno lastnino Gorenjski glas je poltednik, izhaja ob torkih in petkih, v nakladi 22 tisoč izvodov. Redna priloga naročniških izvodov zadnji torek v mesecu je Gregor. Ustanovitelj in izdajatelj Gorenjski glas, d.o.o., Kranj / Direktorica: Marija Volčjak / Priprava za tisk: Media Art, Kranj / Tisk: SET, d.d., Ljubljana / Uredništvo, naročnine, oglasno trženje: Zoisova 1, Kranj, telefon: 04/201-42-00, telefax: 04/201-42-13 / E-mail: info@g-glas.si /Mali oglasi: telefon: 04/201-42-47 sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan od 7. do 15. ure, sreda do 17. ure. Naročnine: trimesečni obračun - individualni naročniki (fizične osebe - občani) imajo 20 % popusta. Naročnina se upošteva od tekoče številke časopisa do PISNEGA preklica; odpovedi veljajo od začetka naslednjega obračunskega obdobja. Za tujino: letna naročnina 80 evrov: Oglasne storitve: po ceniku. DDV po stopnji 8.5 % v ceni časopisa / CENA IZVODA: 240 SIT (14 HRK za prodajo na Hrvaškem). Obnovili ambulanto Radovljica - V Zdravstvenem domu Radovljica so v petek svečano odprli dve obnovljeni splošni ambulanti, prostore za medicino dela in ambulanto za specialistične dejavnosti. Uspešni v prvem mandatu Občina Žirovnica je v torek, 3. decembra, v dvorani KD dr. Franceta Prešerna praznovala občinski praznik. Osrednja slovesnost je bila ob dnevu rojstva Franceta Prešerna predvsem kulturno obarvana, ob slavnostnem nagovoru župana Franca Pfajfarja pa so bila podeljena tudi občinska priznanja. Odločitvi za obnovo je botrovala dograditev prizidka za nujno medicinsko pomoč in ambulantnih prostorov za dva splošna zasebna zdravnika. Obnovljeni prostori mejijo na novi del, povezava pa je bila doslej skozi sestrske sobe, kar pa ni bilo sprejemljivo. Naložba je vredna dobrih 36 milijonov tolarjev. Od skupne vsote so za gradbena dela porabili okoli 17,7 milijona tolarjev, za nakup opreme pa 8,2 milijona tolarjev. Preuredili so še kotlovnico, obnovili streho, del fasade, razširili telefonsko centralo in računalniški strežnik. Denar za obnovo je prispevalo Osnovno zdravstvo Gorenjske iz rezerviranih sredstev za naložbe in opremo za radovljiški zdravstveni dom iz preteklih let ter za letošnje in prihodnje leto. Vodja Zdravstvenega doma Radovljica dr. Marjana Grm je prepričana, da so ravnali prav in pridobili sodobno urejen zdravstveni dom za prihodnja leta. A.B. Breznica - Letos seje za občino Žirovnica zaključilo prvo uspešno mandatno obdobje, ki ob pregledu opravljenih del v štirih letih upravičila takratno referendumsko odločitev, da gre svojo pot v tesnem sodelovanju s sosednjimi občinami in vsemi drugimi v regiji. Pri izvajanju obveznih rednih nalog je na vseh področjih močna dejavnost. Uspeli so zgraditi nov otroški vrtec, čistilno napravo v Smokuču, prenoviti šolske prostore, zagotoviti prostore za javno knjižnico, začeli z gradnjo prizidka k zdravstveni postaji, gradnjo kanalizacije v Smokuču, občina pa skupaj z občinami Jesenice in Kranjska gora vlaga v urejanje deponije Mala Mežakla in v čistilno napravo Jesenice. Skupaj vlagajo tudi v posodabljanje odvoza odpadkov ... Proračun v višino 440 milijonov tolarjev za leto 2002 je kompromis med razpoložljivimi sredstvi, obveznimi na- logami občine in načrtovano investicijsko dejavnostjo občine, je pojasnil župan. Občina se samofi-nancira, pri investicijah pa država primakne le deset odstotkov, ker presegajo republiško povprečje na dohodnini prebivalstva za 60 odstotkov. Zato je potrebno smotrno planirati porabo teh sredstev. Do konca letošnjega leta bo izdelan idejni projekt ureditve pločnikov k državni cesti, na področju zdravja in urejanja prostora v letu 2002 zaostajajo z zastavljenimi programi, ker še niso sprejete dopolnitve k spremembi družbenega plana, kar je že ovira pri realizaciji posameznih projektov, pripravljen je tudi projekt za gradnjo vodovoda, vendar zaradi zapletov pri denacionalizaciji še niso začeli z gradnjo. Po izgradnji novega otroškega vrtca v preteklem letu je dobilo možnost bivanja veliko več kot sto najmlajših, lotili so se tudi prenove izpraznjenih prosto- Zupan zavrnil občinsko priznanje Pavel Rupar naj bi dobil plaketo za uspešno vodenje občine Tržič. Priznanju se je odrekel, ker gre za zadolžitve na politični funkciji. Tržič - Na ponedeljkovi seji občinskega sveta so potrdili mandate svetnikom in županu. Glede na volilne izide je prišlo do nekaj zamenjav zaradi odstopov. Potrdili so tudi predloge za letošnja občinska priznanja, ki jih bodo podelili na svečanosti 12. decembra v Osnovni šoli Bistrica. Iz poročila o izidu lokalnih volitev je razvidno, da je od 12408 vpisanih v volilni imenik izrazilo svojo voljo 9520 volivcev oziroma 76,72 ftdstotka. V glasovanju /a župana so našteli 9151 veljavnih glasov, od katerih jih je kar 5471 (59,79 odstotka) dobil Pavel Rupar. Druge so si razdelili Borut Sajovic. Ivan Kapel, Jožko Kuhelj in 101 Mitja Jazbec. Od 8712 veljavnih glasov za občinski svet jih je 2369 (27,2 odstotka) dobila SDS, 2168 (24,9 odstotka) LDS, 561 (6,4 odstotka) N. Si, 493 (5,7 odstotka) Vinko Perne in skupina podjetnikov, 489 (5,6 odstotka) ZLSD, 478 (5,5 odstotka) Brez politike za občane Tržiča, 440 (5,1 odstotka) Mladi Tržiča, 377 (4.3 odstotka) Športniki Tržiča in 353 (4,1 odstotka) Lista tržiških upokojencev. Iz SDS so bili izvoljeni Pavel Rupar, Peter Tomazin, Vida Raztresen, Jurij Roz'man, Janez Bogataj, Janez Ančimer, Edvard Polajnar in Jaka Malovrh, iz LDS Borut Sajovic. Zorko Bene-dičič, Anton Horvatič, Sebastijan Zupane, Dragomir Reko, Bojana Kališnik - Sušnik, Darja Benedi-čič in Drago Zadnikar, iz N. Si Boris Toma/in in Franc Praprot-»ik, z-Tiste Perne Vinko in skupi na podjetnikov Vincenc Perne. iz ZLSD Ivan Kapel, z liste Brc/ po litike za občane Tržiča Ignac Primožič; z liste MJadi Tržiča Tanja Nunar, z liste Športniki Tržiča Andreja Grašič in z Liste tržiških upokojencev Peter Belhar. Slednji je kot najstarejši član začel vodenje prve seje občinskega sveta, med katero so se seznanili tudi s tremi odstopi izvoljenih kandidatov. Odstopne izjave so podali Pavel Rupar, Darja Benedičič in Tanja Nunar. Nadomestili so jih Janez Ivan Kokalj, Janez Meglic in Aleš Raztresen. Pavel Rupar je čestital strankam, listam in kandidatom za uspeh na volitvah in se zahvalil svojim protikandidatom za korektno predvolilno kampanjo. Izrazil je upanje, da bo tako ostalo tudi v bodoče, saj jih čaka še precej nedokončanega dela. Pri tem bi želel, da se vsi obnašajo kot člani ene stranke. Občine Tržič. V na- daljevanju seje so obravnavali predloge komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja za podelitev letošnjih občinskih priznanj. Komisija je predlagala, naj bi plaketo za uspešno vodenje Občine Tržič dobil Pavel Rupar. kar pa je sam zavrnil. Menil je na-mreč. da gre /a zadolžitve na osnovi "pčflitičneTupkčije, zato še ni čas za tako priznanje. Drago Ficko iz LDS se ni strinjal, da je komisija zavrnila njihov predlog za podelitev plakete Alenki Mar-šič - Bedina. Kot so pojasnili, pravilnik ne omogoča podeljevanja priznanj za službeno delo. Tako so svetniki sklenili, da bodo na svečanosti ob prazniku Občine Tržič 12. decembra v OŠ Bistrica izročili pet priznanj. Plaketo za dolgoletno uspešno in požrtvovalno delo v Prostovoljnem gasilskem društvu Bistrica bo prejel Franc Godnov. Diplomo za požrtvovalno delo z varovanci z zmerno in težjo motnjo v duševnem razvoju bodo dobili zaposleni Varstveno delovnega centra Kranj - enota Tržič, diplomo za pomoč pri delovanju VDC - enota Tržič Tovarna pritrjevalne tehnike TRIFIX Tržič, diplomo za skrb na področju kulturne dediščine župnik Alfonz Grojzdek iz Križev in diplomo za izjemne dosežke na športnem področju Andrej Kavčič iz Križev. Stojan Saje Pet stanovanj za mlade družine Kranj - V želji, da bi staro mestno jedro pomladili in oživili, so se v Mestni občini Kranj najprej odločili obnoviti hišo v Tomšičevi 21, nasproti nekdanjih Servisnih delavnic ob poti v grad Khislstein. Občina je delo zaupala najugodnejšemu ponudniku, podjetju Gradbinec GIP, s katerim je pogodbo podpisala že konec julija. Soglasna potrditev podžupana Medvode - Župan občine Medvode je za torek sklical prvo sejo občinskega sveta občine Medvode. Triindvajset članski občinski svet sestavljajo: Janez Barle (SDS), Alojzij Teršan (LDS), Peter Militarev (LDS), Grega Bizjak (Nestrankarska lista za napredek občine Medvode), Ivan Regoršek (LDS), Vida Bališ (Nestrankarska lista za napredek krajev Občine Medvode), Anton Gustinčič (DeSUS), Uroš Košir (Zeleni Slovenije), Aleksander Mrak (LDS), Janez Burgar (Nestrankarska lista za napredek krajev Občine Medvode), Marija Kržišnik-Logar (Nestrankarska lista 1-2-3). Mitja Slane (N.Si). Dragan Djukič (Nestrankarska lista neodvisnih), Sonja Podgoršek (SDS), mag. Iva Žagar (SDS), Primož Jurman (LDS), Leopold Knez (Nestrankarska lista /a napredek krajev Občine Medvode), Ljubomir Jamnik (SDS), Aleksander Bartol (ZLSD), Stanislav Bukovec (SLS), Janez Šušteršič (Neodvisna lista Medvode moj dom), Boštjan Štrukelj (N.Si), Matjaž Rekič (Stranka mladih Slovenije). Na začetku so za predsednika Kvi-a/.a izvolili Jane/a Burgarja. V nadaljevanju seje so potrdili mandat izvoljenim članom občinskega sveta, nato pa so za podžupana občine Medvode soglasno potrdili Aleksandra Mraka, ki je že tretji mandat član občinskega sveta. Andrej Zalar Zahvala za izkazano zaupanje. Vsem elektorjem, občinskim svetom, županom v 9. volilni enoti na Gorenjskem, ki so dali svoje glasove za mojo izvolitev v Državni svet se iskreno zahvaljujem. Z vsemi občinami si želim poštenega in dobrega sodelovanja, prav tako vam obljubljam, da bom interese vseh dobro zastopal v Državnem svetu. Hvala vam. Janez Sušnik Gradbinci so se dela lotili prejšnji mesec, potem ko je občina dobila pravnomočno gradbeno dovoljenje in ko se je iz hiše umaknila še krajevna skupnost Center. Ta zdaj začasno domuje v gradu Khislstein, po končani obnovi pa se bo vrnila. V hiši bo še pet lepih stanovanj, predvidenih za mlade kranjske družine. Zaradi dotrajanosti so gradbinci hišo porušili do pritličja, prek njega zgradili trdno ploščo in na novo pozidali dve etaži. Razen pritličja in prvega nadstropja bo imela hiša izkoriščeno tudi mansardo. Obnova bo občino stala predvidoma SO milijonov tolarjev, končana pa naj bi bila v pičlih treh mesecih. Še pred izdajo uporabnega dovoljenja naj bi nasproti, na prostoru nekdanjih Servisnih delavnic, nastala kotlovnica, ki bo v prvi fazi ogrevala samo hišo v Tomšičevi 21, kasneje pa tudi nekatere druge sosednje objekte. Prvih pet novih stanovanj pomeni začetek revitalizacije starega mestnega jedra, za katero so se v Mestni občini Kranj odločili iz več razlogov. V splošnem pomanjkanju lokacij za gradnjo novih stanovanj in znanih težavah s pridobitvami gradbenih dovoljenj je to najhitrejša pot do novih stanovanj. Seveda pa je še posebej pomembno, da staro mesto na novo zaživi, tako po zunanji podobi kot po vsebini. Propadajočih, praznih objektov, ki kličejo po obnovi, je v Kranju več. po drugi strani pa življenje v njem zamira. Novi, prav izbrani stanovalci ga bbdo spel pomladili. Helena Jelovčan, foto: Gorazd Kavčič rov v šoli za uvajanje devetletke. Danes je delo opravljeno in šola je pridobila sodobne prostore za potrebe šolske knjižnice, računalništva, pouka glasbe, nove kabinete, učilnice in podobno, s čimer je zaključena prvo faza urejanja šolskega prostora. Temeljna vzdrževalna dela na komunalnih napravah tečejo v okviru dogovorjenih sredstev in jih v glavnem izvaja podjetje JEKO-IN, d.o.o., Jesenice, pri vzdrževanju pa so se izkazali tudi posamezni vaški odbori s svojimi predlogi. Občina bo zagotovila sredstva za preventivne projekte v okviru izvenšolske dejavnosti, dejavnosti za predšolske in šolske otroke v času počitnic, za humanitarne dejavnosti, zavodsko varstvo za občane, ki so nastanjeni posebej v zavodih, pomoč na domu tistih, ki so take pomoči potrebni. Pomemben dosežek v tem letu je sklenjen dogovor in podpis pogodbe s strani županov vseh gorenjskih občin za zagotavljanje prostorov in delovanje varne hiše na Gorenjskem. Kulturno življenje v občini je bogato in raznoliko, saj so izvajalci različni. Del predvidenih sredstev prejemata Občinska knjižnica Jesenice in Gledališče Toneta Čufarja, ki bo letno izvedel tudi dve predstavi. Rojstne hiše Čopa, Prešerna, Finžgarja in Jalna in Janšev čebelnjak so in bodo ostajaj svete točke kulturne dediščine. Letos sta bili obnovljeni Prešernova in Finžgarjeva hiša, trenutno poteka obnova Janševega čebelnjaka, za katero je poskrbela občina skupaj s čebelarsko zvezo zgornje gorenjske. Pri športno rekreativna dejavnost so razdeljena na posamezne panoge in v določena društva in v odvisnosti od športa. Ob letošnjem občinskem prazniku so bile podeljena štiri občinska priznanja in nagrade ljudem, ki so v prvem mandatnem obdobju v občini pustili svoj pečat. Občinsko j>riznanje "častni občan Občine Žirovnica" je prejel Jalen Ciril iz Rodin, priznanji "plaketa Občine Žirovnica" sta prejela Franc Legat iz Zabreznice in Amalija Možina iz Smokuča, priznanje "nagrada Občine Žirovnica" pa Janez Rozman iz Smokuča. Katja Dolenc RAD »ODMEV 90.9, 97.2, 99.5, 103.7 MHZ^ UKV, STEREO, RDS V spomin Peter Ko bal Oktobra je na svojem domu na Kokrici, v 64. letu starosti, ugasnilo življenje našega prijatelja, kolega, sodelavca, planinskega tovariša, Petra Kobala. Rodil se je 25. januarja 1939 na Nemškem Rovtu V Bohinju. Izhaja iz prave bohinjske družine z velikim številom otrok in zelo skopo osnovo za preživetje. Oče, glava družine, je po starih trdnih običajih Bohinja trdo vzgajal otroke. Tudi Peter je dobil njegov navdih, ki ga je spremljal vse njegovo življenje. Osnovno šolsko izobrazbo je dobil v Bohinju in nato v Kranju. Že zelo zgodaj se je zapisal tehniki, saj se je vpisal na Tehniško srednjo šolo v Ljubljani in jo tudi končal. Njegova želja po izobraževanju pa je bila velika, zato se je vpisal na Fakulteto za strojništvo v Ljubljani. Njegova narava in razum sta bila porok, da je končal med prvimi v svoji generaciji in postal je diplomirani inženir strojništva, kar ga je spremljalo vse življenje. Po končani tehniški šoli se je takoj zaposlil, ker mu razmere niso dovoljevale rednega šolanja. Zapisal se je Iskri, za vse življenje. Prehodil je pto mladega strokovnjaka od konstruktorja v Tehnološkem oddelku, kjer je dobil ves navdih za nadaljnji Študij, do vodje proizvodnje sestavnih delov števcev, do direktorja programa stikal, do direktorja Iskre Kibernetike, kjer je ostal do njenega konca. Pozneje je v Iskra Coni-mercu opravljal posle sodelovanja z Makedonijo. Previharil je viharna leta Iskre Kibernetike. Bil je najbolj preudaren in dosledne v skupini, ki se ji je zdelo pomembno, da mora vso zadevo vzeti v svoje roke in jo voditi vsem in domovini v prid. Postal je direktor Iskre Kibernetike. Za svoje delo in za uspehe podjetja, ki ga je vodil je dobil priznanje Gospodarske zbornice Slovenije za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke. Zahvala mu gre za preudarno, dosledno in pronicljivo vodenje. Verjetno je škoda, da vse, kar je storil in ustvaril, danes ne deluje več, ne deluje več tako, kot je bilo zamišljeno, škoda je predvsem zato, ker je pri teh naporih ravno on izgubil največ energije. Propad vsega tega je bil za njega prevelik poraz. Nikoli tegU iii prebolel. Od vseh naporov in prizadevanj na poslovnem področju pa je ostalo vsaj to, da je Iskra Kibernetika pod njegovim vodstvom zgradila planinsko postojanko na Jakobu nad Preddvorom. Upam trditi, dd brez njega in njegove odločne volje, te koče ne bi bilo. Danes se kočci imenuje Planinska koča Iskra. Naj bo tudi v njegov spomin. Kako drugače bi moglo biti, kot da je bilo ustanovljeno Planinsko društvo Iskrci-Bil je soustanovitelj društva, predsednik in bil do zadnjega zelo aktiv-en. Bil je vedno rigorozen do dejanj, do vsega dogajanja v društvu-Lahko je kdo tudi zameril njegovi doslednosti, toda v življenju ni storil nikomur nič ž.alega. Bil je predstavnik pravega demokratičnega dogajanja. Vsak naj pove svoje stališče, zgodilo se bo pa tisto, za kar se bomo skupaj dogovorili. Tega nam tudi danes še vedno manjka. Lepo bi bilo. da bi sledili njegovim idejam, njegovi ljubezni do narave in vsega naravnega. Lepo bi bilo, da njegovi ideali ne bi bili oskrunjen'- Pokojni Boris Krištufek, nekoč direktor Iskre Elektromehanike, je ob neki priložnosti ob pesmi Bojana Perka: Glas kukavice, dejal: Te pesmi ne bosta nikoli razumela. Takole gre: Sam ostal sem. še v gozd rad zahajam Minula leta so moja pomlad In kukavca poje 'Tako kot takrat. Kot pravoveren Bohinjec je bil zapisan slovenskim goram. Mislim, da ni, ne malega hriba in ne visoke gore na Gorenjskem, kjer ni bil-Marsikdo se bo spomnil, da je srečal prijaznega človeka s črnim psom, kako je sam, velikokrat po brezpotjih, pohajal po lepi slovenski zenilj'-kot je velikokrat rad poudarjal. Imel je izreden občutek z.a opazovanje narave, predvsem do rož. in lesa je imel zelo prefinjen odnos. Obisk njem doma je pustil človeku vtis, kako malo je potrebno, da lahka 1 naravi najdeš veliko izredno lepih in zanimivih oblik. Bil je mojster zbiranja rajnih oblik, ki jih najdemo na drevesih. Bil je mojster obdelave naravno oblikovanih tvorb in naravno oblikovanih skled "' posod. Njegovi prijatelji imajo gotovo vsaj en njegov spomin. Krnil Leon Seknc •••••• IZ GORENJSKIH OBČIN / info@g-glas si Sanacija struge in začetek del na Trnju Pred kratkim se je začela sanacija struge Selške Sore v Železnikih, ki bo prinesla večjo poplavno varnost. Naj spomnimo, da so bili ti kraji poplavljeni kar štirikrat v zadnjem desetletju. Železniki - Kljub slabemu varovanju pred poplavami so bili v zadnjih letih ustvarjeni ustrezni protipoplavni pogoji le ob Domelu in Niku. Ves proračunski denar, ki so ga letos namenili za izboljšanje poplavne varnosti na Gorenjskem, je pripadel Občini Železniki. Sanacija struge Sore seje začela pred nekaj tedni, do novega leta pa naj bi Podjetje za urejanje hudournikov (PUH) iz Ljubljane zgradil oporne zidove od Dolenčevega jezu do Plešeniškega mosta. "Vsako leto bi morali v sanacijo struge vložiti vsaj 50 milijonov tolarjev, saj celotna vrednost projekta znaša milijardo tolarjev," se za nadaljnjo sanacijo boji župan Mihael Prevc. Novi zakon o vodah prinaša spremembe v načinu financiranja takšnih projektov, ki bodo bolj natančno opredelili, od kod črpati denar za projekte kot je projekt, ki se odvija sedaj v Železnikih. Mihael Prevc še ugotavlja, da so pristojni v preteklih letih naredili premalo za reševanje poplavne varnosti v Železnikih. "Hudourniške struge so v katastrofalnem stanju, ob vsakem večjem nalivu pa prebivalci ob njih s strahom pogledujejo v nebo," je še pojasnil Prevc. Pred kratkim se je začela obnova regionalne ceste na Trnju v Že- leznikih. Dela naj bi bila zaključena do avgusta naslednje leto, kar pa že sedaj pomeni precejšno oviro za neoviran promet. "Za nami je naporno usklajevanje z lastniki zemljišč, pridobivanje soglasij in usklajevanje projekta z željami prebivalcem, ki živijo neposredno ob cesti, ter na drugi strani z zahtevami. Direkcije RS za ceste," je zadovoljen župan. Občina bo morala za odsek ceste na Trnju zagotoviti skoraj polovico sredstev, že v letošnjem proračunu pa so rezervirali 25 milijonov tolarjev. Razen tega odseka ceste se bo kmalu začela tudi rekonstrukcija križišča na Cešnjici, poleti pa bo predvidoma stekla še rekonstrukcija drugega dela ceste skozi Selca. Investicijska vrednost prve znaša 250 milijonov tolarjev, druge pa 180 milijonov. Občina bo v Selcih financirala tudi oporni zdi pod cerkvijo v vrednosti 50 milijonov tolarjev. Za prebivalce na Plavžu predstavlja promet mimo Milena Sartori je dočakala sto let Radovljica - Za Radovljičanko Mileno Sartori in njene najbližje je bil v sredo prav poseben dan, dopolnila je sto let. Kot so ob tem dogodku sporočili iz radovljiške občine, ji je poleg domačih - hčerke Mojce, zeta Aleksa, sina Jaka, snahe Ljubice, vnukinje Nine z možem Rafkom ter pravnukinj Lucije in Lize za visoki jubilej čestital tudi župan Janko S. Stušek. Milena se je 1902. leta kot drugi od petih otrok rodila v Slavonski Orahovici, odkoder je bila doma njena mama Vera. Njen oče Alojz Vengar je bil znani radovljiški fotograf, družinsko obrt pa je nadaljeval starejši brat Slavko. Vse svoje življenje je preživela v Radovljici, kjer se je poročila z Leopoldom Sartorijem, ki je imel ključavničarsko obrt. V zakonu sta se jima rodila sin Jaka in hčerka Mojca. Danes živi na Linhartovem trgu, v stari meščanski hiši pri hčerki Mojci in zetu Aleksu. Počuti se kar dobro, tudi vid in sluh ji služita, še vedno tudi bere časopise. V stotih letih je bila le malokrat pri zdravniku. Na otroštvo ima lepe spomine, pravi, daje imela dobre starše. Še ko je bila dekle, je bila zelo dejavna v sokolskem društvu, kjer so telovadili, igrali in peli. Sanacija struge Sore bo narejena od Dolenčevega jezu do Plešeniškega mosta. njihovih hiš po ozki cesti veliko breme, še posebej pozimi, v času obratovanja smučišča Črni vrh. Že vsaj 20 let se govori o gradnji obvoznice, pred mesecem in pol pa se je občinska uprava dogovorila z Direkcija RS za ceste za izdelavo projektne naloge, ki bo služila kot osnova za pridobitev dokumentacije za izgradnjo obvoznice. "Na Plavžu želimo zaščititi bogastvo kulturne stavbne de- Šola v žlahtnem sijaju V petek je minilo natanko 70 let, odkar je bila v Škofji Loki blagoslovljena in odprta šola - takrat imenovana "šolska palača". Na predvečer praznika so učenci in njihovi učitelji pripravili slavnostni program. Škofja Loka - Slovesnosti se je udeležilo mnogo bivših učencev in učiteljev, ki so jim sedanji učenci in učenke pripravili pester in zanimiv program, v šoli pa bo še nekaj časa na ogled razstava zgodovine šole. Razen tega so izdali tudi posebno številko Loške niedle z naslovom Zgodbe naše šole, kjer so objavljeni tudi vsi nagrajeni likovni in literarni prispevki učencev, ki so se prijavili na natečaj. V avli šoli so prikazali še, kako je potekal pouk včasih. ni Najprej je nastopil pevski zbor, sledile so recitacije, zaplesala je folklorna skupina, učenci in uČenke pa so pomagali k prijetnemu vzdušju. "29. november pred sedemdesetimi leti je bil zelo Pomemben za učitelje, učence in celotno Skorjo Loko. V tem času se je tu izmenjalo veliko število učencev in učiteljev, ki imajo, Upam, lepe spomine. Danes si telimo predvsem v korak s časom," je povedal ravnatelj Osnovne šole Škofja Loka - Mesto Marko Primožič. "Letos smo uvedli program devetletke, tako kot v zgodovini se tudi sedaj bojujemo s prostorsko stisko. Skupaj z ustanoviteljem. Občino Škofja Loka, smo že poiskali rešitve." Na šolo me veže mnogo spominov," je začel pripoved učenec in ravnatelj šole Jože Peternelj in nadaljeval: "Obiskoval sem jo vse °d leta 1949 in le za tri leta Prekinil zaradi študija. Nato sem bil učitelj ter na koncu ravnatelj, v tem času sem spoznal razne Učne sisteme. Včasih raznih učnih Pripomočkov niti nismo poznali, *le po letu 1973, koje bila Zgrabila šola v Podlubniku, pa sum Pridobili tudi specializirane učilnice. V tej stavbi je pouk potekal celo v treh izmenah, šele po letu 1985, ko je bila šola prenovljena so se razmere normalizirale." V imenu Občine Škofja Loka je spregovoril Jurij Svoljšak: "Pred 70 leti so se tu začela tkati medsebojne vezi in odnosi. Tudi sam sem obiskoval to častitljivo stavbo, ki seje vsa ta leta trdno prilagajala spremembam. Občina je in bo šoli zagotavljala prostorske pogoje za normalno delovanje." Državni sekretar Ministrstva za šolstvo, znanost in šport Mirko Zorman pa je povedal: " Življenje ni praznik, vse življenje se učimo. Prepričan pa sem, da otroci danes vedo veliko več, kot smo vedeli mi. Poslanstvo šole je le, da vse znanje spravi v nekakšen red. Zgodovina kaže, da je vam, v tej šoli, to uspelo." V petek so imeli učenci, njihovi starši in učitelji še dan šole. Na razredni stopnji so predstavili pouk včasih. Postavili so stare šolske klopi, tablo, v kotu je bila za nagajive učence nasuta koruza. Ob tej priložnosti se je zaključil tudi projekt celostne zasnove šole - posebej ponosni so na novo šolsko zastavo. Izdali so posebno šolsko glasilo Zgodbe naše šole in organizirali več razstav: v avli je kronološki pregled zgodovine šole ter utrinki šolskega življenja, veliko je tudi fotografij. V večnamenskem prostoru pa so razstavljeni razni učni pripomočki, zvezki in oprema, ki so jo posodili bivši učenci ter razstava šolskih glasil in drugo. Boštjan Bogataj Opravičilo Danes teden smo v Gorenjskem glasu pisali o zlatoporočencih Viki in Francu Čadcž s Kokrice pri Kranju in dvakrat Viko poimenovali v Francko. Njej in možu Irancu se opravičujemo. Več moči, za manj denarja! Husqvarna 372 XP & 365 Izjemno zmogljive profesionalne žage s senzacionalno vzdržljivostjo. Pooblaščeni prodajalci: ZALOŽNIK d.o.o. BRI PoKopaliftkfi 20. KokncA Af\nk, 4000Kf,inj • tel. 04/2049-100 4240 tfj)Husq varna INTERGOZD d.o.o. StHlIHlrt Žttl|itf|fl 53 4000Kran| - tel. 04/2341-/// BRINCA d.n.o. AlpSKa 40 4240 Uw.o • tol. 04/5318-112 PERNE "MOBIL SERVIS" s p. Lom pod Slor/i'jriiii 10« 4290Tr2lĆ- K;l. 04/Sll2I&00 diščine, zato je skrajni čas, da začnemo z gradnjo obvoznice. Po naših načrtih bi do izvedbe lahko prišlo leta 2005, če ne drugače, pa jo bomo plačali sami iz občinskega proračuna. Vseeno pa menim, da bomo na ta način državo prisilili, da bo tudi sama pristopila k investiciji, saj bo to na koncu vendarle državna cesta," je še povedal župan Mihael Prevc. Boštjan Bogataj 97,3 m«. In ko jo ob nadvse častitljivi starosb kdo vpraša, kakšen je nasvet ali recept za dolgo življenje, pravi: "Živeti je treba normalno, brez pretiravanja." C.Z., foto: Gorazd Kavčič Cenejši klici v tujino! enostavno in prijazno Nemčija — 2 4 BIT Avstrije — 24 BIT Francija 24 SIT Italija — 24 SIT ZDA in Kanada — 24 SIT Velika Britanija - 24 SIT Švica — 24 SIT Kitajska — 65 SIT Rusija — 66 SIT Brazilija — 65 SIT Argentina — 65 SIT Avstralija — 46 SIT m Prodajna mest« kartic: Petro I, Pošta, OMV s pri sklenitvi naročniškega razmerje se ugodnejše cene * Cene vključujejo OOV Cenejši v 165 državah www.inco-tel.com PRAZNIČNA TRŽNICA 29.11.-31.12. Vsak dan od 9-20 • Maistrov trg, Glavni trg ■ Kranj PRAVLJIČNA VAS - Slovenski trg 26.12.- 28.12. - vsak dan od 17 do 19 ure delavnico in program za otroke 27.12.2002 • obisk DEDKA MRAZA VESELI DECEMBER ■ vsak dan od 20. ure daljo • pod šotorom na peščenem parkirišču pred gimnazijo v Kranju 26.12. - Mambo Kings 27.12. • Tuhubanda A Nuia Dereda 28.12. • Vlado Kreslin in Mali bogovi, Princeps 29.12. - Jasmin Stavros, The StrTngs 30.12. - House večer • DJ Aleksij, DJ Carlton, DJ Leigh, MC Urbano 31.12. - SILVESTROVANJE - CalMornia, ognjemet POHOD NA J0ŠT -1.1.2003 • Start ob 8.00 glas meiit os P^nčna Adriatic Planika COODČVEAR Amicus M ■ PIVOVARNA UNION žJViiA Q0PLAY-* ZARICA JeV rviipa5§ VILA GORENJKA - GORENJEC MESECA NOVEMBRA 2002 Znanstvenica in športnik PREJELI SMO Dr. Mateja de Leonni Stanonik Primož Peterka V četrtem glasovalnem krogu ste določili Gorenjca meseca oktobra. To je Matjaž Beguš, kije skupaj zbral 319 glasov. Karmen Orel ki je po prvih treh glasovalnih krogih imela 91 glasov, je v zadnjem krogu dobila še 36 glasov in jih tako skupaj zbrala 127. Gorenjec mesec oktobra Matjaž Beguš, cvetličar iz Kranja, je vzbudil pozornost na letošnjem državnem tekmovanju v floristiki v Komendi. Osvojil je drugo mesto, njegov nasad pa je zasedel prvo mesto na državnem tekmovanju. Zdaj pa nova dva predloga za Gorenjca meseca novembra: Dr. Mateja de Leonni Stanonik, dr. med., doma iz Poljan v Poljanski dolini, že trinajsto leto živi, študira in dela v ZDA v državi Tennes-see, v mestu Knoxville, na Univerzitetnem kliničnem centru Univerze Tennessee. Po poklicu zdravnica je začela s specializacijo nevrologije in je kot kognitivna nevroznanstvenica na začetku strokovne kariere. Trenutno se ukvarja s podoktorskim stažem v klinični nevroradiologi-ji, pri raziskovalnem delu pa z razvojem testov slikanja možganov. Primož Peterka je na veliko veselje naše reprezentance in številnih ljubiteljev smučarskih skokov na obeh uvodnih tekmah svetovnega pokala v Kuusamu na Finskem stal na stopničkah. Na prvi tekmi je premagal vse tekmece in osvojil prvo mesto, na drugi tekmi pa je stal na tretji stopnički. Primož je tako na samem začetku sezone skupaj z ostalimi našimi "napovedal" obetavno smučarsko skakalno sezono. Glasujete bralci Gorenjskega glasa in poslušalci Radia Sora, Radia Triglav Jesenice in Radia Gorenje. Glasujete pa lahko tudi po elektronski pošti na naslov: info@g-glas.si. Najbolj preprosto pa je glasovanje z dopisnico, na katero vpišete enega od obeh predlogov za Gorenjko oziroma Gorenjca meseca in jih pošljete na naslov: GORENJSKI GLAS, p.p. 124, 4001 Kranj. V izboru sodelujejo v mesecu oktobru tudi FRIZERSKI ATELJE SILVA v TC DOLNOV na Primsko-vem, Šuceva 3, telefonska številka: 04/23-43-070 in Terme Snovik -Kamnik, d.o.o., Molkova pot 5, 1241 Kamnik, telefon 01/8308-631. Izžrebali smo deset srečnežev. V Frizerski atelje Silva v TC Dolnov je povabljena Darinka Mojstrovič, Milje 50,4212 Visoko. Vrednostna pisma prejmejo: Jožica Šumeč, A. Travna 17, 4270 Jesenice; Eva Lebar, Benedikova 10, 4000 Kranj in Mojca Žula, Langusova 24 a, 4240 Radovljica. Šestkrat po eno vstopnico pri blagajni Term Snovik dobijo: Franc Poglajen, Glavarjeva 55, 1218 Komenda; Ela Dež-man. Srednja Bela 47, 4205 Preddvor; Lojz Tršan,Valburga 42A, 1216 Smlednik; Evgenija Oman, Zoisova 3, 4000 Kranj; Lidija Poljak, Cankarjeva 14, 4240 Radovljica in Marija Burja, Bohinjska Bela 108, 4263 Bohinjska Bela (pri blagajni pokažite le osebni dokument). PSIHIATRIČNA BOLNIŠNICA BEGUNJE, BEGUNJE BEGUNJE 55, 4275 BEGUNJE NA GORENJSKEM objavlja delovno mesto KUHARJA/KUHARICE za določen čas za dobo 6 mesecev, s polnim delovnim časom Kandidati/ke morajo imeti končano srednjo gostinsko šolo, smer kuhar/ica; poskusno delo je 1 mesec Kandidati/ke naj svoje vloge s kratkim opisom dosedanjega dela in dokazili o izpolnjevanju objavljenih pogoje pošljejo v roku 8 dni od objave na naslov: PSIHIATRIČNA BOLNIŠNICA BEGUNJE, BEGUNJE BEGUNJE 55 4275 BEGUNJE NA GORENJSKEM Kandidati/ke bodo o izbiri obveščeni/e v roku 14 dni od zadnje objave. Večne teme iz temot in zmot Odgovor na članek Franceta Jenka pod gornjim naslovom. Ne mislim podrobno odgovarjati na njegov članek, ker v njem navaja številne stvari, ki niso povezane z mojim člankom. Pred-" vsem bi mu odgovoril na nekatere njegove netočne ndvedbe in napačne zaključke. Vesel pa sem vsakega pisanja, ki lahko pripomore k resničnemu opisu polpretekle zgodovine, še zlasti obdobja 1941 - 1945. Nisem zapisal, da sprave sploh ne bo, temveč, da poizkusi razvrednotenja NOB in rehabilitacija domobranstva vsekakor ne vodijo k spravi, za katero si že dalj časa prizadevamo. Tudi ne omenjam grdih domobrancev in lepih partizanov, temveč le opisujem tragičen dogodek konec leta 1941 pri Kopaču, Sv. Ožbolt št. 19, kije zahteval zaradi izdaje številne žrtve na strani partizanov in okruten umor Kopačeve gospodinje. Pisec članka podvomi o krivdi justificiranega domobranstva in se sprašuje o pravičnosti sojenja, kje je bila obramba in kam se je sojeni lahko pritožil. Pri tem pa ne pomisli, da so Nemci in belogardisti (kasneje domobranci) brez ugotavljanja krivde, skratka brez sojenja pobili številne ljudi, med njimi ujete in ranjene partizane ali pa jih pošiljali v zloglasna taborišča, kjer so umirali od lakote ali so bili sežgani v plinskih celicah. Ne drži, da bi partizani pošiljali domobranske prebežnike v t.i. 13. bataljon, to je v smrt. Prav veseli so bili vsakega pribežnika. Med njimi prav gotovo ni bilo takih, ki bi imeli nad seboj zločine. Gospod Jenko naj svoje trditve o pošiljanju domobranskih prebežni-kov v smrt dokaže s konkretnimi podatki oz. imeni, ki naj mi jih pošlje po pošti. Šele nato bom lahko pritrdil njegovim navedbam. Osebno namreč ne poznam nobenega takšnega primera. Če pa je res bil, pa ga vsekakor ne odobravam. Treba pa je ločiti postopke z ujetniki, ki so bili na obeh straneh drugačni, kot v primeru ubežnikov. Navedel bom le nekaj primerov, kako so domobranci ravnali z ujetimi aktivisti in partizani (seveda je bilo takšnih primerov veliko in si jih g. Jenko lahko ogleda v Zgodovinskem arhivu v Škofji Loki, pa tudi v Ljubljani in Kranju): - 20. februarja 1944 so pri Sv. Ožboltu ujeli in zverinsko ubili aktivistko Katarino Kržišnik; - 26. januarja 1945 so na Suhi ustrelili 3 ujete partizane; - 8. aprila 1945 so v Pevnem ustrelili 8 ujetih partizanov, ki so jih pred ustrelitvijo obesili z glavo navzdol na bližnje hraste, da so njihovo stokanje slišali vaščani iz Pevna (priče še živijo); - 8. maja 1945 (na pragu svobode) so v bližini doma ustrelili aktivistko Ivano Masterl; - 1. maja 1945 so v Bodoveljski grapi ujeli 2 kurirja in 1 takoj ustrelili in to Leopolda Okorna iz Puštala. Tudi ob zajetju mene (razlog za zajetje in število zajetih sem že opisal v prejšnjem članku), je domobranski poročnik za hlevom župnišča s pištolo ustrelil zajetega zdravnika. Od zajetih mi je znano, da sta Jože Igl in Lev Adamič umrla v taborišču. Jaz sem to kalvarijo na srečo preživel. Tudi ne drži, da bi jaz napačno prikazoval smrt komandama ŠO Blaža. V mojem članku v Loških razgledih št. IV, leto 1957 sem točno zapisal, da se je Blaž v ne-izhodnem položaju, ko je bil težje ranjen v nogo, sam ustrelil v glavo s strelom iz pištole. Izmaličenje njegovega obraza pa si nisem izmislil, temveč sem to povzel iz knjige Toneta Lotriča "Škofjeloški odred", iz nekaterih člankov, objavljenih v revijah in časopisih in na podlagi izjav nekaterih očividcev, kar sem tudi pojasnil na koncu omenjenega članka (omeniti sem pozabil Lotriča). Če so ti pisci oziroma priče navajale neresnico, seveda nisem za to odgovoren jaz. Težko pa je presoditi resnico, ko gre za popolna nesoglasja med pričevalci dogodka, oziroma, ko vsaka stran o tem govori drugače. Ne preostane drugega, kbt da naj si vsaka stran ustvari sodbo sama. Na koncu predlagam, da naj se g. Jenko ob priložnosti oglasi na mojem domu in se bova lahko podrobneje pogovorila o vsem, kar bo pač želel. Nima namreč nobenega smisla, da polemizirava preko časopisa in vznemirjava in utrujava druge bralce. Pa lep pozdrav. Stane Pečar, Podlubnik 90 Se bo enoumje nadaljevalo? Volitve so za nami in tudi v občini Naklo so, kakor v večini občin v Sloveniji, potekale v strpnem in konstruktivnem merjenju moči različnih pogledov na možne rešitve lokalnih problemov. Liberalna demokracija Slovenije na teh volitvah v Naklem ni imela svojega županskega kandidata. Ocenili smo, da je kljub nekaterim preteklim nesoglasjem vredno podpreti kandidaturo dosedanjega župana in smo mu ob njegovi izvolitvi, h kateri smo z našimi glasovi izdatno pripomogli, tudi med prvimi čestitali. S tem smo dokazali, da smo sposobni preseči ozke strankarske interese in se podrediti skupnim interesom okolja, v katerem živimo. Novi "stari" župan Ivan Štular je po izvolitvi v maniri dobrega politika ponudil možnost enakopravnega odločanja v občinskem svetu vsem, ne glede na strankarsko pripadnost. Toda že na prvi redni seji občinskega sveta je krepko razočaral. V prvi resni točki dnevnega reda je v komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja predlagal izključno ljudi svoje provenience in tako že na startu pokazal, da se enoumju tudi v tem mandatu noče in ne more izogniti. Dejanja, ki ne sledijo spodbudnim besedam pa niso Bog ve kako uspešna popotnica bodočemu delu in sodelovanju. Ponudili in obljubili smo mu ustvarjalno in nekonfliktno sodelovanje. A tudi brezkompromisno kritiko, če se bo svojim obljubam s takšno lahkoto odrekal. Dušan Dermota, Naklo (Sramota) ministrstvu za pravosodje Podpisani Ciril Močnik, Poženik 49, Cerklje na Gorenjskem leta 2000 nisem cepil psa ovčarja zaradi hude finančne stiske. Pri pregledu mije inšpektor ugotovil, da pes ni cepljen in podal je ovadbo k sodniku za prekrške. Od sodnika za prekrške sem dobil odločbo v višini 50.000,00 SIT denarne kazni ali drugo možnost prestajanja kazni s petimi dnevi zapora v Radovljici. Letos novembra je prišel policaj z nalogom za prestajanje kazni v zaporu. Sodnico za prekrške v Kranju, gospo Rajgelj, sem prosil, da mi prestavijo prestajanje kazni na kasnejši datum: Kazen so mi prestavili za teden dni. V tem času ne bi mogel dokončati vseh nujnih jesenskih opravil na kmetiji (siliranje koruze, sejanje pšenice). Poleg tega delam sam na kmetiji in delo ne mote čakati. Po enem tednu so me na silo odpeljali v zapor kot kakega kriminalca ali lopova in to direktno iz polja, kjer sem siliral koruzo. Ko sem se vrnil domov, sem našel pokvarjeno silazno koruzo, ker je nisem uspel pokriti meter od stolpnega silosa. Poleg tega mi je zbolela živina zaradi moje odsotnosti (dva telička sta si zvila nogi; ostali so dobili drisko, dvema kravama so se vnela vimena). Škoda je nepopisna. Na kmetiji se borim sam za obstoj, delam 18 ur na dan in že ob tako hudem stanju, me je doletelo še prerekanje z organi oblasti. Odgovorni, v tem primeru sodstvo, bi moralo imeti več posluha za malega človeka in biti pomoč ogroženim, ne pa s svojim delovanjem še dodatno pritiskati nanje ob že tako hudi stiski. Ciril Močnik, Poženik 49 Kaj se je v resnici zgodilo V Gorenjskem glasu je bilo v petek dne 29. 11. objavljeno poročilo o volitvah v državni svet. Za razumevanje dogajanja pa je potrebno opozoriti, da volitve v državni svet niso neposredne volitve, čeprav se voli predstavnika območja, ki v primeru volilne enote Kranj obsega območje od Zirov in Železnikov do Jezerskega in Tržiča. Če bi bile to prave, neposredne volitve, kot so na primer županske, bi bil članek z naslo- vom vred zanesljivo bistveno drugačen. Volitve v državni svet pa potekajo preko elektorjev in so bile zato - po domače povedano - čista politična kuhinja. Tako je v Kranju vojaško zdiscipliniran monolit elektorjev iz vrst LDS, SLS, ZLSD in njihovih satelitov premagal 9 elektorjev SDS oziroma koalicije Slovenija in s tem izpolnil zahtevo vrha LDS (po virih iz LDS je bil to Tone Rop), da dosedanji državni svetnik iz Kranja za nobeno ceno ne sme biti ponovno izvoljen, ker je v državnem svetu dosegel preveč. Pri takem sistemu seveda noben argument ne pomaga nič, saj je vse vnaprej dogovorjeno. Igra pod taktirko LDS je bila tudi očitno v škodo Mestni občini Kranj saj je novi član DS iz druge občine. Za kako hudo politično kuhinjo pa je tokrat šlo, pove dejstvo, da nekateri kandidati niso dobili niti enega samega glasu, ker so bili v tej igri žrtvovani kot "kanon filter" svojih svojih lastnih strank. Tako usodo sta med drugimi doživela tudi osebnosti, kot sta državni podsekretar g. Česen (LDS/De-SUS) in g. Franc Ekar (ZLSD), sicer izvoljen kot formalno neodvisni Preddvorski župan. Znano pa je, da je bil v predhodnih postopkih s kršitvijo koalicijskega dogovora s strani LDS izločen (bolje rečeno izigran) g. Aleksander Ravnikar, eden najbolj, znanih kranjskih politikov ZLSD, nekdanji podpredsednik Skupščine Republike Slovenije. To je bil edini tak primer v Sloveniji, da sta se tako LDS kot ZLSD odpovedali svojim kandidatom le zato, da sta preprečili izvolitev nekoga iz vrst SDS. Kot dosedanji državni svetnik štejem to kot največje možno priznanje za to, da sem dosledno in dobro opravljal svoje delo. Branko Grims Spoštovani urednik strani Aktualno, Dva dneva po volitvah ste objavili sestavek (Ne)prijetna presenečenja, ki ni v čast vašemu časniku. Izide predsedniških volitev obravnava "iz perspektive Živalskega vrta", kot pravi avtorica, in sicer na zelo pritlehni ravni. Poleg obeh predsednikov, • novega in starega, obdela še Banko Slovenija, nadzorne svete, postojnske kriminaliste in konča s kozlovsko sodbo v Višnji Gori-Pravo sračje gnezdo. Najbrž članka niste prebrali, preden je šel v tisk na stran Aktualno. Volitve so najpomembnejše dejanje v demokraciji. Vse ljudstvo odloči, kdo bo državo vodil nadaljnji mandat. Zmagovalcu kaže čestitati. Tudi poraženka volitev mu je, ker ve, kaj se spodobi. In prejšnjemu predsedniku se kaže zahvaliti. Očitno Slovenci še nismo posebej zreli za svojo državo in Za demokracijo. Pozdravlja Vas Simon Pire, Ljubljana Piše Milena Miklavčič Usode Tako lepo je znal na harmoniko potegnt Na njen maturantski ples sta bila celo dva povabljena: Gordana in Mičo iz Sarajeva. Prišla sta z vlakom in Mili se še dobro spominja, v kakšno jezo je spravila očeta, ker ju je moral iti iskat. Takrat še niso imeli avtomobila, za uslugo je bilo seveda potrebno povprašati strica, ki pa je znal tako vožnjo pošteno zaračunati. "Nikoli ne bom pozabila, kako sem si želela dolge, temno zelene obleke, toda šivilja je zbolela in mi je ni mogla dokončati, " se spominja Mili. "Potem sem oblekla preprosto črno krilo, ki mi jo je posodila ena od tet. Počutila sem se kot Pepelka, saj so bile vse sošolke naščeperjene kot pavi. Bila je pa nekaj posebnega v nakvačkani bluzi, ki ji jo je prinesla Gordana. Take ni imela nobena druga in to je bil eden redkih obliž.ev za njeno ranjeno samozavest. "Igrali so nam Mladi levi: Vsa dekleta smo bila zaljubljena v tiste fante, ki so znali brenkati na kitare. Festivalna dvorana je kar valovila v prelestnih oblekah in fantje so se do nas obnašali, kot da bi bile kraljice. Tega občutka se res ne da opisati. Počutila sem se odraslo, pomembno. " Toda potem, po koncu študija, jo je življenje postavilo na realna tla. Včasih si že opisala kakšno usodo žensk, ki so pristale v učiteljskem poklicu, mi mimogrede omeni in mi s tem tudi namigne, da ji ni bilo težko uganiti, katera je bila moja "glavna junakinja ". Pravzaprav se ji je zdelo nenavadno, da so se učiteljice tako zlahka "odprle", ko je pa vajena, da so bolj ali manj nedostopne. "Moja prva služba je bila na kmetih, " nadaljuje in istočasno pove, da so le redke imele to srečo, da so lahko takoj zajadrale v mestne šole. Mogoče tiste, ki so imele zveze, ali pa so bile politično aktivne. Ko je Mili prišla na šolo, se je prijela za glavo. Pred njo je tam vedril nek zapit učitelj, kije bolj kot za otroke skrbel zato, da je imel zmeraj pri roki kakšno steklenico šnopca. Šola je stala tik zraven ceste, imela je velik vrt in kar je bilo najbolj pomembno, stanovanje zanjo je bilo na sončni strani in ravno prav veliko. Že prvi dan pouka, je navzočim staršem povedala, da tako ne bo šlo več naprej, da je vrt en velik svinjak, da šola sploh še ni bila pobeljena in da bo treba kupiti spodobne klopi. "Nagonsko sem vedela, na koga se moram obrniti. Bil je glavni pri Zvezi borcev, na vasi je imel vso oblast in veljavo in nihče se ni upal niti mrdniti, če ni on dovolil. Uporabila sem vse svoje ženske čare, ko sem ga obiskala na njegovem domu, da mije potem obljubil, da bo posredoval naprej. Počutila sem se v devetih nebesih, saj sem doživela svojo prvo zmago. Seveda ta še zdaleč ni bila popolna, saj je bilo treba počakati, da so se ljudje lotili dela. Ah. kako težko je bilo dobiti gradbeni material! Nekaj- krat so cement pripeljali celo iz Celja, Dravograda, ker ga drugod nismo mogli dobiti! Toda do zime smo šolo vsaj toliko dali očedili, da med poukom nismo vreščali zaradi miši, ki so običajno letale sem in tja. Potem se je spodobilo.da smo naredili veselico, mar ne?" Ženske so napekle kruha, pripravile domačo zaseka, slanino, mošt, vino in klobase. Nekdo je poprosil še Martina, da je prinesel s seboj harmoniko in malo zaigral in zapel. "Bil je krasen fant, " reče Mili in oči se ji napolnijo s solzami. "Imel je pravo grivo, malo brkov in vesele in šega-ve oči. Jaz na tisti veselici nisem plesala, ker se ni spodobilo. Sem pa krotila otroke in pazila, da niso hodili okoli staršev in pili iz njihovih kozarcev. To mi je šlo strašno na živce, ko so jim dali popiti poži-rek vina, da bodo imeli boljšo prebavo ali pa, da jim bodo zobje zrasli bolj močni. Odrasli so bili že vsi malo vinjeni, z ženskami vred, zato sem jih počasi podila domov, a njim se ni nikamor mudilo. Posedali so pred šolo, se pogovarjali in poslušali Martina, ki je vlekel na harmoniko. Tako lepo je znal potegnt ... Mislim, da sem se vanj zagledala takoj prvi lup, ko je prišel. Noben moški, niti tisti, ki so bili moje glihe, me niso znali tako premamiti. Kar požirala sem ga z očmi in moral bi biti pravi tepček, če tega ne bi opazil." Potem ko so se vaščani končno razšli, je Mili odšla naravnost v posteljo. Bila je utrujena, kot bi bila stara sto let in ne šele dobrih dvajset. Komaj se je ulegla, že je zaslišala, da ji nekdo meče kamenčke v sipo. Najprej je mislila, da ne sliši dobro, potem pa je le stopila do okna in zagledala na dvorišču Martina, ki se ji je na široko smejal. A prideš malo dol, nekaj bi ti rad povedal, jo je vabil. Toda Mili se je zavedala, da mora, če hoče ostati na vasi, v prvi vrsti ohraniti svoje dostojanstvo. "Takrat so še nekaj dali na poštenost, hehe" se zasmeje in z veliko težavo sem iz nje potem izvlekh1 nadaljevanje zgodbe, ki se mi je zdelo veliko bolj..hm..vznemirljivo kot tisto prej... Martin je postal redni večerni gost pod njenim oknom. Lagala bi se, če bi rekla, da mi ni godilo, pove po pravici. "Bala sem se edino tega, da bi naju kdo opazil, potem ko bi prišla v zobe vaškim opravljivkam, mi ne bi bilo več pomoči. Okna mu pa nisem takoj odprla, to pa ne! Potem ko je pritisnil mraz in je tud' mene mrazilo, ko sem slonela na polici, sem ga po~ vabila, naj pride noter. Pa je prišel. Veliko sva se smejala, saj je vedel povedati nešteto zgodbic z raznih ohceti, kamor so ga vabili, ker je znal ustvariti vzdušje. Šolo je pustil in se izučil za čevljarja, kar mu pa sploh ni dišalo. Niti pomislila nisem, da je mogoče kakšen z.apeljivec, saj sem bila prepričana, da so vaški fantje preprosti in da ne bi nikoli vlekh deklet za nos. In tako je naneslo, da nisva ostalo samo pri pogovoru, da sva se spustila do konca-Bil je moj prvi moški in če bi mi takrat rekel, tUt) grem po kolenih na Sv. Višarje. pa bi šla, tako sem bila zatelebana vanj. Če ga kakšen večer ni bH(K sem do polnoči ali še čez stala pri oknu in čakalo, da se bo prikazal....." #< Konec prihodnji1 PETEK, 6. DECEMBRA 2002 6.05 Teletekst TV Slovenija 6.25 Kulturna kronika 6.30 Odmevi 700 Dobro jutro 9.00 Poročila 9-05 Risanka 9.15 Melvin in muca, kratki film za otroke 9.30 Na liniji, oddaja za mlade 10.05 Oddaja za otroke 10.30 Duhovni utrip 10.50 Humanistika 11.20 Dosežki 11.40 Prvi in drugi 12.00 Klic divjine, kanadska nanizanka 13.00 Poročila, Vreme, Šport 13.15 Slovenci v Avstraliji 13.45 Slovenci v Avstraliji 14,20 Osmi dan 14.55 Vsakdanjik in praznik 15.55 Hidak-mostovi 16.30 Poročila, šport, vreme 16.50 Čarobne dežele, čarobno drevo, risana nanizanka 17.00 Iz popotne torbe 1720 Trnovo robidovje 18.05 Zofijin svet, švedska nanizanka 18.30 Deteljice 18.45 Risanka 19.00 Novice 19.05 Vaš kraj 19.25 Vreme 19.30 TV Dnevnik, šport, vreme 20.00 Praksa, ameriška nanizanka 20.50 Naravni parki Slovenije 21.25 Cikcak 22.00 Odmevi, kultura, šport, vreme 22.50 Polnočni klub 0.00 Duh demokracije, norveška dok. oddaja 0.40 Mary Tyler Moore, ameriška nanizanka 1.05 Balada za demona, grški film 3.40 Šport 5.10 Vsakdanjik in praznik 6.05 Najlepša viža 2002 725 Teletekst TV Slovenija 7.45 Videostra-ni - vremenska panorama 8.30 Hidak - mostovi 9.05 Dobro jutro 11.05 TV prodaja 11.35 Videostrani - Vremenska panorama 13.50 TV Prodaja 14.25 Aarhus: EP v rokometu (ž), Slovenija - Češka, prenos 16.10 Hladna vojna, ameriška dok. serija 17.10 Mary Tyler Moore, ameriška nanizanka 17.35 Afriška kraljica, ameriški film 19.15 Videospotnice 20.00 Sloves, angleška dok. oddaja 20.55 Osmi potnik 1, ameriški film 22.50 Moška liga, angleška nanizanka 23.20 Iz slovenskih jazz klubov 0.00 Videospotnice, ponovitev KANAL A 10.50 Izganjalka vampirjev, ameriška nanizanka 11.40 TV Prodaja 12.10 Svilene sence, ameriška nanizanka 13.00 Mladi in nemirni, ameriška nadaljevanka 13.5fT Obala ljubezni, ameriška nadaljevanka 14.45 Ricki Lake, pogovorna oddaja 15.35 TV prodaja 16.05 Dragon Bali, japonska risana serija 16.30 Super punce, sinhronizirana risana serija 16.55 Izganjalka vampirjev, ameriška nanizanka 17.45 Korak za korakom, ameriška nanizanka 18.15 Veseli rovtarji, ameriška nanizanka 18.45 Družina za umret, ameriška nanizanka 19.15 Šov Jerrvja Springerja, pogovorna oddaja 20.00 Simpatije, ameriška nanizanka 20.50 Midve z mamo, ameriška nanizanka 21.45 Moške zadeve, ameriška nanizanka 22.40 Generacija X, ameriški film 0.20 Oni, ameriški film POPTV 9.00 Ko boš moja, mehiška nadaljevanka, ponovitev 9.55 Salome, mehiška nadaljevanka, ponovitev 10.45 Med ljubeznijo in sovraštvom, mehiška nadaljevanka, ponovitev 11.40 Ljubezen brez greha, mehiška nadaljevanka, ponovitev 12.35 Lepo je biti milijonar 14.00 Varuhi luke, avstralski nanizanka 14.50 TV prodaja 15.20 Ljubezen brez greha, mehiška nadaljevanka 16.20 Med sovraštvom in ljubeznijo, mehiška nadaljevanka 17.15 Salome, mehiška nadaljevanka 18.10 Ko boš moja, mehiška nadaljevanka 19.15 24 UR 20.00 Akcija: Poljub za lahko noč, ameriški film 22.10 Kameleon, ameriška nanizanka 23.00 Rdeča cona, hong-konški film 0.50 24 ur, ponovitev 6.00 Videostrani 7.00 Pokemoni 7.30 VVai Lana joga 8.00 TV prodaja 8.30 Risanke 9.00 Videostrani 9.15 V sedlu 9.45 Iz domače skrinje 11.00 Družinska TV prodaja 11.15 Videostrani 11.40 Alen 12.50 Emil-lie 13.50 Družinska TV prodaja 14.10 TV prodaja 14.50 Alen 15.50 Družinska TV prodaja 16.05 Potovanja z Janinom 17.05 Štiri tačke 17.35 Bonanca, nanizanka 18.35 Automobille 19.00 Pokemoni, risani film 19.10 Videalisti 20.00 Pod zidano ma-relo 21.30 Počitnice 9b jezeru, angleški film 23.30 Moč polnega življenja 0.00 Videalisti 0.40 TV prodaja 1.10 Videostrani - 24 ur infokanal, http://gtv.tele-tv.si 18.35 Predstavitveni spot GTV 18.40 GTV priporoča I 18.45 Gorenjska TV poročila 1915 19.00 Aktualno: Z gostom informativne oddaje 19.15 PTP - 126, regijski obzornik 19.30 Slike na razstavi... obiskali smo... 19.55 GTV priporoča II 20.00 GTV MIX, kontaktna razvedrilna oddaja z zanimivimi glasbenimi gosti 21.00 V postelji s Sebast-ianom 21.30 TA Dober dan predstavlja in nagrajuje 21.40 GTV Priporoča IV 21.45 Gorenjska TV poročila 1915 22.00 Petkov večer NZ glasbe z M. Grmovškom 23.00 ALEN, sijaj mesečine, 5. del ponovitev HHo-kej 24.00 GTV priporoča IV 00.05 Gorenjska TV poročila 1915 00.20 Vklop kanala SCT 1.20 Videostrani GTV, 24 urTTX SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH GTV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 233 11 56! PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA. DEŽELNA TELEVIZIJA LOKA ... Videostrani z oddajnika 51. kanal UHF -Lubnik po širni Gorenjski 18.00 Dober večer dežela, promo spot 18.03 Oglasi 18.10 Jesen na DTV - mozaik originalnih oddaj brez reza in ponovitev včerajšnjega večernega sporeda 18.11 Ob krušni pepči na Kokrici, prireditev TD Kokrica 20.00 Promocijski spot DTV 20.03 Oglasi 20.10 Deželne novice - inf. pregled dogodkov v regiji 20.15 Miklavž v Vodicah 20.40 Miklavže-vanje v Gozdu 21.00 Vrisk z dežele, oddaj aza ljubitelje narodnozabavne glasbe 21.40 1000 let Stražišča 22.03 Oglasi 22.08 Deželne novice - infor. pregled dogodkov v regiji 22.10 Z Danijem v Benetke 23.00 Lahko noč ... Videostrani z oddajnika 51. kanal UHF - Lubnik po širni Gorenjski OGLASI 20.10 in 21.45, 22.05. KONTAKTNI TELEFON DEŽELNEGA STUDIA 1 - ŠKOFJA LOKA: 04/513-4770, e-mail: dtv@lokatv.si. PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE SPOREDA. TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Sore. VIDEOSTRANI TV Železniki na videokaseti ob 18., 19.20 in 21. uri. ATM KRANJSKA GORA ... Videostrani 18.55 Napovednik dnevne* ga programa 18.16 Oglasi 18.50 Risanka 19.00 Videostrani 20.00 Prispevek 20.30 Satelitski program DW 22.00 Videostrani TV SISKA ... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Ponovitev programa srede ... Radio ONIX FM do jutranjih ur z vami v živo IMPULZ CATV KAMNIK ... Videostrani TV Impulz 18.55 Začetek programa 19.00 EPP 1 19.03 Lokalne novice 19.10 Motošport 19.40 EPP 2 19.45 Izmenjava programa 20.15 EPP 3 20.15 Ježkov show - glasbena oddaja 21.10 EPP 4 21.15 Bonanza 22.05 Viva turistica 22.35 Video-spoti 23.00 EPP 5 23.03 Erotika 0.30 Končna špica videostrani TV Impulz 7.00 Poročila 7.05 Dobro jutro, Hrvaška 9.00 Poročila 9.05 Ptice, risanka 9.30 Izobraževalni program 11.00 Program za otroke in mladino 12.00 Poročila 12.10 TV koledar 12.35 Pravica do rojstva, nanizanka 13.25 Glasbena televizija 14.45 Program za otroke in mladino 15.10 Izobraževalni program 16.00 Poročila 16.05 Ptice, risanka 16.30 Hugo 17.00 Zagreb 17.30 Hrvaška danes 17.50 Iz jezikovne zakladnice 18.20 Reka 19.00 Kviz 19.12 Risanka 19.30 Dnevnik 20.05 TV Bingo, kviz 20.55 Željka Ogresta z gosti 21.55 Pol ure kulture 22.30 Meridian 16 23.05 Čista zloba, mini nadaljevanka 205 Shaft, ameriški film 3.45 24 ur, nadaljevanka 4.30 Tretji kamen od Sonca, nanizank 4.55 Seks v mestu, nanizanka 5.20 Plačanec, ameriški film 7.05 Glasbena televizija 7.10 Belphegor, risanka 7.35 Plesna akademija 8.00 Deček spoznava svet 8.25 Amerika - življenje narave 9.00 TV vodnik in panorame hrvaških turističnih središč 9.20 Za mano, fantje!, ameriški film 11.30 Arsen Dedič - v živo 12.30 Inštitut za fiziko, dok. oddaja 13.00 Vabilo 13.30 Trenutek spoznanja 13.55 Direkt 14.35 Planet glasba 15.45 Aljaska, ameriški film 16.40 TV koledar 16:50 Poročila za gluhe in naglušne 16.55 Pod povečevalom 17.25 Pravica do rojstva 18.10 Panorame 18.45 Zvezdne steze 19.30 Kraljestvo divjine 20.10 24 ur, nanizanka 20.50 Poročila 21.00 Tretji kamen od Sonca, nanizanka 21.30 Seks v mestu, nanizanka 22.00 Plačanec, ameriški film 23.45 Zvezdne steze, nanizanka AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program 7.55 Ponovitve 11.20 Magazin 25 11.45 Otroški program 14.05 Biatlon (ž) 15.35 Simpsonovi 15.55 Novice 16.00 Simpatije 16.50 Čarovnice 17.35 Novice 17.40 Alpsko smučanje, smuk (ž) 18.55 SP v AS, smuk (m) 20.00 Šport 20.15 Milijonski show 21.05 Novice 21.10 Dolce vita & Co., nanizanka 22.05 Mimik, ameriški film 23.45 Ognjena lisica, ameriški film 1.40 Policaj iz Beverly Hillsa 3, ameriški film 3.15 Mimik, ameriški film 4.50 Čarovnice 5.30 Veronica 5.55 Pinky in Brain ka 6.25 BIO vremenska napoved, sonce, luna 6.40 Dobro jutro! Komu? 6.45 Vreme, ceste 6.50 EPP 7.00 Novice 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Misel dneva 8.20 Oziramo se 8.30 Izgubljene živali 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Gremo na potep: Kraški jami v Beli krajini 9.50 EPP 10.00 Novice 10.10 Mali oglasi 10.40 Zaposlovanje 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.00 Novice 11.10 Relax 11.30 Kviz Radia Kranj 12.00 Novice 12.10 Novi megan - oglašanje 12.30 Osmrtnice 12.40 Minute za borzo 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna in lestvica tega tedna 13.05 Bio vremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.40 Zlata minuta na Radiu Kranj 13.50 EPP 14.00 Godan 14.50 EPP 15.00 Novice 15.15 Vreme, ceste 15.30 Aktualno 15.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 16.05 Lestvica Radia Kranj 16.50 EPP 17.00 Novice 17.50 EPP 18.15 Izgubljene živali 18.40 Pregled tiska 18.50 EPP 19.00 Novice 19.20 Program Radia Kranj jutri 20.00 Večer z Natašo in Juretom 24.00 SNOP R GORENC Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo. SOBOTA, 7. DECEMBRA 2002 R TRIGLAV 5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 5.40 Oglasi 6.00 Razmere na cestah 6.05 Vreme in Robert Bohinc 6.15 Aktualno 6.30 Novice 6.40 Oglasi 6.45 Vreme 6.50 Aktualno 7.00 Druga jutranja kronika 7.19 Razmere na cestah 7.20 Popevka tedna 7.30 Danes v Dnevniku 7.40 Oglasi 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.05 Aktualno: Razgled-s Triglava 8.15 Obvestila 8.30 Novice 8.40 Oglasi 8.50 Aktualno 9.00 Aktualno: Gorenjec Gorenjka meseca 9.15 Voščila 9.40 Oglasi 10.00 Aktualno: Danes je Miklavž 10.15 Obvestila 10.30 Včeraj danes jutri 10.40 Oglasi 11.00 Aktualno -1001 nasvet 11.40 Oglasi 12.00 BBC - novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Obvestila 12.30 Novice 12.40 Oglasi 12.45 Aktualno 13.00 Aktualno: Dr. Petek - Glavobol in epilepsija pri otrocih 13.40 Oglasi 14.00 Aktualno: Veterinar na obisku: Skrb za psa pozimi 14.15 Voščila, obvestila 14.30 Novice 14.40 Oglasi 15.00 Aktualno: Relaxov nagradni kviz 15.25 Radio v prihodnjih dneh 15.30 Dogodki in odmevi 16.09 Razmere na cestah 16.10 Popevka tedna 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 16.50 Aktualno: Minute za Obrtno zbornico Radovljica 17.00 Aktualno: 17.30 Včeraj danes jutri 17.40 Oglasi 18.00 Aktualno: Mali oglasi po pošti 18.15 Obvestila 18.30 Tednik občine Bled 18.40 Oglasi 18.55 Današnja črna kronika 19.15 Voščila, obvestila 19.25 Pogled v jutrišnji dan, Radio jutri 19.30 Aktualno: Veterinar na obisku - ponovitev 19.40 Oglasi 20.00 Glasbeni večer 20.40 Oglasi 21.00 Popevka tedna 21.30 Jutri na Radiu 21.40 Oglasi 22.00 Aktualno: Ponovitev Dr. Petek 22.40 Oglasi 23.00 Ta teden na Radiu Triglav 23.02 Večerni glasbeni program do 24.00 6.00 Napoved programa - Začnimo dan z nasmehom 6.15 Novice in dogodki, šport, vreme 6.30 Noč ima svojo moč 6.40 Nasvet za izlet 7.00 Druga jutranja kronika 7.35 Pregled tiska 8.00 Radio danes 8.15 Novice in dogodki, šport, vreme 8.50 Pregled tiska 8.55 Dnevna malica 9.00 Aktualno 10.00 Novice in dogodki, šport, vreme 10.15 Osmrtnice 11.00 Filmske zanimivosti 12.00 Kličemo London - BBC 12.15 Pesem dneva 12.30 Čestitke 13.00 Osmrtnice 13.10 Napoved programa 13.15 D9 13.35 Pregled tiska 14.00 Dober dan Gorenjska 14.20 Borza 14.30 Radijska prodaja 15.00 Novice in dogodki, šport, vreme 15.30 RA Slovenija 16.20 Radio danes 16.35 Pregled tiska 17.00 Studio 911 - Minute za zdravje 18.00 Planinska oddaja 19.30 Zadetek v petek 20.55 Radio jutri 21.00 Odpoved programa 24.00 SNOP KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 Mhz -LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.00 Dan za zadetek 6.15 Novice, vreme, ceste 6.20 Nočna kronika 6.50 Horoskop 6.57 Izbranka tedna 7.35 Vreme 7.50 Skriti mikrofon 8.30 Radio Pirat 9.00 Gospodarstvo 9.05 www/rgl.si 9.30 Jutro je lahko... 10.00 Kam danes 10.30 Vaše mnenje o... 11.30 RGLovoželo 12.00 BBC novice 12.30 Dogodek dneva 13.30 Zmaj-čkov mozaik 13.45 Odgovori poslušalcem 14.00 Pasji radio 15.00 RGL obvešča in komentira 15.30 Kulturni utrip 18.00 RGLov top 13, glasbena lestvica 19.20 Vreme 19.30 Ugibamo 19.45 Šport 19.55 Horoskop 20.00 Večerni program AVSTRIJA 2 6.05 Aktualni teletekst 7.00 Vreme ob zajtrku 7.30 Vremenska panorama 9.00 Čas v sliki 9.05 TV kuhinja 9.30 Bogati in lepi 9.55 Tiger išče tigrico 11.45 Pogled na vreme 12.00 Čas v sliki 12.05 Vera 13.00 Čas v sliki 13.15 TV kuhinja 13.40 Policijska inšpekcija 14.05 Dr. Ouinnova 14.50 Naš Čarli, nanizanka 15.35 Bogati in lepi 16.00 Show Barbare karlich 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošla Avstrija 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki in kultura 20.00 Pogledi s strani 20.15 Primer za dva 21.20 Prizorišče sodišče 22.10 Čas v slikah 22.35 Moderni časi 23.00 Aktni znaki XY - nerešeno... 0.00 Čas v sliki 0.30 Aktni znaki XY - nerešeno... 0.40 Veronika 1.00 Prizorišče sodišče 1.45 Moderni časi 2.10 Show Barbare Karlich 3.10 Pogledi od strani 3.15 Dobrodošla, Avstrija 4.55 Dr. Ouinnova 5.40 Raj za živali SNOP - skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah Radia Triglav, Kranj in Sora - RADIO KRANJ R KRANJ 5.30 Napoved 5.45 Na današnji dan 5.50 EPP 6.00 Vreme, ceste 6.15 Nočna kroni- R OGNJIŠČE 5.00 Dobro jutro 5.15 Vremenska napoved 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.10 Pozdrav domovini 6.20 Meteorologi o vremenu 6.30 Poročila 6.50 Duhovna misel 7.00 Zvonjenje 7.10 Bim-bam-bom 7.25 OKC 7.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 7.45 Poročilo o stanju na cestah - AMZS 7.50 Meteorologi o vremenu 8.00 Kmetijski nasvet 8.40 Leta po Kristusu 8.45 Spominjamo se 9.00 Poročila 10.00 Poročila 10.15 Srečno na poti 11.00 Poročila in Vaša pesem 11.15 Knjižne presoje 12.00 Zvonjenje, ponovitev duhovne misli 12.15 Voščilo prijateljem RO 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 12.50 Koledar prireditev 14.00 Poročila 14.20 Kulturni utrinki 14.5 Komentar tedna 15.00 Informativna oddaja, vreme, stanje na cesti, osmrtnice, obvestila 15.50 Ponovitev Svetnik dneva 16.15 Dijaška oddaja (1. in 3.) 17.00 Ob petkih pospravljamo podstrešje 18.00 Poročila in Vaša pesem 18.45 Ponovitev komentarja tedna 19.00 Radio Glas Amerike (VOA) in poročila 19.40 Otroška pesem tedna in zgodba za lahko noč 19.55 Napovednik programa za jutri 20.00 Radio Vatikan 20.25 Odlomek Sv. Pisma 20.30 Iz Mohorjeve skrinje 21.15 Obala neznanega - izzivi vere 22.00 Mozaik dneva 22.30 Ponovitev sobotne oddaje Naš gost 23.30 Nočni glasbeni program 7.05 Teletekst TV Slovenija 7.25 Kulturna kronika 7.30 Odmevi 8.00 Zgodbe iz školjke 8.30 Slovenske izštevanke z Melito Osojnik 8.40 Melvin in muca, kratki igrani film za otroke 8.55 Arčibald, risana nanizanka 9.10 Male sive celice, Kviz 9.55 Na liniji, oddaja za mlade 10.35 Kino Kekec: Grdi raček, ameriški film 11.55 Tednik, ponovitev 13.00 Poročila, šport, vreme 13.15 Študentska ulica, oddaja za študente 13.45 Hidak - mostovi 14.15 lzvir(n)i, oddaja o ljubiteljski kulturi 14.50 Visoka napetost, ameriški film 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Alpe - Donava - Jadran 17.15 Ozare 17.20 Na vrtu, oddaja TV Maribor 17.45 Osvajanje K2, ameriška dok. serija 18.15 Mumini, risana nanizanka 18.45 Risanka 19.00 Danes 19.05 Utrip 19.15 EUinmi 19.25 Vreme 19.30 TV Dnevnik, Šport, Vreme 20.00 Orion 21.05 Naša družinica, angleška nanizanka 21.35 Parada plesa 21.55 Ažurna obala: večna pomlad - od Menotna do Niče, oddaja TV Koper - Capodistria 22.35 Poročila, šport, vreme 23.10 Pod rušo, ameriška nadaljevanka 0.10 Baskervillski pes, kanadski film 1.35 Osvajanje K2, ameriška dok. serija 2.05 Alpe - Donava - Jadran 2.30 Vampirka, ameriški film 4.05 EP v rokometu (ž), Slovenija - Madžarska, posnetek 5.20 SP v smučarskih skokih, 120 K, posnetek 6.00 Festival narečnih popevk 2002, ponovitev 7.25 Teletekst TV Slovenije 7.45 Videostrani 8.00 TV prodaja 8.30 Hidak - mostovi 9.00 Videostrani 9.20 Murphy Brown, ameriška nanizanka 9.40 Rastignac, francoska nadaljevanka 10.35 Anton, mali mojster sambe iz Rusije, kratki dok. film za otroke 10.50 Velika otročaja, angleška nadaljevanka 11.15 Štefeta mladosti 12.05 TV prodaja 12.40 Kjer so ognjišča ugasnila, norveška dok. oddaja 13.35 Miklavžev večer, posnetek 15.50 SP v smučarskih skokih, 120 m, prenos 17.45 EP v rokometu (ž), Slovenija - Madžarska, posnetek 19.00 SP v AS, smuk (m), prenos 20.15 Galec Aste-rix, francoski animirani film 21.20 Rastignac, francoska nadaljevanka 22.10 Sobotna noč 0.10 Videospotnice, ponovitev 10.20 TV prodaja 10.50 Obala ljubezni, ameriška nadaljevanka 11.40 Obala ljubezni, ameriška nadaljevanka 12.30 Obala ljubezni, ameriška nadaljevanka 13.20 Obala ljubezni, ameriška nadaljevanka 14.10 Obala ljubezni, ameriška nadaljevanka 15.00 Ledeno hladni, kanadska nanizanka 15.50 Film stoletja: Tri želje, ameriški film 17.30 Xena, ameriška nanizanka 18.20 Herkul, ameriška nanizanka 19.10 Na sever, kanadska nanizanka 20.00 TV kriminalka: Težki časi: Slutnja, ameriški film 21.40 Lov za zakladom, ameriška nanizanka 22.35 Erotični koledar, ameriški film 0.15 Ekstra magazin, ponovitev 7.30 TV prodaja 8.00 Ringa - Raja: 8.00 Obuti maček, sinhronizirana risana serija 8.25 Pujsek Zlatko, sinhronizirana risana serija 8.35 Slonček Benjamin, sinhronizirana risana serija 9.05 Palčiča, sinhronizirana risana serija 9.30 Mjav! Mjavl, sinhronizirana risana serija 9.40 Bobek in Ciril, sinhronizirana risana serija 10.05 Malinji dol, sinhronizirana risana serija 10.15 Hrestač, sin-hronizirani risani film 11.10 Mali helikopter, sinhronizirana risana serija 11.30 Šolska košarkarska liga 12.25 Preverjeno, ponovitev 13.20 Smola pa taka, ameriška nanizanka 13.50 Diagnoza: Umor, ameriška nanizanka 14.45 Božji otroci, kanadski film 16.50 Go-odyear liga, Union Olimpija : Krka, prenos košarke 19.15 24 UR 20.00 Miss sveta, posnetek izbora 22.00 Filmski hit: Zlati fantje, ameriški film 0.00 Spolni izobčenci, ameriški film 1.45 24 UR, ponovitev 6.00 Videostrani 7.30 TV prodaja 8.00 Ac-tion Man, risanka 8.30 Risanke 9.00 Božični večer male Ane, risani film 10.00 Božično presenečenje, risani film 11.00 Za vas in mesto 12.00 Čestitke iz domače skrinje 13.30 TV prodaja 14.00 Pod zidano marelo 15.30 Sijaj 16.00 Motomanija 16.30 Dok. oddaja 17.00 SQ Jam Show 18.00 Rad imam nogomet 18.30 Rokometna mreža 19.00 Automobille 19.15 Risanka 19.30 Wai Lana joga 20.00 Oder dobre volje, karaoke z Dejo Mušič 21.30 Najina poroka, razvedrilna oddaja 23.00 Moč polnega življenja 23.30 Tvoj problem 0.00 TV prodaja 0.30 Videostrani ... 24 ur infokanal, http://gtv.tele-W.si 17.00 Otroški program 17.30 Not sponso-red II - dokumentarni film za mlade 18.30 Protenex, predstavitveni film 18.50 GTV nocoj, najavni spot 18.55 GTV priporoča I 19.00 Gorenjska TV poročila, 1915 19.15 PTP - 126, regijski obzornik 19.30 Veriga uspeha, oddaja tevepike - Bogdana Herman 19.55 GTV priporoča II 20.00 ALEN - sijaj mesečine, 6. del argentinske nanizanke 21.00 Food & drink technology - Prehrambena industrija, dok. film 21.30 Easy Austria (o naših severnih sosedih) 21.40 GTV priporoča III 21.45 Gorenjska TV poročila, 1915 22.00 Rock'n Roll Državno prvenstev show dance, 2. del 23.10 V postelji s Sebastjanom - razvedrilna oddaja 23.40 GTV priporoča IV 23.45 Gorenjska TV poročila, 1915 00.00 Vklop kanala SCT do 1.00 1.00 GTV jutri, 24 urTTX SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH GTV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 233 11 56! PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA. DEŽELNA TELEVIZIJA LOKA ... Video strani z oddajnika 51. kanal UHF -Lubnik po širni Gorenjski 18.00 Dober večer dežela, promo spot 18.03 Oglasi 18.10 Jesen na DTV 18.13 Koncert ansambla Nagelj na Kokrici pri Kranju 20.00 Promocijski spot DTV 20.03 Oglasi 20.10 Deželne novice - infor. pregled dogodkov vregiji 20.15 50 let Zdravstvenega doma Škofja Loka 21.00 Promo spot 21.03 Deželni studio Naklo: 1. seja občinskega sveta občine Naklo 21.40 Kako je bilo na Soči leta 1915 22.00 Promocijski spot DTV 22.03 Oglasi 22.10 Deželne novice - infor. pregled dogodkov v regiji 22.11 Kako je bilo na Soči leta 1915 22.30 Obiskali smo: Vrno 23.00 Lahko noč ... Videostrani z oddajnika 51. kanal UHF - Lubnik po širni Gorenjski OGLASI 20.10 in 21.45, 22.05. KONTAKTNI TELEFON DEŽELNEGA STUDIA 1 - ŠKOFJA LOKA: 04/513-4770, e-mail: dtv@lokatv.si. PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE SPOREDA. TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Sore. VIDEOSTRANI TV Železniki na videokaseti ob 18., 19.20 in 21. uri. ATM KRANJSKA GORA ... Videostrani 18.15 Napovednik dnevnega programa 18.16 Oglasi 18.18 Avtomobilsko zrcalo 18.48 Risanka 18.50 Risanka 19.00 Videostrani 20.30 Satelitski program DW 22.00 Videostrani TV SISKA ... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Telemarket 20.50 Popolno zdravje, zdravljenje z alternativno medicino - ponovitev 22.00 OSHO - otrok nove dobe - ponovitev 22.30 Telemarket 22.40 Napoved sporeda za nedeljo 22.45 Videostrani IMPULZ CATV KAMNIK ... Videostrani TV Impulz 18.58 Začetna špica 21.00 EPP1 21.01 Viva turistica 21.30 EPP 2 21.35 SQ JAM - glasbena oddaja 22.30 EPP 3 22.35 Videospoti 22.59 EPP 4 23.00 Erotika 0.30 EPP 5 0.31 Končna špica... Videostrani TV Impulz 8.00 Poročila 8.05 Otroški program 10.00 Poročila 10.05 Kaj se dogaja 11.05 Felicity 12.00 Poročila 12.20 Biblija 13.30 Glas domovine 14.00 Fenomeni 14.30 Verska oddaja 15.30 Poročila 15.40 Veter v hrbet 16.30 Ciklus filmov "Olsenova tolpa" 18.10 Risanka 18.25 Hruške in jabolka 18.55 Animaniaki 19.30 Dnevnik 20.05 Mirovnik, ameriški film 22.10 Pol ure turture 22.45 Poročila 23.00 Otok dr. Moreauja, ameriški film 0.40 Nočni program 7.00 Otroški program 9.30 Kvader 10.00 Pol ure kulture 10.30 Svet mode 10.55 Morje 11.25 Žene in hčere, nadaljevanka 14.00 Hišni ljubljenčki 14.45 Potovanje v Vučjak 15.40 Zlata dekleta 16.10 Melrose Place 17.00 Beverly Hills 17.50 Briljanten 18.40 Hit HTV 19.30 Kraljestvo divjine 20.00 Črno - belo v barvah 20.50 Poročila 20.55 Muhamed Ali, dok. film 22.05Skrivnost, nadaljevanka 23.00 Red in zakonitosti, nanizanka 5.30 Napoved 5.45 Na današnji dan 5.50 EPP 6.00 Vreme, ceste 6.15 Nočna kronika 6.25 BIO vremenska napoved, sonce, luna 6.40 Dobro jutro! Komu? 6.45 Vreme, ceste 6.50 EPP 7.00 Novice 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Misel dneva 8.20 Oziramo se 8.30 Izgubljene živali 8.50 EPP 9.00 Godan 9.30 Bistre glave vedo odgovore prave: Kaj je zimska oprema? 9.50 EPP 10.30 Gostja Melita Osojnik 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.00 Oglašanje - slovensko naj smučišče 11.45 Temperature doma in po svetu 12.00 Brezplačni mali oglasi 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek: METROB - Kmetijsko svetovalna oddaja 13.00 Pesem tedna 13.10 Bio vremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.20 Prispevek 13.40 Zanimivosti 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Prispevek 14.50 EPP 15.15 Vreme, ceste 15.30 Aktualno 15.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 16.10 Napoved 16.20 Izbor pesmi tedna 16.50 EPP 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živa]j 18.50 EPP 19.10 Izgubljeni, najdeni predmeti 19.20 Program Radia Kranj jutri 20.00 Glasba 24.00 Skupni nočni program R GORENC Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo. AVSTRIJA 1 5.30 Veronikine skušnjave 5.55 Otroški program 11.50 Drew Carey 12.15 Povsem mimo, povsem življenjsko 12.40 Življenje in jaz 13.00 Življenje in jaz 13.20 Princ z Bel Aira 13.45 SP v nordijski kombinaciji,skoki 120 m, posnetek 14.30 SP v nordijski ko-binaciji, tek, prenos 15.45 SP v AS, smuk (ž), prenos 18.55 SP v AS, smuk (m), prenos 19.53 Vreme 19.55 Šport 20.15 Stavite, da... 22.40 Neprebojno, ameriški film 0.00 Tajni ime Črni angel, ameriški film 1.35 Umazani psi, ameriški film 3.35 Alarm za Kobro 11 4.20 kuhinja do nazga AVSTRIJA 2 4.55 DR. Ouinnova 5.40 Živalski raj 6.00 Videostrani 7.00 Vreme 7.30 Vremenska panorama 9.00 Čas v sliki 9.05 Kuharski magazin 9.30 Nemška komedija 11.10 Ludvik 2 - Sijaj in konec nekega kralja, nemški film 13.00 čas v sliki 13.10 Brez poljuba ne moreš spati, avstrijsko-nemški film 14.35 Izdelovalec barometrov s Čarobnega otoka, veseloigra 16.25 Dežela in ljudje 16.55 Religie sveta 17.00 Čas v sliki 17.05 Doživetje v Avstriji 17.45 Ljudski odvetnik 18.20 Bingo 19.00Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 Pogledi od strani 20.15 Slunjski slapovi, avstrijski film 22.00 Čas v sliki 22.10 Simon Boccanegra, opera 0.30 Bela ženska na Kongu, ameriški film 2.00 Pogledi od strani 2.05 Dežela in ljudje 2.35 Doživetje v Avstriji 3.05 Ljudski odvetnik 3.40 Ludvik 2 - Sijaj in konec nekega kralja, ponovitev 5.30 Kuharsko popotovanje SNOP - skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah radia Triglav, Kranj in Sora - RADIO PTUJ R TRIGLAV 5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 5.40 Oglasi 6.00 Razmere na cestah 6.05 Vreme in Robert Bohinc 6.20 SMS - glasbene želje 6.30 Novice 6.40 Oglasi 6.45 Vreme 6.50 Aktualno 7.00 Druga jutranja kronika 7.19 Razmere na cestah 7.20 Popevka tedna 7.30 Danes v Dnevniku 7.40 Oglasi 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.05 Aktualno 8.15 Obvestila 8.30 Novice 8.40 Oglasi 9.00 Aktualno 9.15 Voščila 9.20 Aktualno 9.40 Oglasi 10.00 Aktualno: naš gost: bivši župan občine Bled Boris Ma-lej 10.15 Obvestila 10.30 Včeraj danes jutri 10.40 Oglasi 11.00 Aktualno: Tednik občine Naklo 11.40 Oglasi 12.00 BBC - novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Obvestila 12.30 Novice 12.40 Oglasi 12.50 Aktualno: Beseda mladih 13.40 Oglasi 13.50 Aktualno: Podarim dobim - SMS sporočila 14.00 Aktualno 14.15 Voščila, obvestila 14.30 Novice in pogled 14.40 Oglasi 15.00 Aktualno: Naš gost: bivši župan obine Bohinj Franc Kramar 15.25 Radio v prihodnjih dneh 15.30 Dogodki in odmevi 16.09 Razmere na cestah 16.10 Popevka tedna 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 17.00 Aktualno: Oddaja o modi - ponovitev oddaje 17.30 Vjčeraj, danes, jutri 18.00 Aktualno: Naš gost - Bivši župan občine Kranjska Gora, Jože Kotnik 18.15 Obvestila 18.40 Oglasi 18.45 Aktualno: Duhovni razgledi 19.00 Današnja črna kronika 19.15 Voščila, obvestila 19.25 Pogled v jutrišnji dan, radio jutri 19.30 Ponovitev Zdrav način prehranjevanja - Vasiljka Kokalj 19.40 Oglasi 20.40 Oglasi 21.00 Popevka tedna 21.05 Glasbena oddaja: Made in ltaly 21.30 Jutri na Radiu 21.40 Oglasi 22.40 Oglasi 23.00 Ta teden na Radiu Triglav 23.02 Večerni glasbeni program do 24.00 6.00 Napoved programa - Začnimo dan z nasmehom 6.15 Novice in dogodki, šport, vreme 6.30 Noč ima svojo moč 6.40 Iskrice za lepši dan, ponovitev 7.00 Druga jutranja kronika 7.35 Pregled tiska 8.00 Radio danes 8.15 Novice in dogodki, šport, vreme 8.50 Pregled tiska 8.55 Nasvet za malico 9.00 Aktualno 10.00 Novice in dogodki, šport, vreme 10.15 Osmrtnice 10.20 Oddaja za male živali 11.00 Vprašanja in pobude, ponovitev 12.00 Kličemo London - BBC 12.15 Pesem dneva 12.30 Čestitke 13.00 Osmrtnice 13.10 Napoved programa 13.15 D9 13.35 Pregled tiska 14.00 Dober dan, Gorenjska 14.15 Brezplačni mali oglasi šolskih potrebščin 14.20 Borza 14.30 Radijska prodaja 15.00 Novice in dogodki, šport, vreme 15.30 RA Slovenija 16.20 Radio danes 16.25 Kino 17.00 Športna sobota 18.30 Študentska napetost 20.00 Radio jutri 24.00 SNOP KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 Mhz -LJUBLJANA: 105,1 MHz 7.00 Dobro jutro 7.15 Novice, ceste, vreme 7.20 Nočna kronika 7.35 Vreme 8.30 Pomurski dogodki 9.05 www/rgl.si 9.30 Žulj na jeziku 10.00 Kam danes 10.30 Glasbeni spomini 12.00 BBC novice 13.30 Pasji radio 14.00 Želje, čestitke 15.30 Kulturni utrip 17.30 Notranjsko kraški mozaik 18.00 Iz svetovnih glasbenih lestvic 18.57 Izbranka tedna 19.20 Vreme 19.30 Ugibamo 19.45 Šport 19.55 Horoskop 20.00 Večerni program R OGNJIŠČE 5.00 Dobro jutro 5.15 Vremenska napoved 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.10 Pozdrav domovini 6.20 Meteorologi o vremenu 6.30 Poročila 6.50 Duhovna misel 7.00 Zvonjenje 7.25 OKC 7.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 7.45 Poročilo o stanju na cestah - AMZS 7.50 Meteorologi o vremenu 8.00 Gospod kliče (1.), Zanimivosti nočnega neba (2.), Skavtska oddaja (3.), Prenova v Duhu (4.) 8.45 Spominjamo se 9.00 Sobotna iskrica (otroška oddaja z Juretom Seskom) 11.00 Poročila in Vaša pesem 11.15 Za življenje, za danes in jutri 12.00 Zvonjenje, ponovitev duhovne misli 12.15 Voščilo prijateljem RO 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 12.50 Koledar prireditev 13.00 Ponovitev Svetnik dneva 13.15 Glasbena voščila 15.00 Informativna oddaja, vreme, slanje na cesti, osmrtnice, obvestila 16.00 Mali oglasi 18.00 Poročila in Vaša pesem 18.15 Naš gost 19.30 Poročila 19.40 Otroška pesem tedna 19.55 Napovednik programa za jutri 20.00 Radio Vatikan 20.25 Odlomek Sv. Pisma 20.30 Molitev in nagovor za nedeljo 21.15 Vodnik po sv. pismu 22.00 Ponovitev dopoldanske oddaje Za življenje, za danes in jutri 23.00 Nočni glasbeni program NEDELJA, 8. DECEMBRA 2002 7.35 Teleteskt TV Slovenija 8.00 Živ žav: Čebelica Maja; Oko modrega volka; Cofko Cof, otroška oddaja 9.55 Promenadni koncert v spomin Bojanu Adamiču 10.20 Razgledi slovenskih vrhov 11.00 Prvaki divjine, francoska dok. serija 11.25 Ozare 11.30 Obzorje duha 12.00 Ljudje in zemlja, oddaja TV Maribor 13.00 Poročila, šport, vreme 13.15 Tistega lepega popoldneva 13.15 Predmet poželenja: Jože Potrebuješ 13.30 Kulinarika: Kuhinja do nazga 14.00 Kultura bivanja: Hišni ljubljenčki 14.20 Motoring 14.25 Avantura: osamljeni planet - New Mexico 15.15 Nedeljsko oko 15.20 Privlačna nasprotja: Kdo prinaša srečo? 15.40 Kislo jabolko: Sašo Hribar & Dergi & Roza 15.55 Šport 16.00 Ravmonda imajo vsi radi, ameriška nanizanka 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Ekskluzivno: Ben Johnson 16.55 Pop-poldne 17.05 Glasbeni dvoboj: Power dancers ■ Foxy teens 17.25 Družabna kronika 17.30 Vsakdanjik in praznik 18.35 Žrebanje lota 18.40 Risanka 18.55 Kako smo vilili 19.25 Vreme 19.30 TV dnevnik, šport, vreme 2,0.00 Mario, nedeljski večer v živo 21.50 Intervju: Milan Kučan 22.45 Poročila, Šport, Vreme 23.10 Hannah in njeni sestri, ameriški film 1.00 Moška liga, angleška nanizanka 1.30 Poštenjak, nemška nanizanka 2.15 Vsakdanjik in praznik 3.15 EP v rokometu (ž), Slovenija - Belorusija, posnetek 4.30 SP v smučarskih skokih, 120 m, posnetek 7.25 Teletekst TV Slovenija 7.45 Videostrani 10.15 TV prodaja 10.45 Rad imam Lucy, ameriška čb nanizanka 11.10 Bogataš in revež, ameriška nadaljevanka 11.55 Slovenski ljudski plesi 12.25 TV prodaja 12.55 Koncert slovenske skupine Kvinton 13.50 SP v smučarskih skokih, 120 m, prenos 15.40 EP v rokometu (ž), Slovenija - Belorusija, prenos 16.55 Ljubljana: Liga prvakov v rokometu, Mobite Prule 67 - Ba-nik, prenos 18.50 SP v AS, supervelesla-lom (m), prenos 20.15 Prepovedane globine, ameriška dok. serija 21.10 Murphy Brown, ameriška nanizanka 21.35 Homo turisticus 21.55 Poštenjak, nemška nanizanka 22.40 Sodobni slovenski koreografi 23.40 Videospotnice, ponovitev 9.40 TV prodaja 10.10 Mladi in nemimi, ameriška nadaljevanka 11.00 Mladi in nemirni, ameriška nadaljevanka 11.50 Mladi in nemirni, ameriška nadaljevanka 12.40 Mladi in nemimi, ameriška nadaljevanka 13.30 Mladi in nemirni, ameriška nadaljevanka 14.20 Begunec, ameriška nanizanka 15.10 Film stoletja: Rojen za baseball, ameriški film 17.30 Beverly Hills. ameriška nadaljevanka 18.20 Melrose Place, ameriška nadaljevanka 19.10 Čarovnice, ameriška nanizanka 20.00 Družinski film: Trije za tango, ameriški film 21.50 Odvetnik iz ulice, ameriška nanizanka 22.40 Zaščitnik, ameriški film 0.20 Dannvjeve zvezde, ponovitev POP TV 7.30 TV prodaja 8.00 Ringa - Raja 8.00 Obuti maček, sinhronizirana risana serija 8.25 Pujsek Zlatkom, sinhronizirana risana serija 8.35 Slonček Benjamin, sinhronizirana risana serija 9.05 Palčiča, sinhronizirana risana serija 9.30 Mjav! Mjav!, sinhronizirana risana serija 9.40 Bobek in Ciril, sinhronizirana risana serija 10.05 Malinji dol, sinhronizirana risana serija 10.15 Trije medvedki, sinhonizirana risana serija 11.20 Šolska košarkarska liga 12.20 Trenja, ponovitev 13.30 Miss sveta, ponovitev 15.30 Bolnišnica upanja, ameriška nanizanka 16.30 Močno zdravilo, ameriška nanizanka 17.30 Greh iz preteklosti, ameriški film 19.15 24 UR 20.00 Lepo je biti milijonar 21.30 Športna scena 22.25 Goodyear liga, Cibo-na VIP : Crvena Zvezda, posnetek košarke 0.00 24 UR, ponovitev 6.00 Videostrani 7.30 TV prodaja 8.00 Ac-tion Man, risani film 8.30 Risani film 9.30 Risani film 10.30 Risanke 11.00 Za vas in mesto 12.00 Rad imam nogomet 12.30 TV prodaja 13.00 Sijaj 13.30 Oder dobre volje, karaoke z Dejo Mušič 15.00 Čestitke iz domače skrinje 16.00 Otok zakladov, risani film 17.00 Ekskluzivni magazin 17.30 Dok. oddaja 18.00 Štiri tačke 18.30 Moč polenga življenja 19.00 Policis s petelinjega vrha, jugoslovanska nanizanka 20.00 Koncert Tanje Zaje Zupan 21.30 Knjiga 22.00 Tvoj problem 22.30 Automobille 23.00 TV prodaja 0.00 Videostrani ... 24 ur infokanal, http://gtv.tele-tv.si 9.00 Predstavitveni spot GTV 9.05 GTV priporoča I 9.15 Gorenjska TV poročila, 1915 9.30 PTP, gorenjski obzornik 126 9.45 Otroški in mladinski program 10.45 TA dober dan predstavlja in nagrajuje 11.00 ALEN, sijaj mesečine, ponov. 6. dela 12.00 V pričakovanju Adventa, 2. nedelja 12.10 Župan pred kamero, Tone Peršak, Trzin 13.10 Pol ure narodnozabavne glasbe 13.40 S.E.M., oddaja R. Klanca, 60. oddaja 14.10 Iz olimpijski krogov - OKS 14.15 Predstavljamo vašo KS Kranjska Gora 14.55 Kako praznujejo muslimani -dok. oddaja 15.25 Videostrani, GTV - panoramska kamera 18.35 Predstavitveni spot GTV 18.40 GTV priporoča I 18.45 Gorenjska TV poročila 1915 19.00 Aktualno: Z gostom informativne oddaje 19.15 PTP, obzornik, 126 19.30 Slike na razstavi... obiskali smo... 19.55 GTV priporoča II 20.00 GTV MIX, kont. razvedr. oddaja z zanimivimi glasbenimi gosti 21.00 V postelji s Sebastijanom 21.30 TA Dober dan predstavlja in nagrajuje 21.40 GTV priporoča IV 21.45 Gorenjska TV poročila 1915 22.00 Petkov večer NZ glasbe z M. Grmovškom 23.00 ALEN, sijaj mesečine, 5. del ponovitev 24.00 GTV priporoča IV 00.05 Gorenjska TV poročila 1915 00.20 Vklop kanala SCT 1.20 Videostrani GTV, 24 urttx SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH GTV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 233 11 56! PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA. DEŽELNA TELEVIZIJA LOKA ... Videostrani z oddajnika 51. kanal UHF -Lubnik po širni Gorenjski 18.00 Dober večer dežela, promo spot 18.03 Oglasi 18.10 Jesen na DTV 18.11 Jesen na DTV 18.11 PrVitorjoti - humoristična glasbena oddaja 20.00 Promocijski spot DTV 20.03 Oglasi 20.10 Deželne novice - infor. pregled dogodkov v regiji 20.11 Miklavževanje 20.20 Pogovor z.,, slikar Klavdij Tutta 21.00 Promocijski spot DTV 21.03 Oglasi 21.10 Presenečenja z Dragom Paplerjem: Zlata poroka Močnik 21.30 Po sledeh Slovencev v bolivijskem gozdu 22.00 Promocijski spot DTV 22.03 Oglasi 22.10 Deželne novice - infor. pregled dogodkov v regiji 22.15 Glasbeni večer: Veter v Klužah 23.10 Lahko noč ... Videostrani z oddajnika 51. kanal UHF - Lubnik po širni Gorenjski OGLASI 20.10 in 21.45, 22.05 KONTAKTNI TELEFON DEŽELNEGA STUDIA 1 -ŠKOFJA LOKA: 04/513-4770; e-mail: dtv@lokatv.si. PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE SPOREDA. TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Sore. VIDEOSTRANI TV Železniki na videokaseti ob 18., 19.20 in 21. uri. ATM KRANJSKA GORA ... Videostrani 18.15 Napovednik dnevnega programa 18.16 Oglasi 18.18 Avtomobilsko zrcalo 18.16 EPP blok 18.18 Kronika tedna 18.45 Risanka 19.05 Videostrani 20.00 Avtomobilsko zrcalo, ponovitev 20.10 Satelitski program DVV 22.00 Videostrani TV SISKA ... Videostrani 14.50 Napoved sporeda 15.00 Telemarket 15.05 3, 2, 1 GREMO, zabavnoglasbena oddaja - ponovitev 16.30 Nora nedelja: zabavno nedeljsko popoldne 18.40 Mini 5 19.00 Telemarket 19.10 Napoved 19.00 Telemarket 19.10 Napoved sporeda za ponedeljek 19.15 Videostrani IMPULZ CATV KAMNIK ... Videostrani TV Impulz 18.58 Začetna špica 19.00 EPP1 19.03 Risanka 19.50 Videospoti 18.57 EPP 2 20.00 Kako ostati zdrav 20.30 EPP 3 20.33 Ježek show -glasbena oddaja 21.25 EPP 4 21.30 Izmenjava programa 22.35 EPP 5 22.35 Končna špica ... Videostrani TV Impulz 8.00 Poročila 8.05 Otroški program 10.25 Obupanec na televiziji, mladinski film 12.00 Poročila 12.10 TV koledar 12.25 Plodovi zemlje 13.15 Mir in dobrota 13.45 TV razstava 14.00 V nedeljo ob dveh 15.00 Poročila 15.10 Oprah 16.00 To trapasto življenje 16.50 Hruške in jabolka 17.25 Živi zid 19.15 Loto 19.30 Dnevnik 20.10 Lepo je biti milijonar 21.10 Ante se vrača domov, hrvaška drama 22.20 Gla-mour cafe 23.25 Poročila 23.35 Severozahodnih francoska drama 1.45 Nočni program 10.15 Biblija 10.30 Po Kristusovih stopinjah 11.00 Sveta maša 12.05 Xena 12.50 Pleme 14.10 Družinski vrtiljak 14.25 Opera box 16.55 Zgodba o možganih 17.45 Torki z Morriejem, ameriški film 19.15 Risanka 19.30 Kraljestvo divjine 20.00 Preživetje, dok. serija 20.55 Poročila 21.05 tribute to Azra 22.05 Grbavec z našega faksa, ameriški film 23.45 Rubyjina ameriška pita, ameriška serija AVSTRIJA 1 4.55 Herkules 5.35 Princ z Bel Aira 6.00 Otroški program 11.00 Baby boom, ameriška komedija 12.45 Nogomet - Liga prvakov 13.15 Športni pregled 13.45 Tudi angeli igrajo košarko, ameriški film 1 -^4.30 SP v smučarskih skokih, K 120, prenos 16.00 Gospod Bean 16.25 Asterix pri Britancih, film 17.40 SPvAS, superveleslalom (ž), prenos 18.55 SP v AS, superveleslalom (m), prenos 19.54 Šport 20.15 Mulan, ameriški film 21.40 Lov na izgubljeni zaklad, ameriški film 23.30 Zaščita priče, ameriški film 1.05 Družina na propadu, ameriški film 2.35 Tajni ime Črni angel, ameriški film 4.10 Rancho Delux, ameriški film AVSTRIJA 2 6.00 Videostrani 7.00 Vreme 7.30 Vremenska panorama 9.00 Čas v sliki 9.05 Samostani ob Donavi 9.50 Peter Handke, portret pisatelja 10.50 Teden kulture 11.20 Bosonogi zdravnik, dok. film 12.00 Posebna dopoldanska oddaja 13.00 Čas v sliki 13.30 Domovina, tuja domovina 13.55 Univerzum 14.20 In večno pojejo gozgovi, avstrijski film 16.00 Adventni čas z dobrodelno akcijo Luč v temo 17.00 Čas v sliki 17.05 Živeti lepše 18.00 Igra na srečo 18.25 Kaj verjamem 18.30 Podoba Avstrije 19.00 Zvezna dežela danes 19.17 Loto 19.30 Čas v sliki 19.45 Vreme 19.54 Praznični večer 20.15 Zveneča Avstrija 21.20 Do konca sveta, nemški film 22.50 Čas v sliki 22.55 Umetniki življenja 23.45 Peter Kogler 0.15 Korenine jazza v templju klasike 1.00 Slunjski slapovi, ponovitev filma 2.45 Pogledi od strani 2.50 Kanoni za Cordobo, ameriški film SNOP - skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah radia Triglav, Kranj in Sora - RADIO PTUJ 5.30 Napoved 5.45 Na današnji dan 5.50 EPP 6.00 Vreme, ceste 6.15 Nočna kronika 6.30 BIO vremenska napoved, sonce, luna 6.40 Dobro jutro! Komu? 6.45 Vreme, ceste 6.50 EPP 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Misel dneva 8.20 Oziramo se 8.30 Izgubljene živali 8.50 EPP 9.00 Predstavitev 9.50 EPP 10.50 EPP 11.00 Po domače na kranjskem radiu 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Brezplačni mali oglasi 12.30 Osmrtnice 12.40 Kmetijska oddaja 12.50 EPP 13.00 Voščila 13.50 EPP 14.00 Tedenski pregled dogodkov 14.50 EPP 15.00 Prispevek 15.15 Vreme, ceste 16.10 Napoved 16.20 Prispevek 16.50 EPP 17.20 Skriti predmet 17.50 EPP 18.15 Izgubljene živali 18.20 Nagradni kviz kina Kranj 18.50 EPP 19.00 Prispevek 19.10 Izgubljeni, najdeni predmeti 19.20 Napoved jutrišnjega programa Radia Kranj 20.00 Glasba 24.00 Skupni nočni program R GORENC Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95.0 Mhz UKV stereo. R TRIGLAV 5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 5.40 Oglasi 6.20 Današnja pravljica -Čudežna mizica 7.00 Druga jutranja kronika 7.19 Razmere na cestah 7.20 Popevka tedna 7.30 Pogled v današnji dan 7.40 Oglasi 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.05 Oddaja za otroke: Mirin vrtiljak 9.30 Pogled v današnji dan, vreme - Bohinc, ceste 9.40 Oglasi, Makler 10.00 Aktualno: Motorci 10.15 Obvestila 10.40 Oglasi 11.00 Brezplačni mali oglasi po telefonu 11.40 Oglasi 12.00 BBC - novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Voščila, obvestila 12.40 Oglasi, Makler 13.00 Nedeljski gost - Marjan Zgonc 13.30 Pogled v današnji dan 13.40 Oglasi 14.00 Voščila 14.40 Oglasi 15.00 Aktualno 15.25 Radio v prihodnjih dneh 15.30 Dogodki in odmevi 16.09 Razmere na cestah 16.10 Popevka tedna 16.15 Čestitke, obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 17.00 Naš gost: Maks Dimnik 17.30 Informativna oddaja: Včeraj, danes, jutri 18.00 Aktualno: Gorenjski besedni mojstri 18.40 Oglasi 18.45 Duhovni razgledi - ponovitev 19.00 Minute za resno glasbo 19.25 Pogled v jutrišnji dan, radio jutri 19.40 Oglasi 20.40 Oglasi 21.00 Popevka tedna 21.30 Jutri na Radiu 21.40 Oglasi 22.00 Ta teden na Radiu Triglav 22.40 Oglasi 23.30 Večerni glasbeni program do 24.00 7.00 Napoved programa - Začnimo dan z nasmehom 7.15 Novice in dogodki, šport, vreme 7.30 Noč ima svojo moč 8.00 Tema po izboru voditelja 9.00 Aktualna tema 11.00 Škofjeloški tednik 11.30 Dogodki, šport, vreme, osmrtnice 11.40 Radijska izložba 12.00 Nedeljska duhovna misel 12.15 Pesem dneva 12.20 Radijska prodaja 12.30 Kmetijska oddaja 13.00 Osmrtnice 13.10 Napoved programa 13.15 Čestitke 13.30 Alpetourovo turistično okence 14.00 Evropa v enem tednu 15.00 Novice in dogodki, šport, vreme 15.30 RA Slovenija 16.10 Ženska duša 17.00 Nedeljsko srečanje 18.00 Horizont 19.15 V nedeljo obujamo spomine 19.55 Radio jutri 20.00 Odpoved programa KRIM: 100,2 MHz - SANCE: 99,5 Mhz -LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.50 Horoskop 7.15 Novice, ceste, vreme 7.20 Nočna kronika 7.35 Vreme 8.20 Na današnji dan 9.00 Dolenjski utrip 9.30 Izbor iz svetovnih zanimivosti 9.05 www/rgl.si 10.30 Nedeljski gost 12.00 BBC novice 12.30 Rumeni radio 13.30 Želje, čestitke 15.30 Kulturni utrip 16.00 Uspešnice in novosti 18.00 Starinarnica 18.57 Izbranka tedna 19.30 Ugibamo 19.45 Športni pregled 19.55 Horoskop 20.00 Večerni program R OGNJIŠČE 5.00 Dobro jutro 5.15 Vremenska napoved 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.10 Pozdrav domovini 6.20 Meteorologi o vremenu 6.30 Poročila 6.50 Duhovna misel 7.00 Zvonjenje 7.25 OKC 7.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 7.50 Meteorologi o vremenu 8.00 Kmetijska oddaja 8.50 Spominjamo se 9.00 Prenos sv. Maše 10.30 Graditelji slovenskega doma 11.00 Poročila in Vaša pesem 11.15 Iz življenja vesoljne Cerkve 12.00 Zvonjenje, ponovitev duhovne misli 12.15 Voščilo prijateljem in glasbena voščila 15.00 Informativna oddaja, vreme, stanje na cesti, osmrtnice, obvestila 17.00 Slovencem po svetu in domovini 18.30 Sakralna glasba 19.30 Poročila 19.40 Otroška pesem tedna 19.55 Napovednik programa za jutri 20.00 Radio Vatikan 20.25 Odlomek Sv Pisma 20.30 Klasična glasba 22.00 Ponovitev Slovencem po svetu in domovini 23.30 Nočni glasbeni program PONEDELJEK, 9. DECEMBRA 2002 6.05 Teletekst TV Slovenija 6.25 Utrip 6.35 EU in mi 6.40 Zrcalo tedna 7.00 Dobro jutro 9.00 Poročila 9.05 Čarobne dežele - čarobno drevo, risana nanizanka 9.15 Iz popotne torbe 9.35 VVaitapu, mladinska nadaljevanka 10.05 Prvaki divjine, francoska dok. serija 10.30 Na vrtu, oddaja TV Maribor 11.00 Tistega lepega popoldneva 13.00 Poročila, Šport, Vreme 13.20 Tistega lepega popoldneva 15.25 Osvajanje K2, ameriška dok. serija 15.55 Dober dan, Koroška 16.30 Poročila, vreme, šport 16.50 Radovedni Taček: Voz 17.05 Pipsi, risana nanizanka 17.40 Recept za zdravo življenje 18.30 Žrebanje 3 x 3 plus 6 18.45 Risanka 19.00 Danes 19.05 Vaš kraj 19.20 Vreme 19.30 TV Dnevnik, Šport, Vreme 20.00 Hujšajmo!, angleška nadaljevanka 20.55 Svetovni izziv 21.25 (Ne)znani oder 22.00 Odmevi, Kulturna kronika, Šport, Vreme 22.50 Knjiga brez mene 23.05 Dosežki 23.35 Recept za zdravo življenje 0.25 (Ne)znani oder 0.50 Svetovni izzivi 1.20 Mary Tyler Moore, ameriška nanizanka 1.45 Parada plesa 2.05 Homo turisticus, ponovitev 2.25 Studio City, ponovitev 3.45 Končnica 4.45 Šport 7.25 Teletekst TV Slovenije 7.45 Videostrani -Vremenska panorama 8.30 lzvir(n)i, oddaja o ljubiteljski kulturi 9.05 Dobro jutro 11.05 TV Prodaja 11.35 Videostrani - Vremenska panorama 13.45 TV prodaja 14.15 Sloves, angleška dok. serija 15.05 Sobotna noč 17.05 Mary Tylor Moore, me-riška nanizanka 17.40Antonio, mali mojster koride iz Portugalske, kratki dok. film za otroke 17.55 Eva in Adam, švedska nadaljevanka 18.25 Jasno in glasno 19.15 Vi-deospostnice 20.00 Končnica 21.05 Studio City 22.00 Hladna vojna, ameriška dok. serija 22.50 Brane Rončel izza odra 0.25 Videospotnice, ponovitev 10.40 Izganjalka vampirjev, ameriška nanizanka 11.30 TV prodaja 12.00 Dannvjeve zvezde, v živo 13.00 Mladi in nemirni, ameriška nadaljevanka 13.50 Obala ljubezni, ameriška nadaljevanka 14.45 Ricki Lake, pogovorna oddaja 15.35 TV Prodaja 16.05 Dragon Bali, japonski risani film 16.30 Super punce, sinhronizirana risana serija 16.55 Izganjalka vampirjev, ameriška nanizanka 17.45 Korak za korakom, ameriška nanizanka 18.15 Veseli rovtarji, ameriška nanizanka 18.45 Družina za umret, ameriška nanizanka 19.15 Šov Jerryja Springerja, pogovorna oddaja 20.00 Super film: Blisk smrti, ameriški film 21.40 Pa me ustreli, ameriška nanizanka 22.10 Ned in Stacey, ameriška nanizanka 22.40 Noro zaljubljena, ameriška nanizanka 23.10 Šov Jerryja Springerja, pogovorna oddaja 0.50 Rdeče petke, erotična serija 9.00 Ko boš moja, mehiška nadaljevanka, ponovitev 9.55 Salome, mehiška nadaljevanka, ponovitev 10.45 Med sovraštvom in ljubeznijo, mehiška nadaljevanka, ponovitev 11.40 Ljubezen brez greha, mehiška nadaljevanja, ponovitev 12.35 TV prodaja 13.05 Športna scena 14.00 Varuhi luke, avstralska nanizanka 14.50 TV Prodaja 15.20 Ljubezen brez greha, mehiška nadaljevanka 16.20 Med sovraštvom in ljubeznijo, mehiška nadaljevanka 17.15 Salome, mehiška nadaljevanka 18.10 Ko boš moja, mehiška nadaljevanka 19.15 24 UR 20.00 Pod eno streho, slovenska nadaljevanka 21.05 Sedma nebesa, ameriška nanizanka 22.00 Raztresena Ally, ameriška nanizanka 22.50 Tretja izmena, ameriška nanizanka 23.40 24 UR, ponovitev 6.00 Videostrani 7.00 Pokemoni, risani film 7.30 Wai Lana joga 8.00 TV prodaja 8.30 Risanke 9.00 Videostrani 9.15 Knjiga, ponovitev 9.45 Iz domače skrinje 11.00 Družinska TV prodaja 11.15 Videostrani 11.40 Alen »lunina svetloba, telenovela 12.50 TV prodaja 13.50 Družinska TV prodaja 14.20 Automobille, ponovitev 14.50 Alen - lunina svetloba, telenovela 15.50 Družinska TV prodaja 16.20 Najina poroka, ponovitev 18.20 Motor Show Report 18.50 Pokemoni, risani film 19.20 Videalisti 20.00 Margu-eritte Vollant, kanadska nadaljevanka 21.00 Ekskluzivni magazin 21.30 Naš vrt 22.00 Iz domače skrinje 23.15 Videalisti 23.50 TV prodaja 0.20 Videostrani ... 24 ur infokanal, http://gtv.tele-tv.si 18.35 Predstavitveni spot GTV 18.40 GTV priporoča I 18.45 Gorenjska TV poročila 1916 19.00 Aktualno z gostom informativne oddaje 19.15 Gorenjski glas jutri 19.17 TA Dober dan predstavlja in nagrajuje 19.30 Po Himalajskih poteh, 1. del 19.55 GTV priporoča II 20.00 Pol ure z JANO, aktualni pogovori 20.30 Daniel Cohn -Bendit v Kranju 21.00 Oddaje drugih LTV Slovenije 21.40 GTV priporoča III 21.45 Gorenjska T V poročila 1916 22.00 Adam in Eva, oddaja TV Pike - J. Kuntner in Pika Božič 23.00 S.E.M. oddaja Rudija Klariča 23.30 Iz olimpijskih krogov - OKS 23.40 GTV priporoča IV 23.45 Gorenjska TV poročila 1916 00.00 Vklop kanala SCT 01.00 GTV jutri, Prelistajte Teletekst GTV SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH GTV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 233 11 56! PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA. DEŽELNA TELEVIZIJA LOKA ... Videostrani z oddajnika 51. kanal UHF -Lubnik po širni Gorenjski 18.00 Dober večer, dežela - promo spot 18.03 Oglasi 18.10 Jesen na DTV 18.13 Občinski otroški parlament v Škof ji Loki: Otroštvo brez nasilja in zlorab 19.00 Razgledovanja 20.00 Promocijski spot DTV 20.03 Oglasi 20.10 Deželne novice - informativni pregled dogajanja na Gorenjskem 20.11 70 let osnovne šole Škofja Loka mesto 20.30 Zavezani generacijam zanamcev, film 20.50 Upokojenci Slovenije 21.00 Promocijski spot DTV 21.03 Oglasi 21.10 Čudež: človek, oddaja o alternativni medicini 22.00 Promo spot 22.03 Oglasi 22.10 Deželne novice - infor. pregled dogodkov v regiji 22.20 Hitove odrske luči 22.50 Glasbeni utrinki 23.00 Lahko noč ... Videostrani z oddajnika 51. kanal UHF - Lubnik po širni Gorenjski OGLASI 20.10 in 21.45, 22.05. KONTAKTNI TELEFON DEŽELNEGA STUDIA 1 - ŠKOFJA LOKA: 04/513-47-70, e-mail: dtv@lokatv.si. PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE SPOREDA. TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Sore. VIDEOSTRANI TV Železniki na videokaseti ob 18., 19.20 in 21. uri. ATM KRANJSKA GORA ... Videostrani 18.15 Napovednik dnevnega programa 18.16 Oglasi 18.16 EPP blok 18.18 Kronika tedna 18.38 Risanka 19.00 Videostrani 20.00 Kronika tedna, ponovitev 20.27 Satelitski program DW 22.00 Videostrani TV SISKA ... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Telemarket 2CM35 Popolno zdravje, zdravljenje z alternativno medicino - kontaktna oddaja 22.00 OSHO - otrok nove dobe 22.30 Telemarket 22.40 Napoved sporeda za torek 22.45 Videostrani IMPULZ CATV KAMNIK ... Videostrani TV Impulz 18.55 Začetek programa 19.00 Otroški program 20.15 Za sprostitev 22.15 Videostrani TV Impulz 7.00 Poročila 7.05 Dobro jutro, Hrvaška 9.00 Poročila 9.30 Izobraževalni program 11.00 Otroški program 12.00 Poročila 12.35 Pravica do rojstva, nadaljevanka 13.25 Glasbena TV 15.10 Izobrževalni program 16.00 Poročila 16.05 Risanka 16.30 Hugo 17.00 Obe strani 17.30 Hrvaška danes 17.50 Alpe - Donava - Jadran 18.20 Mali antikvariat 18.50 Vem, a ne vem 19.00 Vprašaj 19.15 Risanka 20.05 Preživljanje nekega otoka, dok. film 20.45 Latinica 22.30 16. meridian 23.00 Stanje stvari 0.05 Zahodno krilo, nanizanka 0.50 Fraiser 1.20 Nočni program AVSTRIJA 1 5.40 Drew Carey 6.00 Otroški program 7.55 Herkules 8.20 Asteriks pri Britancih, risani film 9.30 Lov na izgubljeni zaklad, ponovitev filma 11.45 Otroški program 14.55 Simpsonovi 15.10 Superman 15.55 Newsflash 16.00 Simpatije 16.50 Faktor X 17.35 Sam svoj mojster 18.00 Newsflash 18.05 Varuška 18.30 Magazin 25 19.00 Glavca 19.30 Čas v sliki in kultura 19.53 Vreme 20.00 Šport 20.15 Lepo je biti milijonar 21.05 Srečka za milijon evrov, žreba-nje21.10 Starmanija - kvalifikacije 22.10 Nevvsflash 22.20 Starmanija - glasovanje 22.50 Robbie VVilliams šov 23.50 Selena, ameriške sanje, amerški film 1.50 Magazin 25 2.15 Neprebojno, ameriški film 3.35 Družina na propadu, ameriški film AVSTRIJA 2 6.05 Videostrani 7.00 Vreme 7.30 Vremenska panorama 9.00 Čas v sliki 9.30 Kuharski magazin 9.55 Drzni in lepi 10.15 Brez poljuba ne moreš spati, ponovitev filma 11.45 Vreme 12.00 Čas v sliki 12.05 Orientacija 12.35 Podoba Avstrije 13.00 Čas v sliki 13.15 Kuharski magazin 13.40 Policijska inšpekcija 14.05 Dr. Ouinn 14.50 Naš Čarli 15.35 Drzni in lepi 16.00 Oddaja Barbare Karlich 17.00 Čas v sliki 17.30 Dobrodošla, Avstrija 17.45 Čas v sliki 17.50 Dobrodošla, Avstrija 18.25 Čas v sliki 18.30 Dobrodošla, Avstrija 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki/kultura 19.45 Vreme 19.54 Praznični večer 20.00 Pogledi od strani 20.15 Grajski hotel Orth, nanizanka 21.05 Tema 22.00 Čas v sliki 22.30 Kulturno srečanje 0.00 Čas v sliki 0.30 Ponovno vstajenje, italijanski film 3.25 Pogledi od strani 3.30 Kulturno srečanje, ponovitev SNOP - skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah Radia Triglav, Kranj in Sora - RADIO CELJE R KRANJ 5.45 Na današnji dan 5.50 EPP 6.00 Tedenski pregled dogodkov 6.15 Nočna kronika 6.25 BIO vremenska napoved, sonce, luna 640 Dobro jutro! Komu? 6.45 Vreme, ceste 6.50 EPP 7.00 Novice 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se 8.30 Izgubljene živali 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Tema dneva: Filozofija za otroke 9.50 EPP 10.00 Novice 10.10 Mali oglasi 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.00 Novice 11.20 Prispevek 11.30 Kviz Radia Kranj 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.20 Prispevek 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.10 Bio vremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.20 Črna kronika 13.40 Zlata minuta na Radiu Kranj 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Skriti predmet 14.50 EPP 15.00 Novice 15.15 Vreme, ceste 15.30 Aktualno 15.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 16.00 Novice 16.05 Ponedeljkovo športno popoldne 16.50 EPP 17.00 Novice 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.20 Big bangovih 10 zmagovitih 18.50 EPP 19.00 Novice 19.10 Izgubljeni, najdeni predmeti 19.20 Napoved jutrišnjega programa radia Kranj 19.30 Kaj bom ko bom velik? 20.00 Večer Zimzelenih melodij 24.00 SNOP R GORENC Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo. R TRIGLAV 5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 5.40 Oglasi 6.00 Razmere na cestah 6.05 Aktualno 6.05 Vreme in Robert Bohinc 6.20 SMS glasbene želje 6.30 Novice 6.40 Oglasi 6.45 Vreme 6.50 Aktualno 6.59 Oglasi 7.00 Druga jutranja kronika 7.19 Razmere na cestah 7.20 Popevka tedna 7.30 Danes v Dnevniku 7.40 Oglasi 7.50 Aktualno 7.59 Oglas 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.05 Aktualno: Jejmo malo, jejmo zdravo - Jože Lavrinec -O rižu in zdravi prehrani 8.15 Obvestila 8.30 Novice 8.40 Oglasi 9.00 Aktualno: Novosti izoptike Agreš 9.15 Voščila, Obvestila 9.25 Radio danes 9.40 Oglasi 10.00 Aktualno 10.15 Obvestila 10.25 Radio danes 10.30 Včeraj, danes, jutri 10.40 Oglasi 11.00 Aktualno: Športni ponedeljek 11.40 Oglasi 12.00 BBC - novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Obvestila 12.20 Gorenjska črna kronika 12.30 Novice 12.40 Oglasi 13.00 Aktualno: Ponedeljkov športni pregled 13.40 Oglasi 14.00 Aktualno: Varnost na gorenjskih cestah 14.15 Voščila, obvestila 14.30 Novice 14.40 Oglasi 15.00 Aktualno 15.25 Radio v prihodnjih dneh 15.30 Dogodki in odmevi 16.09 Razmere na cestah 16.10 Popevka tedna 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 17.00 Aktualno: ponovitev Jejmo malo, jejmo zdravo - Jože Lavrinec 17.25 Radio jutri 17.30 Včeraj, danes, jutri 17.40 Oglasi 18.00 Aktualno 18.15 Glasbeni večer: Glasbena skrinja 18.15 Obvestila 18.30 Tednik občine Kranjska Gora 18.40 Oglasi 18.55 Današnja črna kronika, ponovitev 18.57 Tedenska črna kronika, ponovitev 19.15 Voščila, obvestila 19.25 Pogled v jutrišnji dan - Jutri na Radiu Triglav 19.30 Glasbeni večer: Moja je lepša kot tvoja "^9A0 Obvestila 21.00 Popevka tedna 21.30 Jutri na radiu 21.40 Oglasi 22.40 Oglasi 23.00 Ta teden na Radiu Triglav 23.02 Večerni glasbeni program do 24.00 R SORA 6.00 Napoved programa - Začnimo dan z nasmehom 6.15 Novice in dogodki, šport 6.30 Noč ima svojo moč 6.40 Iskrice za lepši dan 7.00 Druga jutranja kronika 7.40 Pregled tiska 8.00 Radio danes 8.15 Novice in dogodki, šport 8.55 Dnevna malica 9.00 Aktualno 10.00 Novice in dogodki 10.15 Osmrtnice 10.20 Tematska oddaja - šport 11.15 Oddaja za upokojence 12.00 Kličemo London -BBC 12.15 Pesem dneva 12.20 Radijska prodaja 12.30 Ponovitev kmetijske oddaje 13.00 Osmrtnice 13.10 Radio danes 13.15 D9 14.00 Dober dan Gorenjska 14.30 Radijska prodaja 15.00 Novice in dogodki, šport 15.30 RA Slovenija 16.15 Radio danes 17.00 Studio 911 (Obrtniki) 18.00 Šolski radio 19.55 Radio jutri 20.00 Odpoved dnevnega programa 20.05 Glasbeni program RA Sora do polnoči KRIM: 100,2 MHz - SANCE: 99,5 Mhz -LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.00 Dobro jutro 6.20 Nočna kronika 6.50 Horoskop 6.57 Izbranka tedna 7.20 Na današnji dan 7.35 Vreme 7.50 Anketa 9.00 Gospodarstvo 9.05 www/rgl.si 9.30 Jutro je lahko 10.00 Kam danes 10.20 Iz Trzina 10.30Vašemnenjeo... 11.00 Šport 12.00 BBC novice 12.20 Volitve 2002 12.30 Dogodek dneva 13.00 Iz Domžal 13.30 Globus, mednarodni pregled 13.45 Odgovori poslušalcem 14.00 Pasji radio 15.00 RGL obvešča in komentira 15.30 Kulturni utrip 15.50 Gospodarstvo 16.00 Modni bla bla 17.00 Euro Nato kviz 18.00 Glasbeni gost 19.20 Vreme 19.30 Ugibamo 19.45 Šport 19.55 Horoskop 20.30 Večerni program R OGNJIŠČE 5.00 Dobro jutro 5.15 Vremenska napoved 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.10 Pozdrav domovini 6.20 Meteorologi o vremenu 6.30 Poročila 6.50 Duhovna misel 7.10 Bim-bam-bom 7.25 OKC 7.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 7.45 Poročilo o stanju na cestah -AMZS 7.50 Meteorologi o vremenu 8.00 Kmetijski nasvet 8.15 Cindi priporoča 8.40 Leta po Kristusu 8.45 Spominjamo se 9.00 Poročila 9.30 Naravoslovne zanimivosti 10.00 Poročila 11.00 Poročila in Vaša pesem 12.00 Zvonjenje, ponovitev duhovne misli 12.15 Voščilo prijateljem RO 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 15.50 Ponovitev Svetnik dneva 16.00 Glasbena voščila 17.00 Oddaja o šolstvu (2), Pravno svetovanje (3.) 18.00 Poročila in Vaša pesem 18.15 Izbor Vaše pesmi (Ivan Hudnik) 19.00 Radio Glas Amerike (VOA) in poročila 19.40 Otroška pesem tedna in zgodba za lahko noč 19.55 Napovednik programa za jutri 20.00 Radio Vatikan 20.25 Odlomek Sv. Pisma 20.30 Prijatelji radia Ognjišče (Franci Trstenjak) 22.00 Mozaik dneva 22.30 Ponovitev nedeljske oddaje Sakralna glasba 23.30 Nočni glasbeni program TOREK, 10. DECEMBRA 2002 6.05 Teletekst TV Slovenije 6.25 Kulturna kronika 6.30 Odmevi 7.00 Dobro jutro 9.00 Poročila, šport, vreme 9.05 Radovedni Taček: Voz 9.15 Pipsi, risana nanizanka 9.40 Fliper in Lopatka, risana nanizanka 10.05 Študentska ulica, oddaja za študente 10.35 Recept za zdravo življenje 11.25 Obzorje duha 11.55 Hujšajmo!, angleška nadaljevanka 13.00 Poročila, Šport, Vreme 13.20 Ljudje in zemlja, oddaja TV Koper - Capodistria 14.10 Naravni parki Slovenije 14.40 Polnočni klub 15.55 Prisluhnimo tišini 16.30 Poročila, Vreme, Šport 16.50 Biserčki iz Bisergore 16.55 Sprehodi v naravo 17.10 Knjiga brez mene 17.40 Ivan Grozni, angleška dok. oddaja 18.25 Zakladi sveta, nemška dok. serija 18.45 Risanke 19.00 Danes 19.05 Vaš kraj 19.20 Vreme 19.30 TV Dnevnik, Šport, Vreme 20.00 Dosje: Organizacija Tigr 20.55 Aktualno 22.00 Odmevi, Šport, Vreme 22.50 Usode srca, francoska drama 0.25 Ivan Grozni, angleška dok. oddaja 1.15 Zakladi sveta, nemška dok. serija 1.30 Dosje: Organizacija Tigr 2.20 Aktualno 3.15 Mary Tyler Moore, ponovitev 3.40 Usoda srca, francoska drama 5.30 Šport 7.25 Teletekst TV Slovenija 7.45 Videostrani 8.30 Dober dan, Koroška 9.05 Dobro jutro 11.20 Videostrani - Vremenska panorama 12.00 TV prodaja 12.30 Videostrani - Vremenska panorama 14.35 TV Prodaja 15.05 Studio City 16.00 Končnica 17.05 Mary Tylor Moore, ameriška nanizanka 17.40 Ronda Lousiana, ameriški film 19.15 Videospotnice 20.00 Športni film 20.35 London; Liga prvakov v nogometu, prenos 0.15 Videospotnice, ponovitev KANALA 10.50 Izganjalka vampirjev, ameriška nanizanka 11.40 TV prodaja 12.10 Na sever, kanadska nanizanka 13.00 Mladi in nemirni, ameriška nadaljevanka 13.50 Obala ljubezni, ameriška nadaljevanka 14.45 Ricki Lake, pogovorna oddaja 15.35 TV prodaja 16.05 Dragon Bali, japonski risani film 16.30 Super punce, sinhronizirana risana serija 16.55 Izganjalka vampirjev, ameriška nanizanka 17.45 Korak za korakom, ameriška nanizanka 18.15 Veseli rovtarji, ameriška nanizanka 18.45 Družina za umret, ameriška nanizanka 19.15 Šov Jerryja Springerja, pogovorna oddaja 20.00 Akcija: Napad na ladjo, ameriški film 21.40 Pa me ustreli, ameriška nanizanka 22.10 Ned in Stacey, ameriška nanizanka 22.40 Noro zaljubljena, ameriška nanizanka 23.10 Duhovni kung fu, hongkongški film 0.55 Rdeče petke, erotična serija POP TV 9.00 Ko boš moja, mehiška nadaljevanka, ponovitev 9.55 Salome, mehiška nadaljevanka, ponovitev 10.45 Med sovraštvom in ljubeznijo, mehiška nadaljevanka, ponovitev 11.40 Ljubezen brez greha, mehiška nadaljevanka, ponovitev 12.35 TV prodaja 13.05 Pod eno streho, ponovitev nadaljevanke 14.00 Varuhi luke, avstralska nanizanka 14.50 TV Prodaja 15.20 Ljubezen brez greha, mehiška nadaljevanka 16.20 Med sovraštvom in ljubeznijo, mehiška nadaljevanka 17.15Salome, mehiška nadaljevanka 18.10 Ko boš moja, mehiška nadaljevanka 19.15 24 UR 20.00 Preverjeno 21.00 Resnična zgodba: Kloniran otrok, ameriški film 22.40 Tretja izmena, ameriška nanizanka 23.30 24 UR, ponovitev 6.00 Videostrani 7.00 Pokemoni, risani film 7.30 VVai Lana joga 8.00 TV prodaja 8.30 Risanke 9.00 Videostrani 9.15 Motor Show report, ponovitev 9.45 Iz domače skrinje 11.00 Družinska TV prodaja 11.15 Videostrani 11.40 Alen - lunina svetloba, Ponovitev 12.50 Margueritte Vollante, ponovitev 13.50 Družinska TV prodaja 14.20 Ekskluzivni magazin 14.50 Alen - lunina svetloba, telenovela 15.50 Iz domače skrinje, kontaktna oddaja 17.20 Dok. oddaja 17.50 V sedlu 18.20 Naš vrt 18.50 Pokemoni, risani film 19.20 Videalisti 20.00 SQ iam Show 21.00 Rokometna mreža 21.30 Avtodrom 22.00 Iz domače skrinje 23.15 Videalisti 23.50 Automobille 0.05 TV Prodaja 0.35 Videostrani - 24 ur infokanal, http://gtv.tele-tv.si 18.35 Predstavitveni spot GTV 18.40 GTV Priporoča I 18.45 Gorenjska TV poročila 1917 19.00 Aktualno z gostom informativne oddaje 19.15 Po himalajskih poteh, 2. del 19.45 Zelenci skozi objektiv J. Koselja 19.55 GTV priporoča II 20.00 Tedenski utrip Kranja 20.10 Predstavljamo vašo KS Ribno 21.00 Revija boksa v Kranju (Slo: YU) 21.30 OKS - iz olimpijskih krogov 21.40 GTV priporoča III 21.45 Gorenjska TV poročila 1917 22.00 Conserving the coasts - Varovanje obale, dok. film 22.30 Pol ure z Jano - pon. poned. oddaje 23.00 Veriga uspeha, vodi Ajša Šunjič - gostja B. Herman 23.40 GTV priporoča IV 23.45 Gorenjska TV poročila 1917 00.00 Vklop kanala SCT 01.00 GTV jutri. Prelistajte Te-letekst GTV SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH GTV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 233 11 56! PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA. DEŽELNA TELEVIZIJA LOKA ... Videostrani z oddajnika 51. kanal UHF -Lubnik po širni Gorenjski 18.00 Dober večer, dežela - promo spot 18.03 Oglasi 18.10 Jesen na DTV - mozaik aktualnih oddaj brez reza in ponovitev včerajšnjega večernega sporeda 18.13 Koncert ansambla Nagelj na Kokrici, posnetek prireditve 20.00 Promocijski spot DTV 20.03 Oglasi 20.10 Deželne novice - infor. pregled dogodkov v regiji 20.15 Nekoliko drugače: Janez Janša 21.00 Promocijski spot DTV 21.03 Oglasi 21.10 1. seja občinskega sveta občine Škofja Loka 22.00 Promo spot 22.03 Oglasi 22.10 Deželne novice -infor. pregled dogodkov v regiji 22.20 Figov top 23.10 Lahko noč ... Videostrani z oddajnika 51. kanal UHF - Lubnik po širni Gorenjski OGLASI 20.10 in 21.45, 22.05. KONTAKTNI TELEFON DEŽELNEGA STUDIA 1 - ŠKOFJA LOKA: 04/513-47-70, e-mail: dtv@lokatv.si. PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE SPOREDA. TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Sore. VIDEOSTRANI TV Železniki na videokaseti ob 18., 19.20 in 21. uri. ATM KRANJSKA GORA ... Videostrani 18.15 Napovednik dnevnega programa 18.16 EPP blok 18.18 Torkov športni pregled 18.28 Šolska košarkarska liga 19.20 Videostrani 20.23 Satelitski program DVV 22.00 Videostrani TV SISKA ... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Telemarket 20.05 3, 2, 1 GREMO -oddaja domače zabavne glasbe z gosti v živo iz studia 21.30 Telemarket 21.40 Napoved sporeda za sredo 21.45 Videostrani IMPULZ CATV KAMNIK 18.55 Začetek programa 18.00 Športne novice 18.15 Otroški program 18.45 TV ponudba 19.00 Športne novice 19.10 Otroški program 20.00 ATM predstavlja - oddaja o avtomobilizmu 20.45 Športne novice 20.55 Film 22.30 Videostrani TV Impulz 7.00 Poročila 7.05 Dobro jutro, Hrvaška 9.00 Poročila 9.05 Otroški program 9.30 Izobraževalni program 11.00 Otroški program 12.00 Poročila 12.15 TV koledar 12.30 Pravica do rojstva, nadaljevanka 13.25 Glasbena TV 14.15 Otroški program 15.10 Moje telo 15.35 Kirurg za drevesa 15.50 Iz babičinega vrta 16.00 Poročila 16.05 Nindža želve 16.30 Hugo 17.00 Obe strani 17.30 Hrvaška danes 17.50 Govorilo o zdravju 18.20 Zdenka Lechner 18.50 Vem, a veš 19.00 Vprašaj 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.05 Globalna vas 20.35 Internacional 21.05 Forum 22.30 16. meridian 23.00 Mestni ritem 23.30 Praksa, nanizanka 0.15 Nočni program 7.10 Otroški program 8.30 Amerika-žMjenje narave 9.30 Ponovitve 15.00 Planet glasba 15.30 Proti toku, ameriški film 17.10 Poročila za gluhe 17.25 Pravica do rojstva, nadaljevanka 18.10 Panorama 18.45 Zvezdne steze, nanizanka 19.30 Kraljestvo divjine 20.05 Spet zaljubljena, nanizanka 20.55 Poročila 21.00 Dosmrtna kazen, nanizanka 21.35 Praksa, nanizanka 22.20 Črni gad, nanizanka 22.55 Scaramouche, ameriški film 0.45 Zvezdne steze, nanizanka EPP 7.00 Novice 7.15 Knjižni kotiček 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Misel dneva 8.20 Oziramo se 8.30 Izgubljene živali 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Tema dneva 9.50 EPP 10.00 Novice 10.10 Mali oglasi 10.20 Prispevek 10.45 Kaj danes za kosilo 10.55 EPP 11.00 Novice 11.10 Prodaja rabljenih vozil 11.30 Kviz Radia Kranj 11.40 Zaposlovanje 11.45 Kaj danes za kosilo 11.50 EPP 12.00 Novice 12.10 Relax 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.10 BIO vremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.40 Zlata minuta na Radiu Kranj 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Borzni komentar 14.50 EPP 15.00 Novice 15.15 Vreme, ceste 15.30 Aktualno 15.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 16.00 Novice 16.05 Napoved 16.10 Veterinarski nasveti - kontaktna oddaja 17.00 Novice 17.20 Avtomobilistična oddaja na Radiu Kranj 17.40 Vreme jutri in v prihodnjih dneh 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.20 Računalniške novice 18.40 Pregled tiska 18.45 Izgubljeni, najdeni predmeti 18.50 EPP 19.00 Novice 19.20 Napoved jutrišnjega programa Radia Kranj 20.00 Z Arturjem Sternom skozi igre življenja 24.00 Skupni nočni program R GORENC Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo. SREDA, 11. DECEMBRA 2002 AVSTRIJA 1 5.05 Korak za korakom 5.45 Mladi Herkules 6.00 Otroški program 7.50 Varuška 8.10 Sam svoj mojster 8.35 Superman 9.20 Selena, ameriške sanje, ameriški film 11.20 Magazin 25 11.45 Otroški program 14.55 Simpsonovi 15.10 Superman 15.55 Nevvsflash 16.00 Simpatije 16.50 Faktor X 17.35 Sam svoj mojster 18.00 Newsflash 18.05 Varuška 19.00 Glavca 19.30 Čas v sliki in kultura 19.53 Vreme 20.00 Šport 20.15 Posebna enota iz Kitzbuhla, nanizanka 21.00 Nevvsflash 21.15 Policaj iz Tolza 22.45 Seks v mestu 23.20 Nogomet, Liga prvakov 0.20 Sopranovi 1.25 Magazin 25 1.40 Iz te snovi se stkejo sanje, nemški film 3.55 Kanoni za Cordobo, ameriški film AVSTRIJA 2 5.00 Dr. Ouinn 5.45 Živalski raj 6.00 Vide-strani 7.00 Vreme 7.30 Vremenska panorama 9.00 Čas v sliki 9.05 Kuharski magazin 9.30 Drzni in lepi 9.55 Policijska inšpekcija 10.20 In večno pojejo gozdovi, ponovitev filma 12.00 Čas v sliki 12.05 €CO 12.35 Tednik 13.00 Čas v sliki 13.15 Kuharski magazin 13.40 Policijska inšpekcija 14.05 Trapper John, nanizanka 14.50 Naš Carli 15.35 Drzni in lepi 16.00 Oddaja Barbare Karlich 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošla, Avstrija 17.45 Čas v sliki 17.50 Dobrodošla, Avstnja 18.25 Čas v sliki 18.30 Dobrodošla, Avstrija 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki 19.45 Vreme 20.00 Pogledi od strani 20.15 Univerzum 21.05 Poročilo 22.00 Čas v sliki 22.30 Na prizorišču 23.05 Po dolgem in počez 0.00 Čas v sliki 0.30 Veronikine skušnjave 0.50 Tema 1.40 Oddaja Barbare Karlich, ponovitev 2.40 Pogledi od strani 2.45 Univerzum 3.30 Po dolgem in počez SNOP - skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah Radia Triglav, Kranj in Sora - RADIO CELJE R KRANJ 5.30 Napoved 5.45 Na današnji dan 5.50 EPP 6.00 Vreme, ceste 6.15 Nočna kronika 6.25 BIO vremenska napoved 6.40 Dobro jutro! Komu? 6.45 Vreme, ceste 6.50 R TRIGLAV 5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 5.40 Oglasi 6.00 Razmere na cestah 6.05 Vreme in Robert Bohinc 6.15 Aktualno 6.30 Novice 6.40 Oglasi 6.45 Vreme 6.50 Aktualno 7.00 Druga jutranja kronika 7.19 Razmere na cestah 7.20 Popevka tedna 7.30 Danes v Dnevniku 7.40 Oglasi 7.50 Aktualno: Energetski nasvet 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.05 Aktualno 8.15 Obvestila 8.20 Danes v Gorenjskem glasu 8.30 Novice 8.40 Oglasi 9.00 Aktualno - Naš gost - kitarist Klemen Koman 9.15 Voščila 9.25 Radio danes 9.40 Oglasi 10.00 Aktualno: Gibljive slike 10.15 Obvestila 10.25 Radio danes 10.30 Včeraj, danes, jutri 10.40 Oglasi 11.00 Aktualno 11.40 Oglasi 12.00 BBC - novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Obvestila 12.30 Novice 12.40 Oglasi 13.00 Aktualno 13.40 Oglasi 14.00 Aktualno 14.15 Voščila, obvestila 14.30 Novice 14.40 Oglasi 15.00 Aktualno: prosta delovna mesta 15.25 Radio v prihodnjih dneh 5.30 Dogodki in odmevi 16.09 Razmere na cestah 16.10 Popevka tedna 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 17.00 Aktualno 17.25 Radio jutri 17.30 Včeraj, danes, jutri 17.40 Oglasi 18.00 Popoldne z Bracom Korenom 18.15 Obvestila 18.30 Aktualno: 18.40 Oglasi 18.55 OKC - Črna kronika 19.15 Voščila, obvestila 19.25 Pogled v jutrišnji dan, Radio jutri 19.30 Lestvica izpod Triglava 19.40 Oglasi 20.40 Oglasi 21.00 Popevka tedna 21.30 Jutri na Radiu 21.40 Oglasi 22.40 Oglasi 23.00 Ta teden na Radiu Triglav 23.15 Računalniške novice 23.02 Večerni glasbeni progam do 24.00 R SORA 6.00 Napoved programa - Začnimo dan z nasmehom 6.15 Novice in dogodki, šport 6.30 Noč ima svojo moč 6.40 Besedovanje o besedah 7.00 Druga jutranja kronika 7.40 Pregled tiska 8.00 Radio danes 8.15 Novice in dogodki, šport 8.30 Brezplačni mali oglasi šolskih potrebščin 8.55 Dnevna malice 9.00 Aktualno -9.30 Črna kronika 10.00 Novice in dogodki, šport, vreme 10.15 Osmrtnice 10.20 Pogled v zvezde 10.30 Tematska oddaja: Vrelci zdravja in lepote 12.00 Kličemo London - BBC 13.00 Osmrtnice 13.10 Radio danes 13.15 D9 14.00 Dober dan Gorenjska 14.30 Radijska prodaja 15.00 Novice in dogodki, šport 15.30 RA Slovenija 16.15 Radio danes 17.00 Studio 911 - kultura 18.00 Vrtiljak stare glasbe 20.00 Odpoved dnevnega programa 20.05 Glasbeni program RA Sora do polnoči KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 Mhz -LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.00 Dobro jutro 6.20 Nočna kronika 6.50 Horoskop 6.57 Izbranka tedna 7.20 Na današnji dan 7.35 Vreme 7.50 Anketa 8.20 RGLovo želo 9.00 Gospodarstvo 9.05 www/rgl.si 9.30 Jutro je tahko... 10.00 Kam danes 10.30 Vaše mnenje o... 11.00 Kamniške novice 11.30 RGLova uganka 12.00 BBC novice 12.30 Dogodek dneva 13.00 Iz tujega tiska 13.30 Osir 13.45 Odgovori poslušalcem 14.00 Pasji radio 15.00 RGL obvešča in komentira 15.30 Kulturni utrip 15.50 Gospodarstvo 17.00 Izjava tedna 18.00 Slovenska glasbena lestvica 19.00 Študentska ura FDV 20.00 Horoskop 20.30 Večerni program R OGNJIŠČE 5.00 Dobro jutro 5.15 Vremenska napoved 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.10 Pozdrav domovini 6.20 Meteorologi o vremenu 6.30 Poročila 6.50 Duhovna misel 7.00 Zvonjenje 7.25 OKC 7.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 7.45 Poročilo o stanju na cestah - AMZS 7.50 Meteorologi o vremenu 8.00 Kmetijski nasvet 8.15 Slovenc Slovenca vabi 8.45 Spominjamo se 9.00 Poročila 10.00 Poročila 11.00 Poročila in Vaša pesem 12.00 Zvonjenje, ponovitev duhovne misli 12.15 Voščilo prijateljem RO 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 12.50 Koledar prireditev 13.00 O zdravju (vsak 2. in 4. torek) 14.00 Poročila 14.20 Kulturni utrinki 15.00 Informativna oddaja, vreme, stanje na cesti, osmrtnice, obvestila 15.50 Ponovitev Svetnik dneva 16.00 Glasbena voščila 17.00 Šport na radiu Ognjišče 18.00 Poročila in Vaša pesem 19.00 Radio Glas Amerike (VOA) in poročila 19.40 Otroška pesem tedna in zgodba za lahko noč 19.55 Napovednik programa za jutri 20.00 Radio Vatikan 20.25 Odlomek Sv. Pisma 20.30 Sončna pesem 22.00 Mozaik dneva 22.30 Ponovitev nedeljske oddaje O zdravju 23.30 Nočni glasbeni program 6.05 Teletekst TV Slovenija 6.25 Kulturna kronika 6.30 Odmevi 7.00 Dobro jutro 9.00 Poročila, šport, vreme 9.05 Biserčki iz Bisergore 9.10 Grdi raček Tine, risana nanizanka 9.30 Sprehodi v naravo 9.50 Oddaja za otroke 10.00 Knjiga brez mene 10.20 Naravni parki Slovenije 10.50 Zakladi sveta, nemška dok. serija 11.05 Ivan Grozni, angleška dok. oddaja 11.55 Plesanje skozi čas 13.00 Poročila, Šport, Vreme 13.15 (Ne)znani oder 13.40 Svetovni izzivi 14.10 Dosje: Organizacija Tigr 15.00 Aktualno 15.55 Hidak - mostovi 16.30 Poročila, šport, vreme 16.50 Pod klobukom 17.50 V divjiniavstralska poljudnoz- nastvena serija 18.45 Risanka 19.00 Danes 19.05 Vaš kraj 19.20 Vreme 19.30 TV Dnevnik, Šport, Vreme 20.00 Sedmi pečat: Čudovita stvar, danski film 22.00 Odmevi, kulturna kronika, šport, vreme 22.55 Koncert orkestra slovenske filharmonije 0.25 V divjini z..., avstralska poljudnoznanstvena oddaja 1.20 Mary Tyler Moore, ameriška nanizanka 1.45 V nebesih ribe stradajo, ameriški film 3.35 Šport 7.25 Teletekst TV Slovenija 7.45 Videostrani 8.30 Hidak - mostovi 9.05 Dobro jutro 11.20 Videostrani - Vremenska panorama 12.00 TV prodaja 12.30 Videostrani - Vremenska panorama 13.05 TV prodaja 13.35 Slovenski ljudski plesi 14.05 Pokljuka: SP v biatlonu, štafeta (ž), prenos 16.00 Homo Turisticus 16.25 Šport 17.45 Mary Tyler Moore, ameriška nanizanka 18.15 SP v biatlonu, štafeta (ž), posnetek iz Pokljuke 19.15 Videospotnice 20.00 Liga prvakov v nogometu 0.00 Zaklad gospoda Arneja, švedski čb nemi film 1.50 Videospotnice 10.40 Izganjalka vampirjev, ameriška nanizanka 11.30 TV prodaja 12.00 Dannvjeve zvezde, posnetek 13.00 Mladi in nemirni, ameriška nadaljevanka 13.50 Obala ljubezni, ameriška nadaljevanka 14.45 Ricki Lake, pogovorna oddaja 15.35 TV Prodaja 16.05 Dragon Bali, japonska risana serija 16.30 Super punce, sinhronizirana risana serija 16.55 Izganjalka vampirjev, ameriška nanizanka 17.45 Korak za korakom, ameriška nanizanka 18.15 Veseli rovtarji, ameriška nanizanka 18.45 Družina za umret, ameriška nanizanka 19.15 Šov Jerryja Springerja, pogovorna oddaja 20.00 Svilene sence, ameriška nanizanka 21.00 Ekstra magazin 21.50 Pa me ustreli, amriška nanizanka 22.20 Ned in Stacey, ameriška nanizanka 22.50 Noro zaljubljena, ameriška nanizanka 23.20 Barabe in morilci, ameriški film 1.05 Rdeče petke, erotična serija 9.00 Ko boš moja, mehiška nadaljevanka 9.55 Salome, mehiška nadaljevanka, ponovitev 10.45 Med sovraštvom in ljubeznijo, mehiška nadaljevanka, ponovitev 11.40 Ljubezen brez greha, mehiška nadaljevanka, ponovitev 12.35 TV prodaja 13.05 Preverjeno 14.00 Varuhi luke, avstralska nanizanka 14.50 TV Prodaja 15.20 Ljubezen brez greha, mehiška nadaljevanka 16.20 Med sovraštvom in ljubeznijo, mehiška nadaljevanka 17.15 Salome, mehiška nadaljevanka 18.10 Ko boš moja, mehika nanizanka 19.15 24 UR 20.00 TV kriminalka: Uradno mrtva, ameriški film 21.40 Newyor-ška policija, ameriška nanizanka 22.35 Tretja izmena, ameriška nanizanka 23.30 24 UR, ponovitev 6.00 Videostrani 7.00 Pokemoni, risani film 7.30 Wai Lana joga 8.00 TV prodaja 8.30 Risanke 9.00 Videostrani 9.15 Avtodrom 9.45 Iz domače skrinje 11.00 Družinska TV prodaja 11.15 Videostrani 11.40 Alen - lunina svetloba, telenovela 12.50 TV prodaja 13.50 Družinska TV prodaja 14.20 Štiri tačke 14.50 Alen - lunina svetloba, telenovela 15.50 Knjiga 16.20 Automobille 16.30 Počitnice ob jezeru, angleški film 18.20 Rokometna mreža 18.50 Pokemoni 19.20 Videalisti 20.00 Bonanca, nanizanka 21.00 Sijaj 21.30 Moč polnega življenja 22.00 Iz domače skrinje 23.15 Oder dobre volje, karaoke z Dejo Mušič 0.45 Videalisti 1.30 TV prodaja 2.00 Videostrani ... 24 ur infokanal, http://gtv.tele-tv.si 18.35 Predstavitveni spot GTV 18.40 GTV priporoča I 18.45 Gorenjska TV poročila 1918 19.00 Aktualno z gostom informativne oddaje 19.15 TA Dober dan predstavlja in nagrajuje 19.30 Po Himalajskih poteh, 3. del 19.55 GTV priporoča II 20.00 Župan v studiu, Stanislav Žagar, Medvode 21.00 De-signing a product - oblik, izdelka - dok. film 21.30 Iz olimpijskih krogov OKS 21.40 GTV priporoča III 21.45 Gorenjska TV poročila 1918 22.00 Predstavljamo vašo KS Ribno 22.45 Popotovanja, Mehika, 1. del 23.10 Inovativnost in kakovost 23.30 TA Dober dan predstavlja in nagrajuje 23.40 GTV priporoča IV 23.45 Gorenjska TV poročila 1918 00.00 Vklop'kanala SCT 01.00 GTV jutri, Prelistajte Teletekst GTV SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH GTV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 233 11 56! PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA. DEŽELNA TELEVIZIJA LOKA ... Videostrani z oddajnika 51. kanal UHF -Lubnik po širni Gorenjski 18.00 Dober večer, dežela - promo spot 18.03 Oglasi 18.10 Jesen na DTV: mozaik aktualnih oddaj brez reza in ponovitev včerajšnjega sporeda 18.13 Ob krušni peči na Kokrici, prireditev TD Kokrica 19.00 Kmetijska oddaja 20.00 Promocijski spot DTV 20.03 Oglasi 20.10 Deželne novice - infor. pregled do-godkvo v regiji 20.20 Otvoritev Centra za informiranje in poklicno svetovanje v Škofji Loki 21.00 Promocijski spot DTV 21.03 Oglasi 21.10 Zdravnik svetuje: Alergfija 22.00 Promo spot 22.03 Oglasi 22.05 Deželne novice - infor. pregled dogodkov v regiji 22.08 Imago Slovenije 23.10 Lahko noč ... Videostrani z oddajnika 51. kanal UHF - Lubnik po širni Gorenjski OGLASI 20.10 in 21.45, 22.05. KONTAKTNI TELEFON DEŽELNEGA STUDIA 1 - ŠKOFJA LOKA: 04/513-47-70, e-mail: dtv@lokatv.si. PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE SPOREDA. TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Sore. VIDEOSTRANI TV Železniki na videokaseti ob 18., 19.20 in 21. uri. ATM KRANJSKA GORA ... Videostrani 18.15 Napovednik dnevnega programa 18.16 EPP blok 18.18 SQ Jam 19.10 Risanka 19.15 Videostrani 20.00 Torkov športni pregled 20.20 Avtomobilsko zrcalo 20.30 Satelitski program DVV 22.00 Videostrani TV SISKA ... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Telemarket 22.30 Napoved sporeda za četrtek 22.35 Videostrani IMPULZ CATV KAMNIK ... Videostrani TV Impulz 18.58 Začetna špica 19.00 EPP 1 19.03 Lokalne novice 19.10 SQ JAM 20.00 EPP 2 20.05 Izmenjava programa 20.35 EPP 3 20.40 Kako ostati zdrav 21.10 Lokalne novice 21.15 Film 22.10 EPP 4 22.10 Motosport 22.40 EPP 5 22.40 Bonanza 23.30 Končna špica ... Videostrani TV Impulz 7.00 Poročila 7.05 Dobro jutro, Hrvaška 9.00 Poročila 9.05 Otroški program 9.30 Izobraževalni program 11.00 Otroški program 12.00 Poročila 12.15 TV koledar 12.30 Pravica do rojstva, nadaljevanka 13.25 Glasbena TV 14.15 Otroški pr<*jram 15.10 Izobraževalni program 16.00 Poročila 16.05 Prizidnice, dok. oddaja 16.30 Hugo 17.00 Obe strani 17.30 Hrvaška danes 17.50 Podjetniški svet 18.20 Usode 18.50 Vem, a ne vem 19.00 Vprašaj 19.15 Loto 19.30 Dnevnik 20.05 Znamenja časa, kontaktna oddaja 21.00 Popolni svet 21.30 Kult 22.30 16. meridian 23.00 Poslovni klub 23.30 Čas je za jazz 0.30 Ur-genca, nanizanka 1.15 Nočni program 8.10 Otroški program 8.25 Amerika-življenje narave, dok. serija 9.30 Ponovitve 15.00 Planet glasba 15.30 Robert ne sme umreti, nemški film 17.10 Poročila za gluhe 17.25 Pravica do rojstva, nadaljevanka 18.10 Panorama 18.45 Zvezdne steze 19.30 Kraljestvo živali 20.10 Urgenca, nanizanka 20.50 Poročila 21.05 Vsi županovi možje, nanizanka 21.35 Nikita, nanizanka 22.25 Črni gad, nanizanka 23.00 Slabo vedenje, angleški film 0.35 Zvezdne steze, nanizanka ramo se 8.30 Izgubljene živali 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Tema dneva: Žebljico na glavico 9.50 Epp 10.00 Novice 10.10 Mali oglasi 10.20 Ponudba nepremičnin 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.00 Novice 11.20 Prispevek 11.30 Kviz Radia Kranj 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna in lestvica tega tedna 13.10 Bio vremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.20 Prispevek 13.40 Zlata minuta na Radiu Kranj 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Prispevek 14.50 EPP 15.00 Novice 15.15 Vreme, ceste 15.30 Aktualno 15.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 16.00 Novice 16.10 Napoved 16.20 Prispevek 16.30 Tudi jeseni je lepo 16.50 EPP 17.00 Novice 17.10 Skriti predmet 17.40 Vreme jutri in v prihodnjih dneh 17.50 EPP 18.00 Godan 18.05 Izgubljene živali 18.20 Mladi, nadarjeni, obetavni 18.50 EPP 19.00 Novice 19.10 Izgubljeni, najdeni predmeti 19.20 Napoved jutrišnjega progama Radia Kranj 19.30 Mladinska oddaja: Zadetek 20.00 Posebna z Igorjem 24.00 Skupni nočni progam R GORENC Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo. AVSTRIJA 1 5.35 Veronikine skušnjave 6.00 Otroški program 7.55 Varuška 8.15 Sam svoj mojster 8.40 Superman 9.25 Glavca 9.45 Policaj iz Tolza 11.45 Otroški program 14.55 Simpsonovi 15.10 Superman 15.55 Newsflash 16.00 Simpatije 16.50 Faktor X 17.35 Sam svoj mojster 18.00 Nevvsflash 18.05 Varuška 18.30 Magazin 25 19.00 Vsi županovi možje, nanizanka 19.30 Čas v sliki in kultura 19.53 Vreme 20.00 Nogomet - Liga prvakov 22.50 Nogomet - Liga prvakov 23.50 Steiner - Železni križec, vojna drama 1.20 Magazin 25 1.45 FIST -Mož gre svojo pot, ameriški film 3.50 Priča umora, ameriški film AVSTRIJA 2 4.25 Dobrodošla, Avstrija 6.05 Videostrani 7.00 Vreme 7.30 Vremenska panorama 9.00 Čas v sliki 9.05 Kuharski magazin 9.30 Drzni in lepi 9.50 Policijska inšpekcija 10.15 Skrivnosti dr. Lao, ameriški film 11.50 Vreme 11.55 Čas v sliki 12.00 Poročilo 13.00 Čas v sliki 13.15 Kuharski magazin 13.40 Policijska inšpekcija 1 14.05 Dr. Ouinn 14.50 Trapper John 15.35 Drzni in lepi 16.00 Oddaja Barbare Karlich 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošla, Avstrija 17.45 čas v sliki 17.50 Dobrodošla, Avstrija 18.25 Čas v sliki 18.30 Dobrodošla, Avstnja 18.48 Loto 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki 19.45 Vreme 20.00 Pogledi od strani 20.15 Help TV 22.0(5 Čas v sliki 22.30 Svetovno poročilo 23.15 Dokumenti 0.00 Čas v sliki 0.30 Kakorkoli L.A. 0.50 Na prizorišču 1.20 Oddaja Barbare Karlich 2.20 Pogledi od strani 2.25 Help TV SNOP - skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah radia Triglav, Kranj in Sora - RADIO SORA 5.30 Napoved 5.45 Na današnji dan 5.50 EPP 6.00 Vreme, ceste 6.15 Nočna kronika 6.25 Bio vremenska napoved 6.40 Dobro jutro! Komu? 6.50 EPP 7.00 Novice 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Misel dneva 8.20 Ozi- R TRIGLAV 5:30 Minute za narodnozabavno glasbo 5:40 Oglasi 6:00 Razmere na cestah 6:05 Aktualno 16.15 Vreme in Robert Bohinc 6.20 SMS glasbene želje 6:30 Novice 6.40 Oglasi 6.45 Vreme 6.50 Aktualno 7.00 Druga jutranja kronika 7.19 Razmere na cestah 7.20 Popevka tedna 7.40 Oglasi 7.50 Aktualno 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.05 Aktualno - Zdravnikov nasvet -Branimir Čeh, dr. med. 8.15 Obvestila 8.30 Novice 8.40 Oglasi 9.00 Aktualno 9.15 Voščila, obvestila 9.40 Oglasi 10.00 Aktualno: Skupaj na Triglavu - Olimpijski kotiček 10.30 Včeraj danes jutri 10.40 Oglasi 11.00 Glasbena oddaja - Zlata kočija formule 1 11.40 Oglasi 12.00 BBC - novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Obvestila 12.30 Novice 12.40 Oglasi 13.00 Aktualno: Glas ljudstva - kontaktna oddaja 13.40 Oglasi 13.50 Aktualno: ponovitev Motorci 14.15 Voščila 14.30 Novice, borzno poročilo 14.40 Oglasi 15.00 Aktualno 15.25 Radio v prihodnjih dneh 15.30 Dogodki in odmevi 16.09 Razmere na cestah 16.10 Popevka tedna 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 17.00 Aktualno: Mi lahko spregovorimo 17.30 Včeraj danes jutri 17.40- Oglasi 18.00 Aktualno: Oddaja o modi 18.30 Tednik občine Jesenice 18.40 Oglasi 18.55 Današnja črna kronika dneva 19.00 Misli iz biblije 19.15 Voščila, obvestila 19.25 Pogled v jutrišnji dan, radio jutri 19.30 Resna glasba - ponovitev 19.40 Oglasi 20.40 Oglasi 21.00 Popevka tedna 21.30 Jutri na Radiu 21.40 Oglasi 22.00 Ponovitev oddaje tega dne - Zlata kočija... 22.40 Oglasi 23.00 Ta teden na Radiu Triglav 23.02 Večerni glasbeni program do 24.00 R SORA 6.00 Napoved programa - Začnimo dan z nasmehom 6.15 Novice in dogodki, šport 6.30 Noč ima svojo moč 6.40 Cvetice in gredice 7.00 Druga jutranja kronika 8.00 Radio danes 8.55 Dnevna malica 9.00 Aktualno 9.30 Povej naglas 10.00 Novice in dogodki 10.15 Osmrtnice 10.30 Zakladi slovenskih spominov 11.15 Svetovni dan hrane 12.00 Kličemo London - BBC 13.00 Osmrtnice 13.10 Radio danes 13.15 D9 14.00 Dober dan, Gorenjska 14.30 Radijska prodaja 15.00 Novice in dogodki, šport 15.30 RA Slovenija 16.15 Radio Danes 17.00 Studio 911 18.00 Na planetu glasbe 20.00 Radio jutri 20.05 Glasbeni program RA Sora do polnoči KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 Mhz -LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.00 Dobro jutro 6.20 Nočna kronika 6.50 Horoskop 6.57 Izbranka tedna 7.20 Na današnji dan 7.35 Vreme 7.50 Anketa 9.00 Gospodarstvo 9.05 www/rgl.si 9.30 Jutro je lahko... 10.00 Kam danes... 10.30 Vaše mnenje o... 11.30 RGLova uganka 12.00 BBC novice 12.30 Dogodek dneva 13.00 Iz tujega tiska 13.30 Beseda opozicije 13.45 Odgovori poslušalcem 14.00 Pasji radio 15.00 RGL obvešča in komentira 15.30 Kulturni utrip 15.50 Gospodarstvo 17.30 RGLov kino 18.00 Izbranka tedna, glasovanje 19.20 Vreme 19.30 Ugibamo 19.45 Šport 19.55 Horoskop 20.00 Vedeževanje 21.00 Odprta dlan R OGNJIŠČE 5.00 Dobro jutro 5.15 Vremenska napoved 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.10 Pozdrav domovini 6.20 Meteorologi o vremenu 6.30 Poročila 6.50 Duhovna misel 7.00 Zvonjenje 7.10 Bim-bam-bom 7.25 OKC 7.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 7.45 Poročilo o stanju na cestah - AMZS 7.50 Meteorologi o vremenu 8.00 Kmetijski nasvet 8.40 Leta po Kristusu 8.45 Spominjamo se 9.00 Poročila 10.00 Poročila 10.15 Mali oglasi 11.00 Poročila in Vaša pesem 11.15 Fidifarmov kotiček 12.00 Zvonjenje, ponovitev duhovne misli 12.15 Voščilo prijateljem RO 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 12.50 Koledar prireditev 13.00 Zlati zvoki 14.00 Poročila 14.20 Kulturni utrinki 15.00 Informativna oddaja, vreme, stanje na cesti, osmrtnice, obvestila 15.50 Ponovitev Svetnik dneva 16.00 Glasbena voščila 17.00 Pogovor o... 18.00 Poročila in Vaša pesem 19.00 Radio Glas Amerike (VOA) in poročila 19.40 Otroška pesem tedna in zgodba za lahko noč 19.55 Napovednik programa za jutri 20.00 Radio Vatikan 20.25 Odlomek Sv. Pisma 20.30 1. Luč v temi, 2. Dodajati življenje dnevom, 3. Vstani in hodi, 4. Svet oblikuje mlade .... 21.30 Orgelski ciklus 2001 22.00 Mozaik dneva 22.30 Ponovitev popoldanske oddaje Pogovor o 23.30 Nočni glasbeni program ČETRTEK, 12. DECEMBRA 2002 6.05 Teletekst TV Slovenija 6.25 Kulturna kronika 6.30 Odmevi 7.00 Dobro jutro 9.00 Poročila 9.05 Pod klobukom 9.55 Zgodbe iz školjke 10.25 Risanka 10.35 Alpe - Donava - Jadran 11.05 Mario, nedeljski večer v živo 13.00 Poročila, Šport, Vreme 13.15 Orion 14.20 Parada plesa 14.40 CikCak 15.00 Intervju: Milan Kučan 15.55 Hidak - Mostovi 16.30 Poročila, Vreme, Šport 16.50 Enajsta šola, oddaja za radovedneže 17.20 Kralj vetrov, kratki igrani film za otroke 17.50 Dosežki 18.10 Resnična resničnost 18.45 Risanka 19.00 Novice 19.05 Vaš kraj 19.30 TV Dnevnik, Šport, Vreme 20.00 Tednik 21.00 Prvi in drugi 21.20 Osmi dan 22.00 Odmevi, šport, vreme 22.50 Zgodbe o knjigah 23.00 City Folk: ljudje evropskih mest: Kobenhavn 23.25 Režiserji, angleška dok. oddaja 0.30 Resnična resničnost 1.00 Osmi dan 1.30 Tednik 2.25 Prvi in drugi 2.45 Mary Tyler Moore, ameriška nanizanka 3.10 Zame je bil Fassbinder edini, nemški film 5.05 Šport 7.25 Teletekst TV Slovenija 7.45 Videostrani 8.30 Hidak - Mostovi 9.20 Val d'isere: SP v AS, veleslalom (ž), prenos 1. vožnje 10.30 Videostrani - Vremenska panorama 12.20 Val D'isere: SP v AS, veleslalom (ž), prenos 2. vožnje 13.15 TV prodaja 13.50 Pokljuka. SPv biatlonu, štafeta (m), prenos 15.30 TV prodaja 16.00 Prepovedane globine, ameriška dok. serija16.50 Mary Tyler Moore, ameriška nanizanka 17.25 Očarljivka, nemški film 19.10 Videospotnice 20.00 Ljubljana: Evroliga v košarki: Union Olimpija - Unicaja, prenos 22.20 EP v plavanje, posnetek iz Riese 23.00 Poseben pogled: Kagemuša - bojevnikova senca, japonski film 1.35 Videospotnice 10.50 Izganjalka vampirjev, ameriška nanizanka 11.40 TV prodaja 12.10 Čarovnice, ameriška nanizanka 13.00 Mladi in nemirni, ameriška nadaljevanka 13.50 Obala ljubezni, ameriška nadaljevanka 14.45 Ricki Lake, pogovorna oddaja 15.35 TV Prodaja 16.05 Dragon Bali, japonska risana serija 16.30 Super punce, sinhronizirana risana serija 16.55 Izganjalka vampirjev, ameriška nanizanka 17.45 Korak za korakom, ameriška nanizanka 18.15 Veseli rovtarji, ameriška nanizanka 18.45 Družina za umret, ameriška nanizanka 19.15 Šov Jerrvja Springerja. pogovorna oddaja 20.00 Krimić: Morilčeva pisma, ameriški film 21.50 Pa me ustreli, ameriška nanizanka 22.20 Ned in Stacev, ameriška nanizanka 22.50 Noro zaljubljena, ameriška nanizanka 23.20 Boj zmajev, ameriški film 1.05 Rdeče petke, erotična serija 9.00 Ko boš moja, mehiška nadaljevanka, ponovitev 9.55 Salome, mehiška nadaljevanka, ponovitev 10.45 Med sovraštvom in ljubeznijo, mehiška nadaljevanka, ponovitev 11.40 Ljubezen brez greha, mehiška nadaljevanka, ponovitev 12.35 TV prodaja 13.05 Newyorška policija, ameriška nanizanka 14.00 Varuhi luke, avstralska nanizanka 14.50 TV prodaja 15.20 Ljubezen brez greha, mehiška nadaljevanka 16.20 Med sovraštvom in ljubeznijo, mehiška nadaljevanka 17.15 Salome, mehiška nadaljevanka 18.10 Ko boš moja, mehiška nadaljevanka 19.15 24 UR 20.00 Trenja 21.15 Prijatelji, humoristična nanizanka 21.45 Seks v mestu, ameriška nanizanka 22.15 Zahodno krilo, ameriška nanizanka 23.10 Tretja izmena, ameriška nanizanka 0.0024 UR, ponovitev 6.00 Videostrani 7.00 Pokemoni 7.30 Wai Lana joga 7.30 Videostrani 8.00 TV prodaja 8.30 Risanke 9.00 Videostrani 9.15 Dok oddaja 9.45 Iz domače skrinje 11.00 Družinska TV prodaja 11.15 Videostrani 11.40 Alen - lunina svetloba, telenovela 12.50 TV Prodaja 13.50 Družinska TV prodaja 14.20 Sijaj 14.50 Alen - lunina svetloba, telenovela 15.50 Videostrani 16.05 Družinska TV prodaja 16.20 Koncert Tanje Zaje Zupan 17.50 SQ Jam 18.50 Pokemoni 19.20 Videalisti 20.00 Popotovanje z Janinom 21.00 Emillie, nadaljevanka 22.00 Dok oddaja 23.15 Videalisti 0.15 TV Prodaja 0.45 Videostrani ... 24 ur infokanal, http://gtv.tele-tv.si 18.35 Predstavitveni spot GTV 18.40 GTV priporoča I 18.45 Gorenjska TV poročila 1919 19.00 Aktualno: z gostom informativne oddaje 19.15 Gorenjski glas jutri 19.17 TA Dober dan predstavlja in nagrajuje 19.30 Po Himalajskih poteh, 4. del 19.55 GTV priporoča II 20.00 ALEN, sijaj mesečine, 7. del 21.00 Skrbimo za zdravje - kontaktna oddaja z zdravnikovimi nasveti, tel 04/233 11 56 21.40 GTV Priporoča III 21.45 Gorenjska TV poročila 1919 22.00 Zvezdni okruški z Rožo Kačič, tel. d4/233 11 56 23.00 Predstavljamo vašo KS Ribno 23.40 GTV priporoča IV 23.45 Gorenjska TV poročila 1919 00.00 Vklop SCT 01.00 GTV jutri, Ste že prelistali naš Teletekst GTV SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH GTV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 233 11 56! PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA. DEŽELNA TELEVIZIJA LOKA ... Videostrani z oddajnika 51. kanal UHF -Lubnik po širni Gorenjski 18.00 Dober večer, dežela - promo spot 18.03 Oglasi 18.10 Jesen na DTV: Mozaik aktualnih oddaj brez reza in ponovitev včerajšnjega večernega sporeda 18.13 Otroški pevski zbor 19.00 Potovanja 20.00 Promocijski spot DTV 20.03 Oglasi 20.10 Deželne novice - infor. pregled dogodkov v regiji 20.11 70 let osnovne šole Škofja Loka mesto 21.00 Promocijski spot DTV 21.03 Oglasi 21.10 Produktivnost v gibanju 21.20 Avtomatizirane rešitve za stroje 21.30 Dvigala za novo tisočletje 21.35 Evropska investicijska banka 21.45 Glasbeni premor 22.00 Promocijski spot DTV 22.03 Oglasi 22.10 Deželne novice - infor. pregled dogodkov v regiji 22.15 Muzej v Kobaridu 22.45 Ljudje Evrope 23.00 Lahko noč... Videostrani z oddajnika 51. kanal UHF - Lubnik po širni Gorenjski OGLASI ob 20.10 in 21.45, 22.05. KONTAKTNI TELEFON DEŽELNEGA STUDIA 1 - ŠKOFJA LOKA: 04/513-47-70, e-mail: dtv@lokatv.si. PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE SPOREDA. TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Sore. VIDEOSTRANI TV Železniki na videokaseti ob 18., 19.20 in 21. uri. ATM KRANJSKA GORA ... Videostrani 18.15 Napovednik dnevnega programa 18.16 EPP blok 18.18 Prispevek iz radovljiške občine 18.48 Risanka 19.00 Videostrani 20.00 Šolska košarkarska liga 20.53 SQ jam, ponovitev 21.43 Videostrani ... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Telemarket ... Napoved sporeda ... Videostrani IMPULZ CATV KAMNIK ... Videostrani TV Impulz 18.55 Začetek programa 19.00 Lokalne novice, ponovitev 19.15 Otroški program 20.15 Lokalne novice, ponovitev 20.30 Izmenjava programa, ponovitev 21.05 SQ - JAM, ponovitev naj glasbene oddaje 22.05 S.E.M. - Kako ostati zdrav in zmagovati, ponovitev 22.40 Videostrani 7.00* Poročila 7.05 Dobro jutro, Hrvaška 9.00 Poročila 9.05 Otroški program 9.30 Izobraževalni program 11.00 Otroški program 12.00 Poročila 12.15 TV koledar 12.30 Pravica do rojstva, nadaljevanka 13.25 Glasbena TV 14.15 Otroški program 15.10 Izobraževalni program 16.00 Poročila 16.05 Coco BiH 16.20 Mojster Miha 16.30 Hugo 17.00 Obe strani 17.30 Hrvaška danes 17.50 Logarske zgodbe 18.20 Povabilo 18.50 Vem, a ne vem 19.00 Vprašaj 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.05 Lepo je biti milijonar 21.10 Prostor pod strelnim ognjem, politični magazin 22.00 Zgodba o zgodbi 22.30 16. Meridian 23.00 Videodrom 23.45 Na kraju zločina, ameriška nanizanka 0.30 Na zdravje, nanizanka 0.55 Nočni program AVSTRIJA 1 5.10 Simpatije 6.00 Otroški program 8.00 Varuška 8.25 Superman 9.10 SP v AS, veleslalom (ž), prenos 1. vožnje 10.55 Sam svoj mojster 11.20 Magazin 25 11.45 Otroški program 12.10 SP v AS, veleslalom (ž), prenos 2. vožnje 13.25 Otroški program 14.45 Simpsonovi 15.10 Superman 15.55 Nevvsflash 16.00 Simpatije 16.50 Faktor X 17.35 Sam svoj mojster 18.00 Nevvsflash 18.05 Varuška 18.30 Magazion 25 19.00 Vsi županovi možje 19.30 Čas v sliki in kultura 19.54 Vreme 20.00 Šport 20.15 Nogomet - Pokal UEFA 21.00 Nevvsflash 22.50 De Luca 23.20 VVickie Slime in Paiper XL 23.45 Oddaja brez imena 0.10 Kuhinja do nazga 0.40 The Osbo-urnes 1.10 Magazin 25 1.35 Rollerball, ameriški film 3.35 Štiri lobanje Jonathana Draka, ameriški film AVSTRIJA 2 4.05 Dobrodošla, Avstrija 5.35 Kuharsko potovanje 6.00 Videostrani 7.00 Vreme 7.30 Vremenska panorama 9.00 Čas v sliki 9.05 Kuharski magazin 9.30 Drzni in lepi 9.55 Policijska inšpekcija 10.15 Poljub ob polnoči, ameriški film 11.50 Vreme 12.00 Cas v sliki 12.05 Modern Times 12.30 Dežela in ljudje 13.00 Čas v sliki 13.15 Kuharski magazin 13.40 Policijska inšpekcija 14.05 Trapper John 14.50 Grad ob Vrb-skem jezeru, nanizanka 15.35 Drzni in lepi 16.00 Oddaja Barbae Karlich 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošla, Avstrija 17.45 Čas v sliki 17.50 Dobrodošla, Avstrija 18.25 Čas v sliki 18.30 Dobrodošla, Avstrija 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki in kultura 19.45 Vreme 20.00 Pogledi od strani 20.15 Univerzum 21.05 Vera 22.00 Čas v sliki 22.30 €CO 0.00 Čas v sliki 0.30 Karkoli L.A. 0.50 Oddaja Barbare Karlich 1.50 Pogledi od strani 1.55 €CO 2.20 Dežela in ljudje 2.50 Vera SNOP - skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah radia Triglav, Kranj in Sora - RADIO SORA R KRANJ 5.30 Napoved 5.45 Na današnji dan 5.50 EPP 6.00 Vreme, ceste 6.15 Nočna kronika 6.30 BIO vremenska napoved 6.40 Dobro jutro! Komu? 6.45 Vreme, ceste 6.50 EPP 7.00 Novice 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Misel dneva, citat 8.20 Oziroma se 8.30 Izgubljene živali 8.50 EPP 9.00 Go- dan 9.20 Tema dneva: Trgovanje z vrednostnimi papirji 9.50 EPP 10.00 Novice 10.10 Mali oglasi 10.20 Prešernovo gledališče 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.00 Novice 11.20 Prispevek 11.30 Kviz Radia Kranj 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.10 Fidi-farm 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.10 Bio vremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.40 Zlata minuta na Radiu Kranj 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Planinsko športni kotiček 14.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 14.50 EPP 15.00 Novice 15.10 Borzni kometnar 15.15 Vreme, ceste 15.30 Aktualno 15.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 15.50 EPP 16.00 Novice 16.20 Prispevek 16.50 EPP 17.00 Novice 17.20 Prispevek 17.40 Vreme jutri in v prihodnjih dneh 18.00 Godan 18.05 EPP 18.10 Izgubljene živali 18.20 To so naši 18.40 Zanimivosti 18.50 EPP 19.00 Novice 19.20 Napoved jutrišnjega programa 20.00 Večerni program 24.00 Skupni nočni program R GORENC Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo. R TRIGLAV 5:30 Minute za narodnozabavno glasbo 5:40 OGLASI 6:00 Razmere na cestah 6:05 Aktualno 6.15 Vreme in Robert Bohinc 6:20 Jutranja uganka - kontaktna oddaja 6:30 Novice 6:40 Oglasi 6.45 Vreme 6.50 Aktualno: Jutranja humoreska 7:00 Druga jutranja kronika 7.19 Razmere na cestah 7:20 Popevka tedna 7:40 Oglasi 8:00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8:05 Aktualno: Zdrav način prehranjevanja - Vasiljka Kokalj 8:15 Obvestila 8:30 Novice 8:40 Oglasi 9.00 Aktualno: Zakladi ljudske modrosti 9:15 Voščila 9:20 Aktualno: Jutranja uganka - kontaktna oddaja 9:40 Oglasi 10.15 Obvestila 10.30 Včeraj, danes, jutri 10:40 Oglasi 11:00 Aktualno: oddaja o kulturi - Mavrica 11:40 Oglasi 12:00 BBC- novice 12:10 Osmrtnice 12:15 Obvestila 12:30 Novice 12:40 Oglasi 13.00 Aktualno 13:40 Oglasi 14:00 Aktualno 14:15 Voščila, obvestila 14:30 Novice 14:40 OGLASI 15.00 Gibljive slike 15.25 Radio v prihodnjih dneh 15:30 Dogodki in odmevi 16.09 Razmere na cestah 16:10 Popevka tedna 16:15 Obvestila 16:30 Osmrtnice 16:40 Oglasi 16.50 Aktualno: Obrtna zbornica Jesenice 17.30 Včeraj, danes, jutri 17.40 Oglasi 18.30 Tednik občine Radovljica 18.40 Oglasi 18.55 Današnja črna kronika dneva 19:15Voščila, obvestila 19:25 Pogled vju-trišnji dan, radio jutri 19:30 Glasbeni večer: zimzeleni večer z Dragom Arijanijem 19.40 Oglasi 20.40 Oglasi 21:00 Popevka tedna 21.15 V jutrišnjem Gorenjskem glasu 21.30 Jutri na Radiu 21.40 Oglasi 22.15 Zdravnikov nasvet, ponovitev 22.40 Oglasi 23.00 Ta teden na Radiu Triglav 23.02 Večerni glasbeni program do polnoči 6.00 Napoved programa - Začnimo dan z nasmehom 6.15 Novice in dogodki, šport 6.30 Noč ima svojo moč 6.40 Gospodinjski nasveti 7.00 Druga jutranja kronika 8.00 Radio danes 8.55 Dnevna malica 9.00 Aktualno 10.00 Novice in dogodki 10.15 Osmrtnice 10.30 Komercialna predstavitev 11.00 Vprašanja in pobude 12.00 Kličemo London - BBC 12.30 Čestitke 13.00 Osmrtnice 13.10 Radio danes 13.15 D9 14.00 Dober dan Gorenjska 14.30 Radijska prodaja 15.00 Novice in dogodki, šport 15.30 RA Slovenija 16.15 Radio danes 17.00 Studio 911 18.00 Od svečk do volana 19.15 Vandranje s harmoniko 19.55 Radio jutri 20.00 Odpoved dnevnega programa 21.05 Glasbeni program RA Sora KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 Mhz -LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.00 Dobro jutro 6.15 Novice, ceste, vreme 6.20 Nočna kronika 6.50 Horoskop 6.57 Izbranka tedna 7.20 Na današnji dan 7.35 Vreme 7.50 Anketa 8.30 Šport in rekreacija 9.00 Gospodarstvo 9.05 www/rgl.si 9.30 Jutro je lahko... 10.00 Kam danes 10.30 Vaše mnenje o... 11.30 RGLova tema 12.00 BBC novice 12.30 Dogodek dneva -volitve 2002 13.20 Odgovori poslušalcem 13.30 Turizem 14.00 Pasji radio 14.30 Borzni komentar 15.00 RGL obvešča in komentira 15.30 Kulturni utrip 15.50 Gospodarstvo 16.30 Dosjeji 17.30 Živalski program 18.00 Jugonostalgija 19.20 Vreme 19.30 Ugibamo 19.45 Šport 19.55 Horoskop 20.00 Večerni program R OGNJIŠČE 5.00 Dobro jutro 5.15 Vremenska napoved 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.10 Pozdrav domovini 6.20 Meteorologi o vremenu 6.30 Poročila 6.50 Duhovna misel 7.00 Zvonjenje 7.10 Bim-bam-bom 7.25 OKC 7.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 7.45 Poročilo o stanju na cestah - AMZS 7.50 Meteorologi o vremenu 8.00 Kmetijski nasvet 8.15 Jutranja aktualna tema 8.45 Spominjamo se 9.00 Poročila 9.30 Odkrivajmo domovino in svet 10.00 Poročila 10.15 Doživetja gora in narave (Robert Božič) 11.00 Poročila in Vaša pesem 11.15 Fidifarmov kotiček 12.00 Zvonjenje, ponovitev duhovne misli 12.15 Voščilo prijateljem RO 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 12.50 Koledar prireditev 13.00 Zlati jubilej tednika Družina 14.00 Poročila 14.20 Kulturni utrinki 14.45 Komentar Družine 15.00 Informativna oddaja, vreme, stanje na cesti, osmrtnice, obvestila 15.50 Ponovitev Svetnik dneva 16.00 Glasbena voščila 18.00 Poročila in Vaša pesem 19.00 Radio Glas Amerike (VOA) in poročila 19.40 Otroška pesem tedna in zgodba za lahko noč 19.55 Napovednik programa za jutri 20.00 Radio Vatikan 20.25 Odlomek Sv. Pisma 20.30» 1. Luč v temi, 2. Dodajati življenje dnevom, 3. Vstani in hodi, 4. Svet oblikuje mlade .... 21.30 Orgelski ciklus 2001 22.00 Mozaik dneva 22.30 Ponovitev popoldanske oddaje Pogovor o 23.30 Nočni glasbeni program KINO Petek, 6. decembra CENTER amer. pust. mlad. film HARRY POTTER IN DVORANA SKRIVNOSTI ob 17. uri, špan. erot. drama ŠUM MORJA ob 20. uri STORŽIČ angl. kom. GURU ob 17. uri, špan. erot. drama ŠUM MORJA ob 19. uri, amer. pust. mlad. film HARRY POTTER IN DVORANA SKRIVNOSTI ob 21. uri RADOVLJICA - LINHARTOVA DVORANA slov. akcij, drama ZVENENJE V GLAVI ob 20. uri ŽIRI slov. mlad. film POZABLJENI ZAKLAD ob 18. uri, amer. trii. RDEČI ZMAJ ob 20. uri ŽELEZAR JESENICE amer. srhlj. MOTH-MANOVA PREROKBA ob 18. uri, amer. trii. KDO JE BOURNE ob 20. uri Sobota, 7. decembra__ in 20. uri, špan. erot. drama ŠUM MORJA ob 22. uri RADOVLJICA - LINHARTOVA DVORANA anim. fim LILI IN ŽVERCA ob 16. uri, akcij. znan. fant. kom. PAJKI NAPADAJO ob 18. uri, slov. akcij, drama ZVENENJE V GLAVI ob 20. uri ŽIRI amer. trii. RDEČI ZMAJ ob 17. uri, amer. drama POT V POGUBO ob 20. uri ŽELEZAR JESENICE amer. trii. KDO JE BOURNE ob 18. uri, amer. srhlj. MOTH-MANOVA PREROKBA ob 20. uri Ponedeljek, 9. decembra_ CENTER amer. pust. mlad. film HARRY POTTER IN DVORANA SKRIVNOSTI ob 17. in 20. uri STORŽIČ angl. kom. GURU ob 17. uri, franc. kom. krim. 8 ŽENSK ob 19. uri, špan. erot. drama ŠUM MORJA ob 21. uri ŽELEZAR JESENICE amer. kom. ODBITE ZABAVE DIVJEGA VANA ob 18. uri CENTER amer. pust. mlad. film HARRY POTTER IN DVORANA SKRIVNOSTI ob 15., 18. in 21. uri STORŽIČ angl. kom. GURU ob 16. uri, franc. kom. krim. 8 ŽENSK ob 18. uri, špan. erot. drama ŠUM MORJA ob 20. uri, amer. vojna drama BILI SMO VOJAKI ob 22. uri RADOVLJICA -LINHARTOVA DVORANA anim. film LILI IN ŽVERCA ob 16. uri, slov. akcij, drama ZVENENJE V GLAVI ob 18. uri, akcij. znan. fant. kom. PAJKI NAPADAJO ob 20. uri ŽIRI slov. mlad. film POZABLJENI ZAKLAD ob 17. uri, Društvo upokojencev Žiri PEVSKI KONCERT ob 19.30 uri Nedelja, 8. decembra _ Torek, 10. decembra CENTER amer. pust. mlad. film HARRY POTTER IN DVORANA SKRIVNOSTI ob 17. in 20. uri STORŽIČ angl. kom. GURU ob 17., 19. in 21.- uri, špan. erot. drama ŠUM-MORJA ob 19. in 21. uri Sreda, 11. decembra CENTER amer. pust. mlad. film HARRY POTTER IN DVORANA SKRIVNOSTI ob 17. in 20. uri STORŽIČ Danes zaprto! CENTER amer. pust. mlad. film HARRY POTTER IN DVORANA SKRIVNOSTI ob 15., 18. in 21. uri STORŽIČ angl. kom. GURU ob 16. uri, franc. kom. krim. 8 ŽENSK ob 18. Četrtek, 12. decembra Nismo prejeli sporeda! KUHAJMO Z DANICO DOLENC Skuhajmo nedeljsko kosilo Ste že pekle kdaj meso v rimskem loncu? Ali vsaj v lončeni posodi, pokriti z alu folijo, če ni pokrova? S tako pripravo katerekoli pečenke, sarmic, segedinske-ga golaža, pečenja svinjske glave, purana in podobnega, se najmanj zamudimo, jed pa bo najbolj sočna, kajti ves sok ostane v njej. Danes predlagam za nedeljsko kosilo zelenjavno juhico, sočno govejo ali svinjsko pečenko, pečeno v rimskem loncu, krompir z maja-ronom, mešano solato, za sladico pa dušena jabolka z mandeljni. Sočna goveja pečenka iz rimskega lonca Potrebujemo 1 do 1,5 kg govejega stegna, sol, poper, 8 dag prekajene slanine v tankih rezinah, 1 žlico olja, 3 žlice na listke narezane čebule, 3 stroke strtega česna, 1 žlico rdeče paprike, 2 žlici paradižnikove mezge, žličko gorčice, 2 žlici kisle smetane; 1 večja čebula, po okusu 2 do 3 suha svinjska rebrca. Govejo stegno osolimo, popo-pramo, dobro natremo s strtim česnom in z gorčico. Tako pripravljenega položimo v rimski lonec, katerega dno smo potresli z grobo narezano čebulo in (po okusu) podložili še kakšno kost suhih svinjskih rebrc. V ponvi na olju malce popražimo 3 žlice na listke narezane čebule. 1 žlico rdeče paprike, dodamo paradižnikovo mezgo in kislo smetano. Prevremo .in s tem prelijemo meso. Po vrhu ga obložimo še z rezinami slanine. Lonec pokrijemo, postavimo v hladno pečico na rešetko, ki jo položimo na dno in pečemo dve uri pri 200 stopinjah C. Tik pred koncem pečenja jo lahko odkrijemo in pečemo kakšnih 5, 10 minut odkrito, da se naredi skorjica. Pečeno meso vzamemo iz lonca, ga razrežemo na lepe rezine in jih zložimo na pla-denj. Sok, ki seje nabral pod mesom, precedimo in prelijemo čez mesne rezine. Zraven lahko na listih radiča ponudimo svežo ali v 'kisu vloženo papriko. Pazite: Rimski lonec moramo pred vsako uporabo četrt ure namakati v mrzli vodi, šele nato ga napolnimo s pripravljenim mesom. Položimo ga vedno v mrzlo pečico. Med peko ga ne odkriva- mo, ko pa je jed pečena, moramo paziti, da to lončeno posodo vedno položimo na les, krpo ali papir, nikoli na mrzlo pločevino ali ul-trapas, ker je silno občutljiva (podobno kot jensko steklo) na mraz. Če za peko mesa uporabimo lončeno posodo brez pokrova, jo pred peko pokrijemo z alu folijo in na robovih stisnemo, da para ne uhaja iz posode. Krompir z majaronom Za majaronov krompir potrebujemo 6 do 8 krompirjev, 2 žlici maščobe, 2 žlici moke, 1 žlico čebule, kis, lovorov list, 3 stroke česna, šopek svežega ali žlico suhega majarona in malo limonine lupinice. Iz maščobe, čebule in moke pripravimo bledo prežganje, ga raz-mešamo z juho, vodo ali s kisom ter začinimo s sesekljanim česnom, majaronom, lovorom in limonino lupinico ter prekuhamo. Krompir skuhamo v oblicah, ga olupimo, na tanko zrežemo in takoj zamešamo v to omako. Ko ta prevre, ga po okusu popopramo in dokisamo. Postrežemo h goveji ali katerikoli drugi pečenki. Govejo pečenko iz rimskega lonca narežemo na lepe rezine in ponudimo z omako. Sladica za nedeljsko popoldne Dušena jabolka z mandeljni Potrebujemo 1 kg kiselkastih jabolk, 1,5 dl vode, 10 dag sladkorja, košček cimetove skorjice, nekaj žlic vina. Premaz: 4 dag otupljenih zmletih mandljev, 1 jajce, 3 žlice mleka, 3 dag sladkorja, malo stopljenega masla. Jabolka olupimo, narežemo na rezine ter zdušimo skupaj z vodo, sladkorjem, cimetom in vinom. Ko se /mehčajo, jih pretlačimo ali /miksamo ter nadevamo v nepre-gorno posodo. Po vrhu jih premažemo z zmesjo iz otupljenih /mletih mandljev, 1 jajca. 3 žlic mleka in sladkorja. Sladico nekoliko pokapamo s stopljenim surovim maslom in damo za 10 do 15 minut v vročo pečico, da se pre-peče. Serviramo v skodelice za kompot, po želji tudi s stepeno smetano. http://iadioyG088.siol com Matikovec Š40, dno, Valvasof|«v trg 3. Liti|d najbolj športna frekvenca Petek, 6. decembra 2002 ZDRAVJE / renata.skrjanc@g-glas.si, DOBROTA NI SIROTA /danica.zavrl@g-glas.si GORENJSKI GLAS «11. STRAN Od nevroze do samomora le korak Nevroza je duševna bolezen in pogost razlog za samomor (25%). Z njo je povezana tudi anksioznost, ki v človeku povzroči občutke strahu, tesnobe in bojazni. Slovenci smo premalo optimistični, krepiti moramo samozavest. Vedenjska terapija nevrozo le omili. Jesenice - Začelo se je pri štirinajstih letih in ga je spremljalo dober ducat let. Preteklosti in bolezni ne skriva. Nasprotno, o njej veliko govori, proučuje in piše. Svoja doživetja je zbral v brošuri, za katero želi, da bi jo prebralo čim več Slovencev in upa, da bo našel tudi založnika. Ima univerzitetno izobrazbo in si trenutno ureja zaposlitev. Večino mladosti je preživel ne da bi se zavedal anksioznosti. Padec med igro hokeja je prinesel zavedanje o težavah. Srečen je, da se mu je uspelo osvoboditi, pravi pa, da bi to moralo storiti še veliko Slovencev. Uroš Pavlic, (48), se je na svojevrsten način, in kot kaže precej uspešen, uprl nevrozi. Na slovenskem je zaradi anksioznosti veliko nevrotikov. Velik del slovenske družbe je nevrotič ne in Slovenci smo premalo optimistični. Nevrotikom manjka poguma, samozavesti in ponosa. Veliko Slovencev se sploh ne zaveda, kako trpijo, čutijo pa, da z njimi ni vse tako, kot bi moralo biti. Dobro počutje presekajo občutki napetosti, tesnobe, strahu in bojazni. Nevroza je duševna bolezen in Slovenci smo z nevrotično depresivnostjo zelo obremenjeni, slednja je tudi pogost vzrok za samomorilnost tako med mladimi kot tudi med starejšimi. Slovenci smo po številu samomorov v vrhu Uroš Pavlic svetovne lestvice, zaradi samomora pri nas letno umre 614 ljudi. Nevroza naj bi bila glavni razlog za samomor kar v 114 primerih ali 25 odstotkih, psihoza pa naj bi 'zakrivila' samomor pri 47 osebah, oziroma v dobrih 10 odstotkih. Največji in glavni vzrok nevroze je potlačevanje oziroma neizražanje kritičnosti, protesta ali upora pri otroku. "Otrok oblastnih staršev ima pri odraščanju lahko veliko duševnih težav. Redno delo za invalide Kranj - Nekateri zaradi invalidnosti svojega poklica ne morejo več opravljati, je pa delo zanje in za njihovo samostojnost zelo pomembno. Podjetij, ki bi zaposlovala invalidne osebe ni veliko, zato je vsako novo delovno mesto dragoceno. Na kranjskem Zavodu za učinkovito rabo energije, Enota Inštitut za varnost in zdravje odpirajo nova delovna mesta za delavce, varnostne inženirje, strokovnjake s področja požarne varnosti in varnosti zdravja. Direktorica Jana Vari je v sporočilu za javnost zapisala, da nameravajo zaposliti lahko invalidne osebe, z možnostjo priučitve. Njihov program zaposlovanja invalidov seje v škofjeloškem Centru slepih in slabovidnih že izkazal za uspešnega, zaposlili so šest invalidnih oseb, po besedah Varlove pa bi na sedežu inštituta lahko takoj zaposlili vsaj tri invalide z retardacijo gibal. R.S. Je depresiven in anksiozen ter doživlja občutke bojazni, strahu in tesnobe, zaradi česar ne more izražati jeze. Taka potlačena čustva otrok občuti kot breme! Duševno trpi, a niti ne ve, zakaj," je dejal Pavlic. Z nevrozo pa označujemo tudi duševne in telesne motnje ter bolezni, ki nastanejo zaradi človekovih zavestnih in podzavestnih čustvenih težav. Pogosto tudi zamenjujemo izraza nevroza in nervoza; nevrotične motnje in težave se pojavijo, kadar je pri človeku ovirana psihična rast njegove osebnosti, zato pozneje ne more vzpostaviti zdravega ravnotežja v sebi in s svetom, pri nervozi pa gre za živčnost. Pavlic pravi, da so nevrotični starši in njihova nevrotična vzgoja glavni, vendar ne edini, vir nevrotičnih motenj otroka in pozneje odraslega človeka. "Torej je nevrotično doživljanje in vedenje odgovor človeka na njegove razvojne pogoje. Jedro nevroze predstavlja tudi zavrtost," je še dodal Pavlic, ki o doživljanju te bolezni, večletnih izkušnjah, doživetjih in spoznanjih piše tudi v svoji brošuri o nevrozi, pri kateri sta mu s strokovnim znanjem pomagala tudi priznana strokovnjaka primarij prof. dr. Gorazd Mrevlje, dr. med., in dr. sc. Boris-lava Lovšin, dr. med. Nevrotik ima energijo obrnjeno navznoter, za 'spopad' z boleznijo pa je nujna krepitev samozavesti in samospoštovanja, sproščenosti in zaupanja v lastne sposobnosti. In ko naše misli preprede-jo temne barve strahu, tesnobe in bojazni uporabimo Batesovo metodo prekrivanja oči z dlanmi. Narahlo zapremo oči. obe dlani položimo pokončno čez oči, se umirimo in prekinemo tok premišlje- vanja. Tiho si dopovedujemo geslo: "Pozabi na vse, pozabi na težave!" in to izvajamo vsaj deset minut, oziroma toliko časa. da dosežemo popolno sproščenost. "Zavedanje bolezni je prvi korak na poti zdravljenja. Ne sramujmo se je. Poiščimo strokovno pomoč in ne dovolimo, da bolezen vodi 'igro' našega življenja. Renata Skrjanc, foto: Gorazd Kavčič, Uroš Pavlic Nova knjižica Zdravje na Gorenjskem Kranj - Pred dnevi je izšla knjižica z naslovom Zdravje na Gorenjskem, ki je namenjena snovalcem zdravstvene politike in tistim, ki o njen odločajo. Strokovno in raziskovalno delo so izdali na Zavodu za zdravstveno varstvo (ZZV) Kranj, avtorici knjižice pa sta asist. mag. Marjetka Hov-nik Keršmanc, dr. med., spec. soc. med., in Alenka Hafner, dr. med., spec. soc. med. Knjižica naj bi predstavila zdravje prebivalcev Gorenjske in dejavnike, ki vplivajo nanj. Vsebuje osnovne podatke o prebivalcih in vitalne statistične podatke o številu rojstev in smrti. Prikazani so zdravstveno stanje, življenjski slog, socialnoekonomske razmere, okolje ter organiziranost javne zdravstvene službe. Na predstavitvi knjižice, ki je bila minulo sredo v prostorih ZZV Kranj, so med drugim pojasnili, da zdravja ne moremo opredeliti z enim samim kazalnikom in da je večina kazalnikov, s pomočjo katerih ocenjujejo zdravje na žalost povezanih z umrljivostjo in obolevnostjo, ne pa s pozitivnimi vidiki zdravja. Predstavljeni so podatki za obdobje od leta 1991 do 2000, s spremljanjem kazalnikov zdravja v daljšem časovnem obdobju naj bi predstavili gibanje zdravja prebivalcev v prihodnje, primerjava s Slovenijo pa omogoča umestitev Gorenjske znotraj slovenskega prostora. Avtorici sta na predstavitvi med drugim dejali, da knjižica ponu- ja podatke o tem, kaj seje v zadnjih desetih letih dogajalo z zdravjem Gorenjk in Gorenjcev, vse, ki krojijo zdravstveno politiko in delujejo na področju varovanja in krepitve zdravja pa naj bi opozorila na težave in nakazala pot njihove uresničitve. Zdravje prebivalcev Gorenjske je boljše, kot je v povprečju zdravje v Sloveniji, vendar slabše kot v državah Evropske unije. Moški so bolj ogroženi del populacije, najbolj ogroženi območji na Gorenjskem pa sta upravni enoti Radovljica in Jesenice. Med otroki in mladostniki so najpogostejše bolezni dihal, poškodbe in zastrupitve. Mlajši odrasli največ obolevajo zaradi bolezni sečil in spolovil, umirajo pa zaradi poškodb in zastrupitev. Po 45. letu starosti prebivalce Gorenjske najbolj ogroža rak, po 65. letu pa starosti pa bolezni srca in obtočil. Medtem ko so na začetku stoletja prevladovale nalezljive bolezni, slaba prehranjenost in bolezni prenaseljenosti, pa danes poleg neugodnih vplivov družbe in okolja ljudi ogroža predvsem lastno vedenje. Posledica so civilizacijske bolezni, bolezni srca in obtočil ter rak. Pomemben dejavnik pri zagotavljanju dostopnosti zdravstvenega varstva je kadrovska preskrbljenost. ki se je v zadnjih desetih letih izboljševala, v knjižici Zdravje na Gorenjskem pa sta avtorici poudarili, da zdravje in večja kakovost življenja prispevata Je razvoju in napredku celotne družbe. R.S. Za telefon TOM zbrali več kot 2 milijona sit V dobrodelni akciji ob Svetovnem dnevu otrok podjetja McDonald's in Zveze prijateljev mladine Slovenije se je s prodajo igrač zbralo več sredstev kot so pričakovali. V času od 10. do 20. novembra je podjetje McDonald's v vseh sedemnajstih restavracijah aktivno prodajalo igračke iz programa Happy meal in obenem javnost obveščalo o delovanju telefona za otroke in mladostnike v stiski. V desetih dneh se je zbralo kar 2.039.080 tolarjev, kar je preseglo vsa pričakovanja, saj je bil njihov cilj milijon. "Z odzivom na skupno akcijo smo več kol zadovoljili, predvsem pa presenečeni nad kupci, saj je bila večina od njih mladih. Tako so zvedeli tudi za delovanje telefona TOM." je dejal Dejan Turk, generalni direktor podjetja McDonald's Slovenije ob slavnostni predaji /branega denarja Zvezi prijateljev mladine Slovenije (ZPMS). Nad uspešno akcijo je bil nadvse zadovoljen tudi Franc Hočevar. predsednik ZPMS, ki je pojasnil, da bodo /brana sredstva namenili za izobraževanje prostovoljcev, ki delajo pri programu telefona TOM. "Vsakoletna analiza klicev pokaže, kateri so najpogostejši problemi otrok in mladostnikov. V skladu s tem se oblikuje poseben program izobraževanja, kjer se vsak prostovoljec nauči veščin svetovalnega dela. razvojne značilnosti uporabnikov TOM telefona, osnovne informacije o najpogostejši problematiki in še kaj, kar jim pomaga pri uspešnem reševanju slisk klicanih." Ob tem se je zahvalil vsem, ki ste igrače kupili, podjetju McDonald's za prizadevno zbiranje sredstev in obenem izrazil Željo po nadaljnjem skupnem sodelovanju. Katja Dolenc Krvodajalske akcije v decembru Za Gorenjsko področje bosta aktualni dve krvodajalski akciji Rdečega križa Slovenije v Ljubljani, dne 17. in 27. decembra. Odvzem krvi bo na Zavodu za transfuzijsko medicino RS na Šlajmerjevi 6. Informacije posreduje RKS. Milje 19. po telefonu 01 -24 14 300. K.D. Prihodnje leto bo leto invalidov Ob 3. decembru, svetovnem dnevu invalidov, ki je letos minil v geslu Izobraževanje za vse, so na osrednji slovesnosti v Domu družbenih organizacij potrdili leto 2003 za mednarodno leto invalidov ter podelili nagrade in priznanja zaslužnim "inovatorjem", ki so s svojim znanem in patenti pripomogli k boljšemu življenju invalidov. Ljubljana - V uvodnem govoru je Boris Sušteršič, predsednik Sveta invalidskih organizacij Slovenije, med drugim omenil, da je Minister za delo, zdravstvo in socialne zadeve Vlado Dimovski prejšnji dan razglasil začetek izvajanja leta invalidov 2003 v Sloveniji, za katerega je odločitev sprejela Evropska Skupnost, ki želi dati invalidom pravo mesto v družbi. Invalidi zato potrebujejo znanje, saj se zavedajo, da je pomanjkljivo vedenje za invalide pri vključevanju v civilno družbo lahko velik sovražnik. Omenjenemu ministru se je obenem zahva- lil tudi za opravljeno delo na področju invalidov v minulem letu. Slovenija zdaj spada med petindvajset držav, ki imajo Zakon v znakovnem jeziku za gluhe in Zakon o invalidskih organizacijah. Slednji bo bistveno prispeval k življenju slovenskih invalidov. Večja bo artikulacija naših interesov, lažje jih bodo uveljavili, je poudaril Sušteršič, predvsem pa bodo razbremenjeni psihičnega pritiska. Zakon je obenem zbujal tudi nasprotovanja, vse dokler ni prišel na glasovanje v državni zbor, ko je bil sprejet. Posebno priznanje slovenski državi in inva- Dobrodelni koncert za šolarje Kokrica - OŠ Kokrica je v sredo, 4. decembra, pripravila prvi dobrodelni koncert za zbiranje sredstev v šoli, saj so nedavno dobili nove prostore, ki jih je potrebno napolniti z. ustrezno opremo. Del sredstev, ki so jih dobili s koncertom, ki je bil izredno dobro obiskan, pa bodo namenili šolskemu skladu za učence, ki se zaradi družinskega finančnega položaja ne morejo udeleževati neobveznih šolskih aktivnosti. V programu so nastopili Ansambel Nagelj, Tomaž Grilc na harmoniki, Pevski zbor Kokrica, otroci kokriške šole in pravljični krožek iz Pirnič, ki ga vodi organizator in režiser prireditve Jurij Marussig. Prireditev bodo po mnenju ravnatelja šole Andreja Bitenca verjetno ponovili tudi naslednje leto. Katja Dolenc lidom je bil novembrski obisk poročevalca Organizacije Združenih Narodov. Minister Vlado Dimovski je ob prazniku posegel v zgodovino izvajanja pomoči invalidom, ki se od prvotnega in neustreznega zaščitniškega odnosa spreminja v izvajanje pogojev, ki bodo invalidom omogočali odgovorno in sa- dejansko pomagali k njihovi vključitvi v življenje. S tem namenom je Ministrstvo pripravilo predlog zakona o izenačevanju možnosti invalidov. "Pri pripravi tega zakona smo si zastavili tri cilje," je pojasnil Dimovski. "Izboljšati možnosti invalidom, da lahko živijo in delujejo kot člani družbe enakopravno z drugimi. Zavod Sonček je pripravil zanimivo plesno točko. mostojno življenje, ter uveljavljanje svojih pravic, za kar je ključnega pomena vzpostavitev pozitivnega odnosa družbe do omenjene skupine. V parlamentu čakata na sprejetje še zakon o usposabljanju in zaposlovanju invalidov, za katerega je Ministrstvo že oblikovalo novo besedilo. Ključni cilj pa je omogočiti čimbolj neodvisno življenje invalidov, za kar je potrebno sprejeti konkretne in pozitivne ukrepe, ki bodo invalidom izboljšati možnosti invalidom za samostojno življenje ter izboljšati možnosti invalidnih oseb za vplivanje na načrtovanje in izbiro storitev." Na slovesnosti so podelili tudi tri nagrade in osem priznanj za prispevek k izboljšanju življenja invalidov, ki gaje med drugim prejela tudi prof. Stanka Grubešič iz OŠ JHelene Puhar za metodo ustvarjalnega gibanja in plesa. Katja Dolenc, foto: Gorazd Kavčič Na Društvu za nenasilno komunikacijo, Milana Majcna 12, Ljubljana vodijo svetovalne pogovore z mladimi in ženskami, ki doživljajo nasilje, ter z mladimi in moškimi, ki nasilje povzročajo. Vsi, ki potrebujete informacije ali bi se želeli naročiti na svetovanje, jih pokličite na telefonsko številko 01/4344 822. GORENJSKI GLAS «12. STRAN ••••••• KULTURA / kavka@g-glas.si Petek, 6. decembra 2002 Slovaški prevod v zbirki Prešernova pot v svet Pesmi slovensko, Basne slovaško Že po tradiciji zadnjih let je tudi tokrat ob obletnici rojstva dr. Franceta Prešerna v zbirki Prešernova pot v svet izšel nov, že sedmi prevod njegovih pesmi v tujem jeziku. Tokrat se oziramo v slovanski svet in pesmim po slovaško rečemo basne. Kranj - Dolgoletni projekt, zbirka prevodov Prešernovih pesmi v tuje jezike imenovana Prešernova pot v svet, ki ga kot založnik podpira Mestna občina Kranj, z vsakim novim prevodom dobiva vse večjo veljavo. Hkrati pa potrjuje veliko delo, ki ga vsa leta opravljata pobudnika in urednika zbirke profesorja France Pibernik in Franc Drolc. "Spomnim se Prešernovih verzov, ki sem jih pred leti, ko sem bil na srečanju v Vilenici, prebral na škatlici cigaret Filter 57," je povedal prevajalec slovaški pesnik Lubomir Feldek in zbranim prebral Povodnega moža v svojem jeziku. "Ko sem videl, da v Kranju izdajate zbirko Prešernova pot v svet, sem dal pobudo, da bi njegove pesmi prevedli tudi v slovaški jezik. Razmišljal sem o primernem prevajalcu in poiskal mojega prijatelja slovaškega pesnika in prevajalca Lubomira Mladi literati predstavili svoje pesmi Vrba - V Prešernovi rojstni hiši je bila 3. decembra v počastitev pesnikovega rojstva spominska slovesnost, na kateri so v organizaciji Gornjesavskega muzeja Jesenice in NOE Žirovnica ter pod mentorstvom Marije Pavlovšnik nastopili člani literarnega krožka Gimnazije Jesenice. Diana Bila-jac, Ajda Rozman, Sabina Kreh-mič in Marko Močnik so pripravili recital lastnih pesmi, Maša Merkejj je zaigrala na flavto, Nina Celesnik in Barbara Kolo-žavri pa sta zapeli. Katja Dolenc Feldeka, imeli pa smo tudi srečo, da je na naši fakulteti dokto-rantka Anežka Kočalkova, ki zelo dobro obvlada slovenščino in ima za seboj že nekaj prevajalskih izkušenj. Ona seje lotila jezikovnega prevoda, Feldek pa je prevod potem preoblikoval pesniški jezik," je povedal Andrej Rozman, profesor slovaškega jezika in književnosti na Filozofski fakulteti, pobudnik za tokratni prevod, hkrati pa tudi pisec spre- mne besede. "S tem prevodom se spet obračamo v slovanski svet, v mislih pa se lahko vračamo v čas romantike, ko so naši izobraženci, tudi Prešeren in njegov prijatelj Čop potovali na Moravsko, Poljsko...," je povedal so-urednik France Pibernik in hkrati poudaril številne podobnosti, ki skozi zgodovino nas Slovence vežejo s Slovaki. Prevajanja Poezij v slovaški jezik se je že pred več kot 60 leti lotil slavist Jožef Ambruš, a se je njegov rokopis izgubil v vihri 2. svetovne vojne, tako da so ohranjeni le trije prevodi v periodičnem tisku. Obsežen izbor Prešernovih pesmi je izšel leta 1961 izpod peresa prevajalca Vitazoslava Hečka, a slovenska stroka z njim nikoli vi bila preveč zadovoljna. Bržkone tudi zato tokrat ponovno Prevajalec slovaški pesnik Lubomir Feldek in pobudnik za prevod, profesor slovaškega jezika na ljubljanski Filozofski fakulteti Andrej Rozman. celoten prevod Pesmi. Dvojezičnim izdajam v angleškem, nem- Dobrodelni koncert za najmlajše folkloriste Predoslje - V nedeljo, 8. decembra, ob 18. uri, bo v kulturnem domu Predoslje dobrodelni koncert narodno zabavne glasbe "Rad pojem in plešem". Nastopajoči so se honorarju odrekli v korist mladim folkloristom OŠ Predoslje Kranj, ki si bodo z zbranim denarjem od vstopnine kupili noše. Tako bodo v nedeljo zvečer v Predosljah nastopili Otroški pevski zbor OS Predoslje in MPZ Peter Lipar Kranj, oba pod vod- stvom Nade Krajnčan, v slogu na-rodnozabavnih viž pa se bosta predstavila domači ansambel Kranjski muzikanti in Ansambel Robija Zupana. Slišali bomo pesmi različnih zvrsti, poudarek pa bo seveda na ljudskih pesmih. S folklorno dejavnostjo se na OŠ Predoslje Kranj ukvarjajo že dolgo, plesov pa so se do nedavnega učili predvsem učenci razredov višje stopnje, od katerih se mnogi se kasneje tudi pridružijo FS Iskraemeco. Lani pa je mentorica Anita Vrtač Pičman začela z najmlajšimi, učenci od 1. do 4. razreda. "Folkloro" obiskuje okrog trideset učencev, med njimi sicer prevladujejo punce, ki so pri delu zelo zavzeti in že nastopajo na občinskih srečanjih otroških folklornih skupin. Naučili so se že številne otroške plese, izštevanke, go- renjske otroške plese (Polžka, Abrahama, Šuštarsko, letos tudi Mlinček...) Ko bodo v marcu pripravili večji nastop, bi radi nastopili v novih otroških pastirskih nošah (doslej so si jih izposojali v FS Visoko), zato tudi tokratni dobrodelni koncert. Vstopnice po 1500 tolarjev so v predprodaji na voljo v tajništvu šole od 8. do 12. ure, in v nedeljo od 16. ure dalje v Kulturnem domu v Predosljah. I.K. škem, francoskem, italijanskem, hrvaškem in ruskem jeziku, se je tako pridružil še prevod v slovaški jezik, oba urednika pa v prihodnjem letu že načrtujeta špansko izdajo, če bodo zvezde mile pa bodo na vrsto prišli še prevodi v poljski, srbski jezik ... Knjigo so tudi tokrat natisnili v Gorenjskem tisku, poleg običajnih izvodov pa je na voljo tudi 100 oštevilčenih izvodov vezanih v usnju. S sodelovanjem slovaškega veleposlaništva bo predstavitev prevoda tudi na Slovaškem in sicer v čast Slovenskemu kulturnemu prazniku, 6. februarja prihodnje leto. foto Igor Kavčič, Gorazd Kavčič Otroški pevski zbor OŠ Predoslje Kranj prepeva tudi na zadnji plošči Romane Krajnčan Kdo nima hlač? Naj bodo blagoslovljeni. Prihajajoči dnevi. Z vami smo... (že 8 let) .... in bomo... RADIO OGNJIŠČE Stražiški kulturni teden Kranj - S koncertom zbora De Profundis (na fotografiji) pod vodstvom.Branke Potočnik, predstavitvijo zbornika Stražiše pa Strašan, slikarja Igorja Pičulina ter zeliščaric in klekljaric s "tretje univerze" se je v ponedeljek zvečer v polni dvorani Šmartinskega doma začel 16. Stražiški kulturni teden, ki po tradiciji sovpade s prvim adventnim tednom, letos pa tudi s tisočletnico prve pisne omembe Stražišča. Prireditev je svojstven pregled ustvarjalnosti ljudi iz Kranja in okolice, tako na področju zborovskega petja, plesa, folklore, likovne, gledališke umetnosti in tokrat prvič tudi ročnih spretnosti. Drevi ob sedmih bosta nastopila zbora Sv. Jurij iz Šenčurja in Svoboda Stražišče, jutri se bo predstavila folklorna skupina kulturnega društva Sava, o lepotah alpinizma pa bosta spregovorila zakonca Marija in Andrej Štremfelj z Orehka. 16. Stražiški kulturni teden bosta v ponedeljek zvečer sklenila pevski zbor osnovne šole Orehek in igralska skupina osnovne šole Stražišče z veseloigro o žalostni princesi. H.J., foto: Tina Doki ■ ■ za EKSKLUZIVNI PAKET stanovanjskega zavarovanja ■ od 20. novembra do 31. decembra 2002. ■ ■ ■ ■ ■ ■ m m m m m ■ m www.generali.si; 080 70 77 GENERALI Piše Miha Naglic Po ljudeh gor, po ljudeh dol Podlistek o znamenitih Gorenjcih Kersnikov portret kmeta "Stari Planjavec je bil še trden mož, dasi je gospodaril že nad trideset let na svojem lepem, obširnem posestvu. Življenje njegovo je teklo, kakor teče pač veliki večini, da ne vsakemu kmetskemu gospodarju: v prvi mladost 'pol joka,pol smeha , potem v mla-deniških letih doma dela toliko, kolikor je ravno treba; ob žegnanju in ob semanjih dneh malo 'več vina v glavo, ponoči pa malo vasovanja in malo tepeža; nato pride ženitev in svoje gospodarstvo in z njo in z. njim vred - skrbi pa dela vedno več in več; kako nedeljo in praznik zvečer romata še polna steklenica in prazen kozarec iz roke v roko, pa čez noč je vse prespano, vse veselje, vse hripavo petje, vse zabavanje, in delo je zopet tu in skrb za pridelek in imetek. Tako pride starost in z njo želja po počitku. Sin je dora- stel; suče se že v drugem oddelku onega kolobarja, ki ga završe vsi gospodarji na Planjavi od rojstva do groba; sedaj ob žegnanju že pleše in daje za vino in t epe l se je tudi že nekolikokrat, da tudi vasu-je, to se razume samo ob sebi. Temu sinu torej se izbere nevesta, Žena, stari pa leže k počitku: najprej v kot za široko, vedno toplo peč. a potem skoro, skoro venkaj na hladni vrtič okrog bližnje cerkvice svetega Marka." To je odstavek iz Kersnikove kratke pripovedi Kmetska smrt (iz Kmetskih slik, 1890). Pred nami je besedni portret starega Planjav-ca, hkrati pa slovenskega kmeta nasploh, kakršen je bil pred letom 1900. Tudi sto let pozneje, okrog 2000, bi kakšnega še našli, a hkrati je jasno, da gre za vrsto, ki nezadržno odmira. Kersnik je v svojem portretiranju kmeta izhajal iz. Jurčičevega načina, ki je bil še ves romantičen in je življenje na kmetih idealiziral. "Zadnja povest, v kateri gleda pisatelj še s tem Jurčičevim pogledom na kmeta, so Rokovnjači. Skoro nato Janez Vidic, ilustracija za Kersnikov Ciklamen prične Kersnik tudi na kmeta gledati drugače - realističneje. Slikati začne njegovo usodo najprej v malih črticah, potem v povestih in za njegovim peresom jamejo vstajati idejne sence, filozofske projekcije dogodkov in oseb, začne se kristalizirati pojem našega kmeta, definicija, ki je včasih, n. pr. v Kmetski smrti tako striktna, da bi jo kar izluščil in uvrstil v kompen-dij ljudske psihologije našega naroda. S kakšno dosledno realistiko je popisana pohlepnost slovenskega kmeta v Testamentu ali v Očetovem grehu! Tu ni nikake romantike več in tudi nacionalistične idealizacije ne. Vsi pojmi, ki sijih delamo iz osobja, rezultirajo sami iz značajev in dogodkov na vasi. Nič ni vnesenega od zunaj. " (Ivan Prijatelj, Janko Kersnik, Njega delo in doba, 1910). Kersnik velja v literarni zgodovini predvsem za odličnega portretista slovenskega malomeščanstva. Vendar tudi v slikanju kmeta ne zaostaja. To je ugotovil že prof. Prijatelj. "Kersnikov pisateljski talent je kmet vedno zanimal; najprej 1969 kot estetična figura v pejsažu, kot orač in žanjec na ravnem polju, kot kosec na pisanem travniku, kot žanrska podoba v nedeljo sredi slikovite gruče pred cerkvijo, ali po krščanskem nauku v krčmi na vasi. Kmetiški fant s svojim nočnim likanjem in petjem ni nikoli manjkal v njegovih poetičnih slikah tihih domačih vasi, istotako kakor ne voz na njegovi 'beli cesti', živahni prometni žili, vijoči se pod Brdom v Črni Graben. Pozneje ga je zanimala zgodovina domačega kmeta, nameraval je pisati roman iz kmeti-ških uporov, kakor tudi iz Napoleonove dobe, v katero je bil že posegel, dovršivši Jurčičeve Rokovnja-če. Družinske zgodbe v kmetiški hiši pa so dale snovi mnogim njegovim črticam in povestim. " Takšni sta povesti Testament (1887) in Očetov greh (1894), takšne so kratke pripovedi, prvič objavljene 1882-91, nam znane po skupnem naslovu Kmetske slike. Gregor Kocijan, eden najboljših poznavalcev Kersnikovega opusa, je avtorju priznal, da je kmeta "orisal stvarno, na videz neprizadeto, zanimale so ga zlasti njegove slabosti (alkoholizem, pravdarstvo. pohlep itd. I, hkrati ga prikazal v kolesju bioloških in krivičnih socialnih nujnosti, ki jih prenaša z nemočnim fatalizmom". Lastne slabosti in "krivične soci alne nujnosti" 20. stoletja so bile tolikšne, da so slovenski kmečki stan v stoletju po Kersniku skoraj uničile. S sojenja Matevžu Proju zaradi očitane davčne zatajitve za leto 1994 Priči nista prišli, naslednjič prisilna privedba Na naslednjo obravnavo bodo Projevega davčnega svetovalca Ivana Simiča prisilno privedli. Obdolženi avtoprevoznik je zatrdil, da noben tuji naročnik plačila ni nakazal na bančni račun, ki bi bil odprt v tujini. Kranj - Včeraj se je na Okrožnem sodišču v Kranju nadaljevala glavna obravnava zoper samostojnega podjetnika Matevža Proja, 46-letnega avtoprevoznika s sedežem podjetja v Zbiljah. Avtopre-vozniku okrožno državno tožilstvo, ki ga zastopa državni tožilec Stane Boštjančič, očita davčno zatajitev za leto 1994 v višini 13,3 milijona tolarjev. Glavno obravnavo je predsednik sodnega senata Igor Mokorel po krajšem zaslišanju obdolženca preložil na 19. december. Pred sodnim senatom bi morala včeraj pričati Projeva knjigovod-kinja (in partnerka) Jožefa Sršen in davčni svetovalec Ivan Simič, a je prostor za priče ostal prazen. Kot je prisotni stranki obvestil sodnik Igor Mokorel, je Simič vabilo na obravnavo prejel, a se je pred časom opravičil, da ima tega dne seminar. Pred dvema dnevoma je Simič sodnika obvestil, da seminar odpade in povprašal, ali se mora zglasiti na sodišču. Seveda je prejel pritrdilni odgovor, kljub temu pa se včeraj ni pojavil v veliki sodni dvorani kranjske stavbe pravice. Jožefa Sršen na sodišče ni prišla, ker je pred kratkim imela operacijo in naj bi vsaj mesec dni ne bila sposobna pričati v tem sodnem procesu, je pojasnil dr. Peter Čeferin, zagovornik obdolženega Matevža Proja. Vsaj taka je bila vsebina sporočila, ki gaje prejel po faksu. Sodišče je sicer do včerajšnje obravnave pri carinski upravi poskušalo pridobiti izvozno carinske deklaracije iz leta 1994. Prav tako so nameravali na podlagi znane poslovne dokumentacije Projevega podjetja, ki jo ima sodni izvedenec, izračunati prihodke v spornem letu, pridobiti korekcijske elemente oziroma upoštevati razdalje prevozov in cene obračunov, ki jih je izstavil Proj, in tako izračunati stroške od porabe goriva. Ker pa imajo na carini evidenco šele od leta 1996 naprej, tega ni bilo možno opraviti. Začuda tudi sam Proj ni znal po-vedatf.T koliko je bila leta 1994 povprečna poraba goriva njegovih kamionov, tudi ne, koliko kilometrov so dnevno prevozili. "Vse to bi morala vedeti Sršenova," je odgovoril sodnemu senatu. Je pa navrgel podatek iz evropske statistike, pri tem pa upošteval tudi svoje vozniške izkušnje, da so tovornjaki letno v uporabi 8 do 9 mesecev, ostali čas pa pade na praznike, čakanje zaradi cestnih zapor, vzdrževanje vozil, njihovo registracijo ipd. Dodal je še, da je ta podatek za tovornjake mlajše od štirih let in za mednarodni transport, medtem ko je sam imel tudi 15 let stare tovornjake, kar 70 odstotkov prevozov pa je leta 1994 opravil na ozemlju Slovenije. Na vprašanje predsednika sodnega senata je obdolženi zatrdil, da v tujini ni imel nikoli odprtega bančnega računa, kakor tudi ni nikoli prejel plačila na računu v tujini, tudi za prevoze za tuje naročnike ne. Na podatek brežiške izpostave republiške uprave za javne prihodke iz leta 1995, da naj bi kar 146 prevozov z njegovimi to- Pred nekaj dnevi so avstrijski mejni organi na ploščadi mednarodnega prehoda Karavanke na avstrijski strani zasegli pet vlačilcev in tovornjak, ki so v lasti Matevža Proja. Po neuradnih podatkih naj bi mu vozila zaplenili, ker naj bi njegovo podjetje v Avstriji opravljalo prevoze brez ustreznih dovolilnic. Takih prevozov naj bi bilo nekaj sto, kazni za take prekrške pa se gibljejo okoli 1.300 evrov. Proj zatrjuje, da mu tovornjake niso zasegli in da jih lahko odpelje, kadarkoli bo želel. vornjaki ne bilo knjiženih, pa je Proj odvrnil, da to ni res. Pojasnil je, da z enim kamionom na isti relaciji lahko opraviš transport blaga za več naročnikov, medtem ko se navadno račun izda glavnemu naročniku. Na vprašanje, ali je osebno podpisoval račune, je Matevž Proj odgovoril, da je zgolj šofer in s tem nima opravka. Ce bi jih podpisoval sam, potem številnih računov ne bi mogli izdati tudi po štirinajst dni, kadar je odšel na daljšo vožnjo v tujino. Tako se je v njegovem imenu pod račune podpisovala Jožefa Sršen, pri tem pa uporabila kar podpis "Proj". Na naslednjo obravnavo bo sodni senat povabil znova povabil Jo-žefo Sršen, medtem koje za Ivana Simiča odredil prisilno privedbo. Poleg njiju bo moral pričati še nekdanji Projev avtomehanik Milan Knap, da bo razložil, koliko dni na leto je povprečno tovorno vozilo na servisu. Prav tako je okrožni državni tožilec predlagal, naj sodišče na ministrstvu za notranje zadeve pridobi podatek, koliko cestnih zapor je bilo leta 1994 v Sloveniji, zahteval pa je še dodatne poizvedbe na carinski upravi. Simon Subic NESREČE Vzdrževalec huje ranjen Kranj - Sredo ob enih zjutraj pa je prišlo do delovne nezgode v podjetju Sava Tires. Policisti so ob ogledu ugotovili, da sta delavca pri stiskalnici hotela zamenjati model v kalupu. Ker jima ni uspelo, sta poklicala strojnega vzdrževalca, 27-letnega J.M. iz Kranja, ki jima je pomagal. Pri pripravi stiskalnice za delo pa je vzdrževalec enemu od njiju naročil, naj začne odpirati zračni ventil na stiskalnici, da bo nameril hidravlično konico, ki bo dvignila kovinsko roko stiskalnice. Na žalost se konica ni ujela v ležišče oziroma je spodletela in roka stiskalnice je padla na vzdrževalčevo levo roko ter jo poškodovala. O delovni nezgodi je bil obveščen tudi delovni inšpektor. Varnostni inženir podjetja pa je pojasnil, da vzdrževalec ni opravil vseh predpisanih postopkov pri menjavi modela kalupa, zaradi česar naj bi prišlo do nezgode. Policisti še zbirajo obvestila. Na prehodu zadela peško Tržič - Ravno v tednu, ko policisti še posebej gledajo, kako se v prometu obnašajo pešci pa tudi vozniki do pešcev, je v Tržiču prišlo do nesreče, v kateri je bila huje ranjena peška. 49-letna A.K. iz Tržiča je v sredo, 4. decembra, ob 17.50 z osebnim avtom R twingo peljala po Predilniški proti križišču s Kranjsko cesto, kjer je zaznamovan prehod za pešce. Z njene desne strani je po prehodu prečkala cesto 88-letna domačinka. Voznica pred prehodom ni počakala, temveč je peljala naprej in žensko zadela s prednjim desnim delom avta. H.J. KRIMINAL Ukradena megane in passat Kranj - V noči s ponedeljka na torek je s parkirišča na Planini nekdo odpeljal parkiran osebni avto renault megane bele barve, z registrsko oznako KR 86-10F. Koliko je star in koliko vreden, policisti ne poročajo, veseli pa bi bili vsakršnega namigd, kje se skriva avto ali tat. Škofja Loka - Iz avtosalona na Partizanski cesti v Škotji Loki pa je v torek okrog štirih zjutraj neznanec odpeljal nov, še neregistriran osebni avto VW passat 19,9 TDI sivo modre barve. Spotoma naj bi iz lokala ukradel še blagajno z denarjem in televizor z videorekorderjem. H.J. Skrivnostno iskanje namišljenih morilcev V torek in sredo je na območju policijskih uprav Novo mesto, Ljubljana in Kranj potekala dvodnevna taktična vaja slovenske policije. Potek vaje je ostal zavit v tančico skrivnosti. Kranj - Do zob oboroženi policisti, zavarovani z neprebojnimi jopiči in čeladami, so v torek in sredo preplavili ceste na Dolenjskem, v osrednji Sloveniji in tudi na Gorenjskem, kjer so se zadrževali predvsem na območju Poljanske doline in okolice Kranja. Iskali so pobegle morilce, ki naj bi v torek dopoldne na Dolenjskem pomorili več ljudi. K sreči je šlo zgolj za dvodnevno vajo slovenske policije, s katero so preverjali usposobljenost policistov in medsebojno sodelovanje policijskih enot pri odkrivanju najhujših kaznivih dejanj. Preverjali so sposobnost policijskega ukrepanja v kritičnih situacijah. Zbegani obrazi voznikov, ki so morali v polžji vožnji peljati mimo policijske zasede, so bili *mmm Eno izmed cestnih zapor v Kranju smo v sredo ob 15. uri ujeli na obvoznici od Delavskega mostu proti rondoju na Primskovem. Veseli december v prometu Policija bo v decembru izvajala poostrene nadzore prometa tudi v petkovih popoldnevih, saj ljudje delovni teden radi zaključujejo z uživanjem alkohola na delovnem mestu. Kranj - Zadnjega meseca v koledarskem letu seje zaradi številnih praznovanj oprijel naziv veseli december. Zaradi številnih praznovanj v tem mesecu izstopajo predvsem kršitve, povezane z vožnjo pod vplivom alkohola, v vse večji meri pa tudi pod vplivom mamil in psihoaktivnih zdravil, ugotavlja policija. Prav zato bodo zadnje letošnje dni največ pozornosti posvetili alkoholu za volanom. Najprej nekaj statistike s področja prometne varnosti v decembrih zadnjih let, ki jo je pripravil Sektor za cestni promet Uprave informirane policije Generalne policijske uprave. Leta 1997 so alkoholizirani vozniki na slovenskih cestah povzročili 521 prometnih nesreč (13,77 odstotka vseh decembrskih nesreč), v katerih je izgubilo življenje pet oseb, od tega štirje povzročitelji. 105 oseb je bilo telesno poškodovanih. Leto dni kasneje, koje začel veljati novi Zakon O varnosti v cestnem prometu, so vinjeni vozniki povzročili "le" 326 nesreč (8,8 odstotka vseh nesreč), V katerih so umrle tri osebe, med njimi eden povzročitelj. V teh nesrečah je bilo poškodovanih 61 oseh. V decembru leta 1999 seje število prometnih nesreč, ki so jih povzročili vinjeni vozniki, povečalo na 373 (47 več kot leto prej), kar je 9,21 odstotka nesreč v decembru pred tremi leti. Življenje je Izgubil eden udeležence, medtem koje bilo 76 oseb telesno poškodovanih. V pričakovanju mileniuma se je alkohol spet pogosteje pojavil za volanom. Tako so decembra leta 2000 alkoholizirani vozniki povzročili 429 promet- nih nesreč (56 več kot leto prej), v njih pa so umrle štiri osebe, vsi povzročitelji. V nezgodah sta se poškodovali 102 osebi. Delež alkoholiziranih povzročiteljev nezgod je tega decembra bil 11,96-odstoten. Decembra lani so alkoholizirani vozniki povzročili 413 prometnih nezgod, v katerih je življenje izgubilo kar osem oseb, od tega pet povzročiteljev. 80 oseb se je v njih telesno poškodovalo. Delež vinjenih povzročiteljev pa je lani bil 11,27 odstotka. Nič kaj spodbudna statistika zadnjih let je tako policiji narekovala, da bo v decembru izvedla več represivnih in preventivnih akcij. Posebno pozornost bodo namenili hitrosti, saj ugotavljajo, da so prekoračitve hitrosti tesno povezane prav z vožnjo pod vplivom alkohola. Nadalje bodo policijske patrulje pogosteje prisotne na tistih cestah, kjer so vinjeni vozniki najbolj pogosti. Seveda bodo izbirali tudi najbolj kritične ure. Izogibajte se pitju na delovnem mestu. Decembra se namreč pogosto zgodi, da ljudje v petek že na delovnem mestu zaužijejo večje količine alkohola in se nato vinjeni popoldne odpeljejo domov (ali pa v gostilno). Policija je tako že napovedala, da bodo posebno pozornost namenili prav petkovim popol-dnevom. Ze vnaprej tudi opozarjajo, da bodo policisti pri prometnih nesrečah, kjer bo pri povzročitelju Ugotovljena stopnja alkoholiziranosti nad 1.1 promila, poskušali ugotoviti kraj, kjer je povzročitelj predhodno popival. V kolikor bo šlo za gostinski lokal, bodo dosledno ukrepali po zakonu. Simon Šubic dovolj zgovorni. Le kaj strašnega se je zgodilo, da so na cestah pat-ruljirale specialne policijske enote, so se spraševali. So teroristični napadi doleteli tudi Slovenijo? Mrki pogledi mož v modrem niso prav nič izdajali, da se zgolj pretvarjajo. Prizori so bili tako resnični kot vsakodnevni televizijski posnetki izraelskih policijskih enot v bojni opremi ali posnetki iz-ZDA leto dni nazaj. Le malokdo je vedel, da so bile take policijske zasede zgolj kulisa, zgolj igra. Ali pa tudi ne. Sodeč po skrivnostnosti v policijskih vrstah, ko smo poskušali na različnih naslovih izvrtati vsaj osnovne podatke o poteku vaje, a smo povsod naleteli na molk. bi sklepali, da je policija vajo jemala prekleto resno. Glede na to, da osnovnih podatkov, npr. število sodelujočih policistov v vaji, predstavnik slovenske policije za stike z javnostmi Miran Koren ni želel (ali smel) posredovati tudi dan po končani vaji, lahko zapišemo, da so celo pretiravali. Znan je zgolj okvirni scenarij vaje. Nekje v Novem mestu se je v torek dopoldne zgodilo več umorov, morilci so uspeli pobegniti. Policija se je takoj po odkritju grozodejstev podala v lov za njimi. Po Dolenjskem in osrednji Sloveniji je postavila cestne zapore in preverjala vozila. Kljub temu so se osumljenci, kateriri opis je bil delno znan, uspeli prebiti do Gorenjske. Tako so vso sredo postavljali cestne zapore tudi na območju policijskih postaj Škofja Loka in Kranj. Pozno popoldne se je akcija končala. Ali je sodelujočim policistom uspelo odkriti namišljene morilce, nismo izvedeli. Upajmo, da so jih. V generalni policijski upravi bodo v naslednjih dneh napravili analizo poteka akcije, do tedaj pa bo tudi ta podatek verjetno ostal skrivnost. No, policija se je preko svoje spletne strani zahvalila državljanom za razumevanje in se opravičila tistim, ki so jim zaradi vaje zmotili njihov vsakdanjik. Simon Subic ••••••• ŠPORT / vilma.stanovnik@g-glas.si Najmočneje sije zvezda Andreja Hauptmana Kolesarska zveza je ob zaključku letošnje sezone prvič pripravila prireditev, ki so jo poimenovali "večer zvezd", na njej pa je plaketo za najboljšega kolesarja sezone 2002 dobil Andrej Hauptman. Ljubljana - "Seveda sem zadovoljen s sezono, saj smo na svetovnem prvenstvu dosegli nekaj, kar bo težko ponoviti. Tudi nekateri drugi rezultati so bili na izredno visokem nivoju, predvsem zmaga Tadeja Valjavca na dirki po Lamborginiji, pa uvrstitve Uroša Murna, Gorazda Štanglja ... Bilo je toliko odličnih rezultatov, da se je težko spomniti vseh. Upam, da nova sezona spet zelo uspešna in bomo na koncu sezone zbrali toliko točk, da bomo uvrščeni med prvih dvajset držav na svetu, kar bo pomenilo, da bodo na olimpijskih igrah lahko nastopili štirje naši kolesarji," je ob zaključku letošnje sezone poudaril selektor ekipe v cestnem kolesarstvu Gorazd Penko. Nekaj manj so s sezono - po besedah Srečka Komovca - zadovoljni gorski kolesarji, ki si želijo hitrejšega prodora proti svetovni eliti, kljub vsemu pa veliko stavijo na mlade kolesarje. Mladost in nekaj dobrih uvrstitev na dirkališču je izziv tudi za selektorja Klemna Jalovca, Boštjan Slak Kolesarji so v spremstvu Josepha Rokotorahalahva z Madagaskarja in njegove hčere sestavili tudi ansambel, v katerem so nastopili: Janez Jamnik, Zoran Klemenčič, Jure Zrimšek, Bojan Ropret in Vida Uršič. pa je poudaril, da se za kolesarko množičnost in uspehe v množičnem kolesarstvu tudi ni bati. In ker je bila prireditev - srečanje vseh zvrsti kolesarjev oziroma večer zvezd, kot so ga poimenovali pri Kolesarski zvezi Slovenije - namenjena predvsem podelitvi priznaj najboljšim kolesarjem in trenerjem v letošnji sezoni, je sekretar zveze Aleksander Skraban najprej segel v roke najboljšim trenerjem. Priznanja so prejeli: Miran Kavaš. selektor mladinske reprezentance in trener kranjske Save, Marko Polanc, trener reprezentance in kranjske Save, Milan Eržen, trener ekipe Krka Novo mesto, Srečko Komac, selektor državne reprezentance v gorskem kolesarstvu, Gorazd Penko, selektor članske vrste in Radenske Rog ter Robert Pinterič, trener ekipe Perutnine Ptuj. Za uspešne dosežke v tej sezoni so bili nagrajeni Zoran Klemenčič, Tadej Valjavec, Jure Zrimšek, Nina Homovec in Boštjan Pahovnik, plaketo za najboljšega slovenskega kolesarja pa je prejel Andrej Hauptman. 26-letni Kranjčan Andrej Hauptman, sicer član ekipe Tacco-ni sport, je letos dosegel številne dobre rezultate, saj je že na uvodu v sezono osvojil 13. mesto na tekmi svetovnega pokala Milano Plaketo za najboljšega slovenskega kolesarja je prejel Kranjčan Andrej Hauptman. - Sanremo, bil 2. na etapi dirke po Belgjiji, 4. na etapi dirke po Franciji, štirikrat med deseterico na tej dirki in četrti na svetovnem prvenstvu v Zolderju. Vsi ti rezultati so Slovenijo popeljali med kolesarske velesile, Andrej Hauptman pa je po najboljšem športniku lanske sezone in najboljšem kolesarju letošnje in lanske sezone postal tudi prva zvezda slovenskega kolesarstva. Vilma Stanovnik Vabila, prireditve Finale državnega prvenstva v športnem plezanju - Plezalni klub Škofja Loka bo to nedeljo, 8. decembra, organizator finala članskega državnega prvenstva v športnem plezanju. Tekmovanje bo potekalo na umetni plezalni steni v športni dvorani Poden, začelo pa se bo s kvalifikacijami ob 10. uri. Ob 18. uri bodo finalni obračuni. Že jutri pa bodo nastopili plezalci v mlajših in srednjih kategorijah. V Škofji Loki se bo od tekmovalnega plezanja poslovil Aljoša Grom. Smučarski sejem v Radovljici - Smučarski klub Radovljica bo od četrtka, 12. decembra, do nedelje, 15. decembra, organizator tradicionalnega smučarskega sejma. Potekal bo v telovadnici TVD Partizana. V četrtek med 16. in 19. uro bodo sprejemali opremo, v petek (med 15. in 19. uro) in soboto (med 9. in 19. uro) bo opremo še moč oddati in tudi kupiti, v nedeljo (med 9. in 12. uro) pa bodo opremo le še prodajali oziroma vračali. Tržiška praznična tekmovanja - V okviru praznika občine Tržič in pod pokroviteljstvom občine Tržič bo jutri, 7. decembra, na kegljišču v Tržiču potekalo tekmovanje v kegljanju v moški in ženski konkurenci. V ponedeljek 9. decembra, bo v domu krajanov v Lomu pod Storžičem potekalo tekmovanje v streljanju z zračno puško za moške in ženske. V torek, 10. decembra, bo v dvorani SŠD Tržič - Sokolnica potekalo občinsko prvenstvo v namiznem tenisu v moški in ženski konkurenci. Že jutri, 7. decembra, pa bo v domu krajanov v Jelendolu tudi odprto prvenstvo Jelendola v šahu. Šah bo moč igrati tudi v ponedeljek, 9. decembra, v gostilni "Pr slug". V četrtek, 12. decembra, bo v telovadnici OŠ v Bistrici potekal turnir trojk v košadd, že prej pa bo v četrtek v šoli tudi turnir v košarki za osnovne šole. Dodatne informacije dobite po telefonu 59-23-640 ali na Športni zvezi Tržič. Odbojkarski spored -VI. DOL se začenja že pomladanski del tekmovanja. Jutri ob 20. uri bo ekipa Calcit Kamnika ob 20. uri gostila Merkur Lip Bled, odbojkarji Triglava pa bodo v dvorani na Planini ob 20. uri igrali s Šoštanj Topolšico. Odbojkarice Varstva Broline bodo v zadnjem jesenskem delu v ŠD Kamnik jutri ob 18. uri igrale z ekipo ZM Ljutomer. V 2. DOL se bosta v OS Škofja Loka Mesto ob 19.30 uri med seboj pomerila Termo Lubnik in in Flavcom Žirovnica. V ženski konkurenci 2.DOL Bled gostuje v Piranu, v 3. DOL pa doma igrajo: Bohinj - HIT Nova Gorica II (OŠ Bohinjska Bistrica ob 18. uri) in ŽOK Partizan Škofja Loka - Pizzerija Morena (OŠ Škofja Loka - Mesto ob 17.30 uri). Košarkarski spored - V 1. SKL za moške bo ekipa Triglava jutri gostovala pri Kopru, Helios pa že danes pri Birokratu SQL. V l.SKL za ženske bo Odeja gostovala pri T. Iliriji, Jeseničanke pa bodo jutri ob 19. uri gostile košarkarice RC Maribora. V l.B SKL za moške bo ekipa Loka kave gostovala pri Radenski Creativ, ekipa Radovljice pa pri Rudarju. Rokometni spored - V 1. A moški ligi bo ekipa Terma jutri gostovala pri Rudarju Trbovlje. V l.B moški ligi bo ekipa Chio Kranj v domači dvorani na Planini jutri, v soboto ob 18. uri gostila moštvo Gorišnice. V l.B ligi ženske - zahod bo Planina gostovala pri Vias Šentjerneju. V II: državni ligi za moške bo ekipa Cerkelj gostila Atom Krško, ekipa Radovljice pa bo sostovala pri Grči v Kočevju. V.S. KEGLJANJE HOKEJ Iskraemeco po jesenskem delu s polnim izkupičkom Kranj - Minuli konec tedna so kegljači v državnih ligah odigrali zadnji jesenski krog. V l.A ligi za ženske je ekipa Triglava izgubila z Brestom s 6:2, Ljubelj pa z Miroteksom z 8:0. Na lestvici vodi ekipa Miroteksa s 16 točkami, kegljačice Triglava na drugem mestu imajo 12 točk, ekipa Ljubelja na tretjem mestu pa 11 točk. V l.A ligi za moške je ekipa državnih prvakov, Iskraemeca s 3:5 zmagala pri Konstruktorju, ekipa Loga pa je z 8:0 premagala Konjice. Na prvem mestu prvenstvene lestvice je po jesenskem delu brez poraza ekipa Iskraemeca, ki je zbrala 18 točk, Log pa je z 8 točkami na petem mestu. V l.B ligi za moške je ekipa Hidra 7:1 izgubila pri Gorici, Ljubelj je 5:3 izgubil z Radensko, Jesenice pa doma 1:7 proti Korotanu. Na lestvici vodi ekipa Gorice s 14. točkami. Hidro na drugem mestu pa jih je zbral 13. V 2. ligi - zahod za moške je ekipa Simon Jenko 5:3 premagala ekipo Coma, Brest pa je bil 7:1 boljši od Triglava. Na lestvici vodi ekipa Simon Jenko z 12 točkami, Triglav pa ima na petem mestu 10 točk. V 3. ligi - zahod za moške je ekipa Železnikov s 3:5 izgubila z Jesenicami, ekipa Ljubelja pa je 5:3 premagala Termo Polet. Na lestvici s 14 točkami vodi Termo Polek dve točki manj ima Ljubelj, Jesenice na 4. mestu imajo 10 točk, Železniki na 7. mestu pa 7 točk. Spomladanski del tekmovanja v državnih kegljaških ligah se bo začel 18. januarja 2003. V.S. Remi v Škofji Loki Kranj - V dvoboju neposrednih tekmecev za drugo mesto v gorenjski kegljaški ligi sta se na kegljišču Poden Polet in Adergas razšla z enakim končnim rezultatom in delitvijo točk. Kranjska Gora še naprej visoko zmaguje in niza same zmage. Mladi Tržičani doma niso bili dorasli gostom in ostajajo še brez točk. Rezultati: TERMO POLET II : FOTO BOBNAR ADERGAS 4 : 4, JESENICE III : KRANJSKA GORA 1 : 7, LJUBELJ III : ŽELEZNIKI II 0 : 8. Lestvica : 1. Kranjska Gora 18, 2. Foto Bobnar Adergas in 3. Termo Polet po 10 točk ... Pari 10. kroga: jutri 7. decembra, ob 16. uri na Jesenicah KRANJSKA GORA : TERMO POLET II. v Kranju FOTO BOBNAR ADERGAS : LJUBELJ III in v Škofji Loki ŽELEZNIKI II : JESENICE III. J.P. Derbi v Podmežakli Jesenice, Bled - Hokejisti so v nadaljevanju državnega prvenstva odigrali 13. krog. Ekipa Acroni Jesenic je zlahka ugnala ekipo HIT Casinoja Kranjska Gora. Rezultat je bil 1:8 (0:4, 0:2, 1:2). Tudi na Bledu je ekipa Triglava le do druge tretjine lahko sledila ekipi Bleda, na koncu pa so blejski hokejisti slavili 2:7 (1:2, 1:3, 0:2). ZM Olimpija je 4:17 (1:6,0:5, 3:6) premagala Maribor, najbolj izenačena pa je bila tekma v Tivoliju, kjer sta se ekipi Marci Interieri in Šlavija M Optima razšli z rezultatom 1:4 (1:1, 0:1, 0:2). Že danes je na sporedu zadnji krog prvega dela tekmovanja. Ekipa Bleda bo gostila HIT Casino Kranjska Gora, ekipa Marc Intereierov se bo pomerila z Mariborom, Triglav pa s Slavijo M Optimo. Tekma med ekipama Acroni Jesenic in ZM Olimpijo bo jutri, v soboto, v Podmežakli, začela pa se bo ob 18. uri. V.S. VATERPOLO Tokrat dva derbija Kranj - V drugem krogu državnega vaterpolskega prvenstva bosta na sporedu kar dva derbija. Jutri se bosta namreč v Celju pomerili ekipi Posejdona in Kokre, v kranjskem olimpijskem bazenu pa bo ekipa Triglava Živil ob 20. uri gostila Koper. V bazenu Tivoli bo v nedeljo ob 20.30 uri tekma med Olimpijo in Branikom. Ljubljana: Celje: Kranj: Koper: J. M. Primož si je spet želel uspeha "Zmaga in tretje mesto Primoža Peterke, pa tudi dobri rezultati Roberta Kranjca na uvodnih tekmah svetovnega pokala v smučarskih skokih še malo nista naključje, saj sta si fanta uspeha želela," pravi njun klubski trener Jani Grilc. Kranj - Uspehi naših smučarjev skakalcev na Finskem, posebno obeh članov Smučarskega kluba Triglav Kranj Primoža Peterke in Robija Kranjca, so konec prejšnjega tedna razveselili tudi številne navijače, najbolj pa seveda člane in trenerje našega najboljšega skakalnega kolektiva na čelu z glavnim trenerjem Janijem Grilcem, ki je ob glavnem reprezentančnem trenerju Matjažu Zupanu (prav tako članu kranjskega Triglava) ves čas skrbel za oba kranjska in nekaj časa še za ostale reprezentante. Posebej je bil Jani Grilc vesel Primoževe dokončne vrnitve v svetovni vrh. "Zame je bilo pred letošnjo sezono najbolj pomembno, da je Primož prišel v klub z velikim motivom, ki mu ga je dala uspešna olimpijska sezona. Po pogovoru z njim smo ugotovili, da ima veliko željo, da se vrne med najboljše, da si želi uspeha. Dogovorili smo se o načrtu dela in treningih in vsi smo se tega držali. Kljub vsemu je poleti še dvomil, da lahko poseže prav na vrh. Spodbujala ga je le misel, da se lahko uvršča med deseterico in da se bo trdo delo končno izplačalo, pa tudi dejstvo, da sta se spodbujala skupaj z Robijem Kranjcem. Sedaj je dokazal, da je dobro treniral in prepričan sem, da ima 01 23-06-360,53-07-590 03 42-87-802 04 20-13-884 05 66-34-862 Pokličite in vse o našem stanovanjskem kreditu vam bomo zaupali na štiri oči. Nakup ali obnova hiše, stanovanja, vikenda, so pač preveč pomembne odločitve, da se ne bi oglasili pri nas. www.volksbank.8i e-mail: stanovanjeGvoIksbank.si Volksbank ljudski banka d d, Dunajska 128 a, l iubl|an< Trener Jani Grilc po tem uspehu še dodatno energijo za delo. Mislim, daje sedaj dozorel skakalec in jaz mu povsem zaupam," pravi trener Jani Grilc, ki je ves čas prvih tekem svetovnega pokala spremljal svoja varovanca. "Prenos sem gledal po televiziji, ves čas pa smo bili tudi na telefonski zvezi. Veselilo me je, da je spet Primož ujel občutek za drsenje in da ima nekoliko nižji počep, kar mu omogoča pravilne odskok. Tudi Robi je v dobri formi in -kljub poškodbi gležnja - povsem blizu vrha," je prepričan Jani Grilc, ki si seveda želi, da bi v Kranju čimprej zgradili skakalni co in da bi uspehi obeh fantov, pa tudi njunih naslednikov še koga prepričali, da hi s prispevkom pomagal pri gradnji. M.D, foto: T.D. O etiki in dopingu v športu še veliko odprtih vprašanj Jesenice - Športna zveza Jesenice je prejšnji teden pripravila zanimivo predavanje in pogovor /. naslovom: I tika in doping v športu. Trije znani strokovnjaki, ki delajo v slovenskem športu. Mag. Viktor Krevselj (nekdanji uspešen odbojkarski trener in predavatelj na Fakulteti za šport), dr. Nebojša Stojakovič (dolgoletni zdravnik jeseniških hokejistov) in dr. .loško Osredkar (predsednik nacionalne komisije za antidoping kontrolo pri OKS), so predstavili kar nekaj včasih preveč zakritih zadev povezanih / etiko v športu. Predvsem so opozorili na zlorabljanje načel in vrlin v posameznih športnih panogah. Menili so, da je doping v Sloveniji še vedno tabu tema. Povedali so nekaj praktičnih izkušenj o uporabi prepovedanih substanc in dileme, s katerimi se srečujejo predvsem zdravniki, ki morajo spoštovati tudi svoj zdravniški kodeks. V vrhunskem športu se še vedno dogaja, da, ko posamezniku odpovedo lastne sposobnosti in se posluži poživil, tudi nedovoljenih. Dr. .loško Osredkar je nanizal Vež primerov iz svetovnega športa, kako so nedovoljena poživila škodovala vrhunskim Športnikom po končani karieri. Opisal je tudi postopke o odvzemu vzorcev za doping kontrolo in zaplete, ki se lahko ob tem pojavljajo pri dokazovanju, da je Športnik jemal nedovoljena poživila. Splošna ocena navzočih, med njimi je bilo več znanih jeseniških Športnih delavcev in dijakov (iimnazije Jesenice, je bila, da sta etika in doping v športu vedno aktualni temi in jih bo v prihodnje treba večkrat obravnavati, tako v športnih krogih kot v širši javnosti. Janko Rabič Petek, 6. decembra 2002 EVROPSKA UNIJA / danica.zavrl@g-glas.si NOVA EKONOMIJA/stefan.zargi@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 15. STRAN Prihodnje leto pristopne pogodbe Skupni parlamentarni odbor evropskega in slovenskega parlamenta ne pričakuje večjih ovir pri širitvi Evropske unije, v katero bo zanesljivo vključena tudi Slovenija. Ljubljana - Skupni parlamentarni odbor, ki mu sopredsedujeta poslanec Evropskega parlamenta Michl Ebner in poslanec slovenskega državnega zbora Slavko Gaber, se je sestal v Ljubljani. Sporočilo odbora po seji je bilo, da do bližnjega vrha Unije v danskem glavnem mestu Koebenhav-nu ne pričakujejo večjih zapletov in da bodo države kandidatke podpisale pristopne listine aprila prihodnje leto v Atenah. Tako naj bi bila po desetih letih končana največja širitev Unije v njeni zgodovini. Začela se je namreč leta 1993 prav v Koebenhavnu. Zasedanje parlamentarnega odbora je potekalo gladko, brez zatikanj. Parlamentarni odbor je po- Romano Prodi, predsednik Evropske komisije, in dr. Janez Drnovšek med zadnjim Prodijevim obiskom v Sloveniji. zdravil ugodno oceno evropske komisije o napredku Slovenije,' kar potrjuje, da bo naša država tudi kot članica Evropske unije lahko uresničevala svoje obveznosti. Posebej je bil poudarjen pomen učinkovitega varovanja naše južne "shengenske meje", ki bo po članstvu Slovenije zunanja meja Unije. Podprta je bila slovenska zahteva, da mora Evropska unija pomagati Sloveniji pri zagotavljanju varnosti in zgraditvi potrebnih objektov. Na seji so bili posebej pozorni na finančni položaj novih članic Evropske unije, kar je za Slovenijo še posebej pomembno. Zaradi svoje razvitosti bi se lahko takoj znašla med drža- vami, ki bodo plačevale v proračun Evropske unije. Ponovno so tudi v Ljubljani zagotovili, da finančni položaj novih članic v prvih treh letih članstva ne bo smel biti slabši, kot je bil zadnje leto pred članstvom v Evropsko unijo. Sloveniji pa so bila izrečena tudi nekatera opozorila, ki se ponavljajo že nekaj let. Tako mora naša država pospešiti sprejemanje zakonodaje, ki bo usklajena z zakoni v državah Unije, in krepiti upravno sposobnost za uresničevanje zakonov. Znova smo bili opozorjeni, da je treba zmanjšati sodne zaostanke, čeprav je bil na tem področju dosežen napredek. Tudi procesa liberalizacije sloven- skega gospodarstva in denacionalizacije še ne potekata tako, kot pričakuje Bruselj. Ko bodo kandidatke za članstvo podpisale pristopne listine, bo evropski parlament povabil na svoja zasedanja opazovalce iz treh držav. Prav tako bo poslal slovenski državni zbor v Evropski parlament strokovnega sodelavca. Ta pa bo v Ljubljani odprl svojo pisarno. Vodstvo Evropske unije in Evropskega parlamenta je že sklenilo, da bo imela Slovenija v parlamentu sedem sedežev. V organih Evropske unije sodeluje vedno več Slovencev. Prihodnje leto naj bi jih bilo že okrog 400. Jože Košnjek Pogajanja tudi s Turčijo 01SlovenijiEboljšo Ponudbo ~ «J «F «f Glavni slovenski ooaaialec z Evroosko unuo dr. Janez Potočnik naooveduie tr Evropska unija je zainteresirana, da bi se v pogajanja o članstvu vključila tudi Turčija, ki pa mora odnos do tega vprašanja najprej razčistiti doma, saj je krmilo države prevzela v roke nova vlada. Glavni slovenski pogajalec z Evropsko unijo dr. Janez Potočnik napoveduje trda pogajanja, ki pa so lahko sklenjena do vrha v danskem glavnem mestu. Delitev Slovenije na regije bi bila dobra. Ljubljana - Ugibanja, kdaj se bodo začela pogajanja med Brusljem in Ankaro o vstopu Turčije v Evropsko unijo, so vedno pogostejša. Unija je zainteresirana za sprejem Turčije. Tudi med prebivalci te države je interes za članstvo, vse pa je odvisno od odnosa nove vlade do članstva v Uniji. Države članice Evropske unije te dni obiskuje predsednik danske vlade Anders Fogh Rasmussen in prepričuje sogovornike, naj podprejo predlog njegove države za ugodnejšo finančno ponudbo državam kandidatkam. Njegovi predlogi so večinoma dobro sprejeti z izjemo v Nemčiji, kjer kancler Ger-hard Schroder ni navdušen nad povečanjem denarja za kandidatke. Danski premier na svojem evropskem popotovanju opozarja, da bi se zaradi težav to- kratna širitev, načrtovana za prvo polovico leta 2004, lahko zavlekla v leto 2007. Tudi evropski komisar za širitev Guenther Verheugen je poudaril, da zaradi denarja projekt širitve Evropske unije ne bo propadel. Odgovornosti za to namreč ne bo nihče tvegal prevzeti. Čast prve kandidatke, ki bo zaključila pristopna pogajanja z Evropsko unijo, bo pripadla Cipru. Predstavniki Cipra so dosegli dogovor o kmetijstvu in proračunu, ki sta bili še zadnji nerešeni vprašanji. Štiriletni intenzivni dialog je bil s tem končan. Kako bo potekala širitev Unije, bo znano prihodnji teden, ko bo v danskem glavnem mestu zasedanje voditeljev držav članic Evropske unije. J.K. Ljubljana - Napetost pred zaključkom pogajanj se stopnjuje. Obe strani, tako Bruselj kot kandidatke, bi rade zgodbo srečno in pravočasno pripeljali do konca. Vendar je časa za iskanje kompromisov vedno manj, saj je jasno tudi opozorilo kandidatkam, da tiste, ki pogajanj ne bodo končale ta teden, tokrat v širitev ne bodo vključene, ampak naj bi bilke sprejete skupaj v naslednjem krogu z Bolgarijo in Romunijo. Naša delegacija na čelu z ministrom za evropske zadeve dr. Janezom Potočnikom se intenzivno pogaja s predstavniki Unije. Slovenska delegacija ocenjuje, da je nova danska ponudba dolgoročno za Slovenijo dobra, kratkoročno pa ne, zato pričakuje boljšo ponudbo. Nekaterim drugim državam kandidatkam se obeta boljši položaj. V Ljubljani stavijo tudi na nove predpise Evropske unije, ki bi omogočili delitev Slovenije na dve ali celo tri regije. Novi predpisi naj bi bili sprejeti še letos. Manj razvitim delom Sloveniji bi bilo tako omogočeno črpanje denarja iz evropskih solidarnostnih skladov. V kmetijstvu je za- dnja ponudba Danske za Slovenijo boljša, saj bi smeli tudi sami dodatno pomagati kmetom, pa tudi nekatere kvote naj bi se povečale. Glede predloga Danske o sedemletnem prehodnem obdobju pri prodaji zemlje tujcem pa se Slovenija še ni odločila. Počakala bo do enotnega stališča članic Unije, saj gre v tem primeru za neusklajen danski predlog. Dr. Janez Potočnik je povedal, da bo pogajanja težko končati do torka, 10. decembra, kot je bilo načrtovano. Znana pa naj bi bila ponudba Unije kandidatkam. J.K. MMS - na pragu tretje Podeljeni zlati monitorji generacija mobilnikov Kaj prinaša nova tretja generacija mobilne telefonije, ki naj bi jo že v prihodnjem letu omogočal sistem UMTS, pravzaprav ni čisto jasno. Jasno pa je, da gre za možnost zelo hitrega prenosa^ multimedijskih sporočil in jasno je tudi to, da bo širitev uporabe novega sistema odvisna predvsem od ponudbe novih storitev. Najbolj nestrpni si lahko že danes kupijo mobilnik, ki je, poleg klasičnega telefonskega pogovora, pošiljanja kratkih pisnih sporočil (SMS) sposoben posneti in poslati sliko in melodijo. Oba največja slovenska opera- ciranja. čeprav slika seveda še ni terja mobilne telefonije - Mobitel živa, saj hitrosti prenosa podatkov •n Simobil sta že pred časom v svojih sistemih omogočila tako imenovane MMS storitve, pri katerih je poleg pogovorov in pošiljanja kratkih pisnih sporočil, mogoče prenos tudi slike in melodij. Skratka: nove MMS že pomenijo °bliko multimedijskega komuni- v sedanjih GSM omrežjih tega še ne dopuščajo. Zanimivo seveda je, da je na trgu vedno več tudi mobilnih telefonov različnih znam, ki takšen način komuniciranja omogočajo, saj je jasno, da mora biti primeren prenosni telefon na obeh straneh: pri pošiljate- lju in prejemniku. Ker smo že zakoračili v veseli december, ko nas obdarujejo trije dobri možje, ti pa so v preteklih nekaj letih zelo pogosto segli prav po mobilnikih, so operaterji seveda v svoje predno-voletne akcije vključili tudi mo-bilnike. ki "znajo" slikati, pošiljati in sprejemati MMS sporočila, pri čemer se cene gibljejo pri Mobitelu med 20 in 100 tisočaki in pri Simobilu od 30 do 122 tisočakov, odvisno od izbire znamke in modela in akcije (obveznosti), v katero se vključite. Najenostavnejši in najcenejši mobilniki so sposobni le sprejemanja (črnobe-lih) multimedijskih sporočil - No-kio 3510 dobile pri Simobilu že za 5 tisočakov, dražji pa se bahajo z barvnim zaslonom, vgrajeno kamero, ali v obliki (pri nekaterih celo brezplačnega) dodatka. Za učinkovitost pošiljanja zahtevnejših sporočil je vsekakor potrebna možnost hitrega načina pošiljanja, zato priporočajo mobilnike, ki imajo vgrajen GPRS in/ali HSCSD. Pri Mobitelu bo pošiljanje MMS sporočil do konca leta brezplačno. Š.Ž. Ljubljana - Uredništvo slovenske računalniške revije Monitorje v torek že tretjič letos podelilo plakete za zlate Monitorje. Kot je že postal običaj, je uredništvo na slovesnost ob podelitvi povabilo eminentnoga predavatelja, to pot Nikolaja Simiča, direktorja Agencije za telekomunikacije, radiodifuzijo in pošto (ATRP) Republike Slovenije, ki je predstavil nove smernice Evropske Unije za področje komunikacij. Kot je uvodoma povedal Simič, so stare smernice EU za področje telekomunikacij, na katerih temelji tudi sedanji Zakon o telekomunikacijah, obsegale preveliko število členov, kar je povzročalo veliko zmede in netransparentnosti. Takšno stanje je bilo posledica monopolizma, ki je do pred nekaj leti še vladal na celotnem evropskem področju, uvajanje liberalizacije pa je večinoma potekalo z izdajanjem novih smernic za vsako področje, ki ga je bilo treba urediti posebej. Nove smernice, ki jih je pred nekaj meseci sprejela Evropska komisija obsegajo znatno manj členov in urejajo celoten spekter komunikacij. Evropska komisija je ob sprejemu teh smernic določila, da jih morajo države vključiti v zakonodajo do poletja 2003. kan- Še internet za ženske Kranj - Iz regionalne razvojne agencije Gorenjske pri BSC Poslovno podpornem centru Kranj so nam sporočili, da v okviru programa Poklicno uveljavljanje žensk nadaljujejo z usposabljanje za uporabo elektronske pošte in intemeta za ženske. Prva tovrstna delavnica konec novembra je požela veliko zanimanja, zato v četrtek, 12. decembra, ob 10. uri v računalniški učilnici e-šole Osnoven šole Matije Čopa v Kranju pripravljajo njeno ponovitev. Ker je število računalniških mest omejeno, prosijo za potrditev udeležbe (BSC tel. 04 20 15 410), prispevek za štiriumo usposabljanje pa znaša 2.000 tolarjev. Tudi tokrat ho delavnico vodil Slavko Frelih i/ podjetja Pronet. Imajo pa še eno vabilo: Pospeševalni center za malo gospodarstvo v okviru programa Poklicno uveljavljanje žensk vabi tudi na usposabljanje za delo moderatorja - vloge, metode in tehznike, ki bo v sredo. II. decembra, ob 9. uri v prostorih BSC na Stritarjevi 5 v Kranju. Predavala bo mag. Vida Ogorelec VVagner, ker je število mest omejeno, pa tudi v tem primeru prosijo za potrditev udeležbe po telefonu na isto številko. Š.Ž. didatke pa do vstopa v EU. Na Ministrstvu za informacijsko družbo so tako že ustanovili komisijo, ki pripravlja osnutek novega zakona o telekomunikacijah; ta naj bi bil pripravljen do pomladi, Simič pa je izrazil upanje, da bo sprejet še pred koncem 2003, ko naj bi se Slovenija priključila EU. Po predavanju se je vnela burna razprava glede Telekomove in nedavne vladne politike do ponudnikov dostopa do interneta in morebitnih konkurenčnih operaterjev. Priznanja Zlati monitor, ki jih revija Monitor podeljuje na osnovi zelo temeljitih preizkušanj so prejeli: pri ročni računalnikih: Fujitsu Siemens Pocket Loox 600. Toshiba PocketPC e310 in Hand-spring Visor Edge; pri monitorjih LCD: Relisvs TL570, Philips 180P2M in livarna AS314UT; pri večnamenskih napravah Brother MFC.9070 in Brother MFC-580; pri usmerjevalnikhi ADSL: Le-vel One FBR-1402TX in Draytek Vigor 2200X: pri prenosnhi računalnikih IBM ThinkPad, Dell Inspiron 2500, Dell Insppiron 4100 in IBM ThinkPad T30/2366-92G; pri laserskih tiskalnikih OKI Okipage 14ex , Ricoh AP 2600N, Kvocera Mita FS-9500DN. Nashuatec DSc38, Epson AcuLaser 1000 in Hevvlett-Packard Color Laserjet 2500tn ; pri brizgalnih tiskalnikih Hevvlett-Packard Deskjet 845c. Hevvlett-Packard Deskjet 990Cxi. Canon S750, Hevvlett-Packard Deskjet 5550, Canon S900, Canon S200 in Epson Stvlus Photo 950; ter pri digitalnih fotoaparatih Canon Povvershot A40, 01ym-pus Camedia C-40Zoom, Sony Cybershot DSC-707, Sony Cy-bershot DSC-717 in Nikon Cool-pix 4500. Š.Ž (Ne)zaželen status s tržno močjo Ljubljana - Pretekli teden je Agencija za telekomunikacije, radiodifuzijo in pošto, kot neodvisni regulator trga telekomunikacij izdal dolgo pričakovane odločbe o statusu operaterjev s pomembno tržno močjo za področje storitev operaterjev mobilnih javnih radijskih omrežij, ki stajo dobila največja na slovenskem trgu tovrstnih komunikacij: Mobitel in Simobil. Zanimiv je bil kontro-verzni odziv Simobila, ki v sporočilu za javnost pravi: "To je vsekakor priznanje Si.mobilu za njegovo dosedanje uspešno delo in dokaz, da se je na slovenskem trgu odlično uveljavil. Zal pa podelitev statusa operaterja s pomembno tržno močjo Si.mobilu lahko razumemo tudi kot še en poskus omejevanja konkurence na slovenskem trgu. Takim poskusom smo bili priča že v preteklosti: pred štirimi leti je bila po dolgem zavlačevanju končno podeljena druga koncesija za opravljanje storitev GSM, lani pa je bila razpisana in podeljena koncesija za tretjo generacijo mobilne telefonije pod pogoji, ki jih je lahko sprejel samo operater v večinski državni lasti. Nadaljnje korake v zvezi s podelitvijo statusa operaterja s pomembno tržno močjo bomo še proučili. Vsekakor pa bomo poskrbeli za to, da nas to ne bo oviralo pri nadaljnjem razvoju in uspešnosti. Naše dobro delo potrjuje vse več zadovoljnih uporabnikov, ki s tem izkazujejo tudi svoje nezadovoljstvo nad ohranjanjem monopola." Š.Ž. Dr. med. Milan Krek, direktor vladnega urada za droge Nesmiselno si je zatiskati oči V Sloveniji je imel najmlajši uživalec heroina komaj dvanajst let. Na srečo je fantič drogo le poskusil. Zmotno je prepričanje, da hodijo okrog grdi strici, ki otrokom delijo drogo. Slovenska študija je pokazala, da pride večina mladostnikov do droge preko svojih prijateljev, bratov in sester. Pred kratkim sta dva starejša narkomana vložila pobudo, da bi heroin dobivala na recept. Ne bi to na nek način pomenilo legalizacijo mamil? "Nikakor ne. Najprej je treba vedeti, da je heroin prepovedana droga. Ker ni na seznamu zdravil, se ga sploh ne da predpisati. Če bi želeli heroin predpisati v medicinske namene, bi morali spremeniti mednarodne dokumente. In tako bo še najmanj deset let. Predpisati bi ga bilo mogoče le v primeru, če bi naredili pilotsko študijo, v kateri bi sodelovali tisti, ki heroin nujno potrebujejo. Le preko tega študijskega protokola, ki bi bil voden zelo striktno in omejeno, bi lahko odvisniki ta heroin dobili. Se pravi, tisti, ki bi ga dobili, bi bili res izbranci, če smem tako reči. Odvisnika, ki jih omenjate, sta se ojunačila in prišla s predlogom celo na urad. Vendar je teh prošenj bistveno več. Predvsem med tistimi, ki so na heroinu že trideset ali štirideset let. Začeli so z opijem, ki je prišel v Slovenijo iz Makedonije z vlakom preko Beograda. Želijo predvsem to, da bi živeli normalno. Da zaradi potrebe po heroinu ne bi imeli vsakodnevnih težav. Gre za starejše ljudi, ki drogo na terenu zelo težko dobijo. Marsikdo jih zamenja za policijske vohune, ali pa jim preprosto ne verjamejo." Se ta družba med sabo ne pozna? "Ne, se ne. Generacija, v katero spadajo, je bila v Sloveniji zelo majhna. Veliko jih je z mamili prenehalo, nekateri so šli v komuno, drugi so na metadonu in tako naprej. Po naši oceni jih je v Sloveniji med dvajset in trideset. Po eni strani so veseli, da sploh še ži- vijo, po eni pa si želijo živeti normalno. Brez kupovanja droge. Ker potrebujejo za drogo veliko denarja, jo preprodajajo, to pa je naporno. Treba je biti iznajdljiv in obvladati življenjski slog, ki ga je pri njihovih letih nemogoče." Ijihko z drogo sploh živiš normalno? "Normalno v narekovajih. Brez droge imajo ti ljudje zelo velike težave. Pojavijo se abstinenčni sindromi, driska, krči, bruhanje. Celo do nezavesti lahko pride." Če so pod vplivom droge, je potem življenje zanje bolj normalno? "Zanje je normalno to, da imajo dovolj droge, da jim ni treba biti v krizi. V družbi prevladuje stereotip, da se vsi ti ljudje zadevajo; da so ves čas zadeti. Vendar, starejši uživalci heroina ne rabijo zato, da bi bili zadeti, ampak zato, da nimajo bolečin. Ne hlepijo po občutkih, ki jih imajo mlajši uživalci. Hočejo samo, da so brez krčev, bolečin in kriz. In za to potrebujejo vsak dan določeno količino heroina. Nekateri si pri tej krizi pomagajo z. metadonom. Pri tem pa jih moti že to, da morajo ponj vsak dan." So pa precej "scrklani". "Kakor koli, to jih moti. Pa še, da ga ne dobijo za domov, za naprej. Sploh pa jim meladon ne pomaga več tako dobro, kot jim je v mlajših letih. Zaradi vsega tega je za nekatere dobro, če bi heroin dobili na recept. Z njim bi pokrili tisti spekter simptomov, ki so jih ob začetku uporabe heroina pač sprožili." Se vam droga na recept res ne zdi potuha? "Ne vem, zakaj bi morali na mamila vedno gledati z moralnega vidika? Na ta način ne bomo nikoli prišli do konca. Vedeti moramo, da v tej družbi določeno število ljudi pade v drogo. Imamo samo dve možnosti, da nanje pozabimo in se delamo, kot da jih ni, ali pa zanje naredimo programe. To si zaslužijo ne glede na to ali so dobri ali slabi. Preprosto si to' zaslužijo, ker so ljudje." Analogno temu bi lahko nekdo predlagal, da dobi na recept recimo slivovko. "Tu ni nobene analogije. Alkohol zelo kvari jetra, heroin pa ne. Alkohol ima še nekatere druge učinke, ki so zdravju zelo škodljivi. Če bi ga povečali, bi prišlo do ciroze jeter. Pri heroinu tega ni, saj je človeku lastna snov. Uporabniki heroina jemljejo snov, ki se proizvaja že v telesu. Z njim samo nadomeščamo snov, ki jo imamo v telesu vsi. Skratka. Heroin je naravna substanca, alkohol pa ni." Na eni strani imamo protikadil-ski zakon, na drugi pa naj bi drŽava financirala narkomane. Ni to neke vrste hipokrizija? "Na stvari lahko gledamo tudi drugače. Najhujša droga v slovenski družbi sta tobak in alkohol. Čeprav se ve, da je kajenje škodljivo, je kadilcev najmanj trideset odstotkov. Ve se, dasta nikotin in alkohol škodljiva, pa se njihovim uporabnikom vseeno omogoči /dravljcnje. Zakaj ne bi enako pomagali odvisnikom od heroina? Gre samo za to, da heroin prihaja od drugod." No, ja. Operirajo in zdravijo tudi narkomane. Težko bi trdili, da se jih ne obravnava kot bolnike. "Zelo vesel bi bil, če bi bilo to res. Ko pride narkoman k zdravniku in mu pove, da uporablja drogo, se zdravnikov odnos do njega povsem spremeni. To se ne zgodi, če rečete, da kadite." Samo za izbrance Ni metadon, ali pa marihuana le nadomestek za drogo? "To sta nadomestka za boljše počutje, ali celo za preživetje. Z metadonom se droga ne nadomešča. To sploh ni primerljivo. Učinek metadona je povsem drugačen od heroina. Poleg tega drži meladon 24 ur, heroin pa štiri." Kakšna merila bi pri izbiri veljala? "V raziskovalnem protokolu so merila jasno zapisana in zelo stroga. Pomembna je starost odvisnika, leta uživanja heroina, število poskusov prenehanja in tako naprej." Ne bi to pomenilo, da bi se tisti, ki se zdaj trudijo z drogo povsem prekiniti, vdali v usodo in počakali na boljše čase? Torej na čas, ko bi dobili heroin na recept. "Že zdaj se ve, da določeno število ljudi abstinence nikoli ne bo moglo doseči. To ni nobena skrivnost in pomembno je, da vsi mladi to tudi vedo; da se tega zavedajo. Tisti, ki željo imajo, gredo navadno v enega od programov in skušajo vzpostaviti abstinenco. Tisti, ki te želje nimajo - in teh je bistveno manj - niti ne želijo prenehati. Poskusijo tudi do petnajstkrat, potem pa obupajoin ostanejo na heroinu." Koliko odvisnikov sploh je v Sloveniji? "Po naših ocenah je tistih, ki pomoč države dejansko potrebujejo, približno šest tisoč." In koliko je vseh narkomanov? "Najprej je treba definirati, kdo je narkoman. Šest tisoč je tistih, ki brez droge ne zmorejo. Tistih, ki mamila občasno uporabljajo, je več. Koliko, pa ne vem. Žal te študije pri nas niso narejene. Doslej še ni bila narejena študija o tem, koliko ljudi v starosti med petnajstim in šestdesetim letom mamila občasno uporablja." Kdo bi to študijo moral narediti? "Inštitut za varovanje zdravja. To je naša informacijska enota. Načrt je pripravljen in menim, da bo študija v dveh letih narejena. Narejene so manjše študije, ki so pokazale, daje med srednješolci približno odstotek uživalcev heroina." Kokain šele prihaja Kdaj lahko rečemo, da je nekdo narkoman ? "V naši družbi velja za narkomana že tisti, ki vzame heroin en krat samkrat. Okolica mu hitro nalepi etiketo narkomana. Edino pravilno bi bilo, da velja /a narkomana tisti, ki je od heroina odvisen in ga potrebuje dvakrat ali trikrat na dan. To je teh šest tisoč ljudi. Vsi drugi so občasni užival ei prepovedanih drog, ki pa ne uživajo samo heroina, ampak tudi druge vrste mamil. Maksimalna številka, o kateri lahko govorimo, je deset tisoč uživalcev heroina." Kakšna pa je slovenska kokain-ska scena? "V Sloveniji kokain še nima tradicije. K nam šele prihaja. Verjetno pa neke večje razširitve ne bo. Če bi, bi do tega že prišlo. Uporaba kokaina je v zelo majhnih odstotkih. Več je sintetičnih drog. Na primer ekstazija." V kolikem času postane uporabnik heroina od njega odvisen? "V enem mesecu. Količina iz dneva v dan narašča. Začne se z zelo majhno količina. Najprej se poveča na gram, potem na dva in nazadnje na tri grame. Tu se stvari ustavijo. Vsak dan to znese približno tristo mark. Torej, tristo mark za približno dve dozi. Seveda je lahko za nekoga drugega ista količina za deset doz. Odvisno od uporabnika." Imam občutek, da zaradi naraščanja uporabnikov drog niste pretirano zaskrbljeni. "Res nisem, V Sloveniji narašča poskus droge, ne pa odvisnost od nje. Študija je pokazala, da mladi drogo enkrat ali dvakrat poskusijo, potem pa s tem prenehajo. Do leta 1995 je trend uporabe drog naraščal, nakar seje ustavil. Zdaj je ta krivulja bistveno bolj položna. Tudi v ordinacijah je bistveno manjši naval. Vračajo pa se nam stari. Tisti, ki v drogo ponovno padejo." Se k drogi vrnejo zaradi načina življenja in okolja, v katerem so kot narkomani živeli? "Ta stereotip v družbi sicer vlada, vendar ne drži. Gre za bolezen odvisnosti. Zdravljenje poteka z zdravili in z vedenjsko terapijo. Obe metodi pa morata potekati vzporedno." Poznate program, ki ne bi imel povratnikov? "Povratniki so v vseh programih. Noben ni stoodstotno uspešen. Namreč, pri odvisnikih od heroina, kokaina in drugih drog gre za kronično ponavljajočo bolezen odvisnosti. Ošpice so primer obvladljivosti bolezni. Žal odvisnosti še ne znamo pozdraviti." Je pa med ošpicami in odvisnostjo velika razlika. Mislim na lobije, denimo igralniške, ki odvisnost spodbujajo. "Enako kot za igralništvo velja za drogo. Tudi tu so lobiji. Prvi, ki je zainteresiran, da bolezen odvisnosti zgine, je družba. Ta ima pri uporabi droge veliko škodo. Na različnih ravneh. Človek, ki drogo uživa, ne doseže tiste ravni razvoja, ki bo jo sicer lahko. Droge so povezane z nesrečami in s kriminalom. Veliko denarja se porabi tako za policijske akcije, kot tudi za sodišča in zapore. Na drogo se lahko veže prostitucija, pranje denarja, trgovina z orožjem. Treba pa je povedati, da pri povezanosti droge in kriminala obstaja še en stereotip. Prevladuje mnenje, da se vsi odvisniki ukvarjajo s kriminalom, da bi do droge prišli. To ne drži. Veliko je tistih, ki denar sami zaslužijo. Lahko so direktorji,- lahko imajo svoja podjetja, ali pa se poklicno ukvarjajo s čim drugim. Namesto da bi zgradili hišo ali kupili dober avto, gre vse po žili. Naredili smo družbeni konstrukt, podobo uživalca droge, ki zgleda približno tako, da ima dolge lase, je zanemarjen, ima aids, hepatitis C. Vendar, takšnih je izredno malo. Morda dva od-stotkaf Večina je povsem normalna." Nobelova nagrada za odgovor Kako uspešni so programi, ki odvisnike od heroina odvajajo? "Vsi programi imajo trideset kvečjemu štirideset odstotkov uspeha. Od šestdeset do sedemdeset odstotkov ljudi iz programa izstopi, preden ga končajo. Po petih letih je med tistimi, ki so program končali, le še polovica abstinentov. Druga polovica začne pot znova. Po desetih letih je abstinenca še nižja. Vzrok relativno majhne uspešnosti je^v nepoznavanju mehanizmov, ki bolezen odvisnosti povzročajo. Zadnje študije so pokazale, da gre dejansko za bolezen možganskega tkiva. Z jemanjem drog se namreč možgansko tkivo spreminja. Pride do konkretnih bioloških sprememb. Odvisnost je bolezen, ki spremeni človekovo biologijo, njegov način vedenja in preživetja. Bolezen je zapletena in večplastna. Najboljša preventiva je, ne vzeti droge." Obstajajo narkomani tudi med politiki, sodniki, policisti in drugimi državnimi uslužbenci? "O tem ni nobenih podatkov. Med to populacijo ni bila narejena nobena študija. Niti sam nisem imel v ambulanti nikogar, ki bi prišel iz tega družbenega okolja. Verjetno pa so uživalci drog tudi med njimi." Kaj pa zdravniki? "Nekaj sumov v teh krogih je bilo. Vendar tega ni bilo mogoče dokazati. Ameriške študije so pokazale, da je zdravniška populacija zaradi dostopnosti zelo odvisna od tablet." Na zahodu se v višjih krogih uporablja predvsem kokain. Kaj pa pri nas? "To je druga stvar. Na zahodu menedžerji čestokrat uporabljajo kokain zato, da napore lažje prenašajo in ta vzorec se je nekako prenesel v slovenski prostor. Vprašanje je, ali je tako tudi pri nas. Osebno ne poznam mened-žerja, ki bi uporabljal kokain." Lahko uporabnik porabo droge nadzira? "Seveda lahko. Poznam veliko pacientov, ki so na metadonu in zelo dobro delujejo. Če bi povedal imena, marsikdo ne bi verjel, da so to res oni. Poznam tudi ljudi, ki so na heroinu ali na marihuani, pa zelo dobro funkcionirajo." Vas ni strah, da boste s pilotsko študijo v družbi naleteli na odpor? "Tega sem že vajen. Družba kot celota se pojava drog zelo boji. Ko se droga pojavi, ljudje, organizacije, šole in družba nasploh najprej dejstvo zanikajo, sčasoma pa se stvari odprejo. To je velik problem. Vendar se ljudje o tem pro-blemu zdaj bistveno lažje pogovarjajo, kot so se pred desetimi leti. Hvala bogu se pogled na drogo povsem spreminja. To ni več nekaj, o čemer se ne smemo pogovarjati. Ni nekaj, kar se lahko zgodi samo pri sosedu, ampak tudi nam samim." Kolikšen del odgovornosti nosi pri odvisniku družina? "Tu sva prišla do še enega stereotipa. Velja vsesplošno prepričanje, da so za slovenske "džankije" krive družine. To ni res. So še druge skupnosti, v katerih se otrok giblje. Vsi gledamo na drogo s strahom. Ampak, droga je tu-Hočeš nočeš je povsod; v šoli, na fakulteti, na postaji, v vojski in tako naprej. Strah torej odpade Prej ali slej se bodo z drogo sreča li tudi naši otroci. Kaj storiti? Nesmiselno si je pred drogo zatiskati oči; tiščati glavo v pesek. Z otrokom se je treba pogovoriti. O tem, kaj droga je, kaj povzroča, kako deluje. Na ta pogovor moramo hiti starši vedno pripravljeni-Priznati je treba, da na njihovo vprašanje marsikdaj nimamo odgovora. Ne le starši. Niti strokovnjaki nimajo odgovora na vsa vprašanja. Če bi znal nekdo odgovoriti na vprašanje, zakaj postaiic-jo ljudje odvisni, bi dobil Nobelovo nagrado." Marjeta Smolnikar ••••••• pgtekjs. decembra 2002_ GOSPODARSTVO / stefan.zargi@g-glas.si_gorenjski glas • iz stran Velikega odpuščanja ne bo V Gorenjskem tisku iz Kranja poskušajo popraviti svojo produktivnost, ki je pod evropsko ravnjo. Po zagotovilih vodstva pa to ne pomeni množičnega odpuščanja zaposlenih. "20 ključev" prihrani pol milijona evrov Za konkurenčnost je poleg razvoja nujna stalna skrb za izboljšanje poslovnih in proizvodnih procesov. Kranj - Z letošnjimi poslovnimi rezultati so v Gorenjskem tisku iz Kranja zadovoljni. Predsednica uprave Kristina Kobal pravi, da so celo boljši glede prejšnjega leta. "Po ustvarjenem dobičku smo v zlati sredini najboljših tristo podjetij v Sloveniji*" je razložila direktorica več kot 330-članskega kolektiva. Kljub takim poslovnim rezultatom kranjskega grafičnega podjetja se širijo govorice, da nameravajo v bližnji prihodnosti odpustiti okoli 120 delavcev. Kobalova to odločno zanika. "Ne vem, od kod je prišla taka številka. 120 delavcev je za naše podjetje tak zalogaj, da takega zmanjšanja zaposlenih ne more niti teoretično izpeljati," je povedala. Po njenih besedah bodo število zaposlenih v prihodnjem letu zmanjšali za 15, kot je zapisano v sprejetem planu zmanjševanja števila zaposlenih. Gorenjski tisk sodi med zelo dobra podjetja v svoji panogi, kljub temu pa ne dosega ravni evropske produktivnosti. Poleg tega v tiskarski in grafični panogi v zadnjem obdobju ne cvetijo rože. "Po >u s ni .s> > g II 2 prt C c (TJ J E g t. novembra 2002 do 31. januarja 2003 prt vašem prodajalcu gospodinjskih aparatov. gorenje Predsednica uprave Kristina Kobal vsej Evropi je v naši panogi opaziti krizo in zavedati se moramo, da ne govorimo več o perspektivni panogi. Tudi zaradi skokovitega tehnološkega razvoja v zadnjih dvanajstih letih bodo v tiskarstvu preživeli le najboljši," meni Kobalova. Prav zato se mora pred vstopom Slovenije v Evropsko unijo evropskim tržnim razmeram prilagoditi tudi Gorenjski tisk. Za povečanje konkurenčnosti v podjetju po eni strani skrbijo za povečanje obsega proizvodnje, po drugi strani pa se trudijo znižati stroške, kar dosegajo tudi z "mehkim" zmanjševanjem števila zaposlenih. "Letos smo sicer nekoliko zmanjšali število zaposlenih, vendar zgolj na podlagi dogovorov in sporazumno." Podjetje je tako delavcem, ki so odšli, izplačalo višje odpravnine. Do konca leta so tako načrtovali doseči število 327 zaposlenih, kar pa se ne bo zgodilo. V Gorenjskem tisku za razliko od podobnih podjetij v Evropi, ki se specializirajo, razvijajo tri proizvodne programe - tisk knjig, zahtevnejših embalaž in promocijskega materiala. "Menim, daje za nas dobro, ker imamo tri programe. Tako nas je lani reševala knjiga, letos, ko za knjige nismo imeli tolikšnega naročila, pa je bilo ravno obratno," je še dejala Kristina Kobal, predsednica uprave grafičnega podjetja Gorenjski tisk iz Kranja. Simon Šubic Kranj - V sredo se je na delovnem obisku v družbi Iskraemeco mudila ministrica za gospodarstvo dr. Tea Petrin s sodelavci, pri čemer so osrednjo pozornost namenili spodbujanju konkurenčnosti gospodarstva, povezovanje razvojno-raziskovalnih institucij in gospodarstva ter pospeševanje razvoja procesov, ne le razvoja novih izdelkov. Gostom so v Iskraemeco predstavili podjetje in projekte, ki jih vodijo za dvigovanje konkurenčnosti. V Iskraemeco, ki z več kot 2100 zaposlenimi spada med večja slovenska podjetja, v zadnjih letih še posebno veliko pozornost namenjajo povečevanju konkurenčnosti, saj podjetje skoraj celotno proizvodnjo izvozi na tuje trge. Na trgu že celo desetletje vlada trend nenehnega padanja cen, ki zahteva stalno povečevanje učinkovitosti poslovanja podjetja. Poleg tega se na trgu števcev elek- trične energije pospešeno izvaja menjava tehnologije z elektrome-hanske v elektronsko. Sprememba tehnologije izdelkov se odraža v spremenjeni tehnologiji proizvodnje in v velikih pritiskih na čim večjo hitrost inovacijskih pro-# cesov znotraj podjetja. Za krovno metodo vseh stalnih izboljšav so izbrali pristop "20 ključev", ki so mu dali ime "TIM-2000". To metodo so kot prvo izmed metod za pospeševanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva začeli podpirati na Ministrstvu za gospodarstvo že pred dvema letoma. Metoda vzpostavlja sistematično in stalno izboljševanje na dvajsetih področjih v smislu "bolje - hitreje - ceneje". V Iskraemecu ocenjujejo, da z različnimi aktivnostmi izboljševanja na teh dvajsetih področjih prihranijo letno nad 500.000 evrov. S povezovanjem s svojimi dobavitelji so ustvarili do-baviteljsko verigo 35 podjetij, kjer dobava poteka po principu "Just in Time". Uvedli so tudi proizvodni informacijski sistem, ki bo omogočal lažje nadziranje učinkovitosti proizvodnje. Vse te izkušnje so bile osrednja tema sredinih pogovorov ministrice za gospodarstvo dr. Tee Petrin s sodelavci in vodstva podjetja Iskraemeco na čelu s predsednikom uprave Nikolajem Bevkom. Gostom so razkazali podjetje, posebej še razvojno-raziskovalne enote z laboratoriji, beseda pa je tekla tudi o drugih izzivih, projektih in podporah mfhistrstva za spodbujanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva. Obisk je bil tudi del usmeritve Ministrstva za gospodarstvo, ki se je odločilo, da nameni večji poudarek uspešnim podjetjem, naložbam v zahtevne nove tehnologije in podpiranju inovacij tako pri razvoju izdelkov kot tudi na področju procesov. Š.Ž. Najbolje urejene slovenske prodajalne 2002 Regionalnim razglasitvam najbolje urejenih prodajaln je sledila tudi podelitev tovrstnih priznanj na ravni države. Ljubljana - V sredo so na Gospodarski zbornici Slovenije na posebni slovesnosti podelili letošnja priznanja za najbolje urejene slovenske prodajalne, pri čemer so se zelo dobro odrezali tudi gorenjski trgovci. Izbor najboljših prodajaln je del gibanja, ki ga je vzpodbudila Turistična zveza Slovenije z akcijo "Slovenija - moja dežela, lepa in gostoljubna". Projekt "Najbolje urejene slovenske prodajalne - leto 2002" je izvedlo Združenja za trgovino pri Gospodarski zbornici Slovenije že četrto leto zapored in o uspehu najbolje pove podatek, da so prejeli kar 409 prijav, po pravilih pa jih je sodelovalo v ocenjevanju 375: 12 blagovnic, 25 hipermar-ketov, 9 živilskih klasičnih prodajaln. 94 marketov, 127 prodajaln 1 ' Ko zebe, je hitrost pomembna! Petrol zagotavlja najhitrejšo dostavo ekstra lahkega kurilnega olja. Najhitrejša dostava ekstra lahkega kurilnega olja! 080 22 66 brezplačna številka za hitra in enostavna naročila! Možnost plačila na 6 obrokov in prihranek pri plačilu z ^ Magna kartico! ■iiiiin 1 L—-1 tekstila in obutve, 37 klasičnih tehničnih trgovin, 31 tehničnih prodajnih centrov in 40 ostalih. Najprej so prijavljene pregledale in ocenile komisije območnih zbornic (ocenjevali so po štirih skupinah kriterijev: zunanji izgled, prodajni prostor, ostali prostori, osebje), v drugi - republiški krog pa se je uvrstilo 82 prodajaln. Republiška komisija se je na koncu odločila, da podeli 23 diplom in priznanj, kar so na svojevrstni slovesnosti napravili v sredo. Slavnostni govornik je bil predsednik GZS Jožko Čuk, ki je poudaril, da je to eden največjih in pomembnejših projektov GZS, saj v trgovini Slovenije deluje kar 27.487 družb in samostojnih podjetnikov, ki zaposlujejo več kot 100 tisoč ljudi, ali 13 odstotkov aktivnega prebivalstva. Na Gorenjsko je bilo podeljenih kar nekaj pomembnih priznanj: med blagovnicami je prvo mesto pripadlo Blagovnici Vele Domžale, med hipermarketi je prvo mesto dobil Hipermarket Mercator Kranj, in med klasičnimi in specializiranimi tehničnimi prodajalnami je tretje mesto dobila STT Tehnika Jesenice. Če bi število prejetih priznanj presojali po sedežu trgovskih družb je izkupiček še večji: prodajalne kranjskega Merkurja, d.d., so dobile 3 diplome oz. priznanja, prodajalne kranjskih Živil, d.d., 2 diplomi oz. priznanji in po eno škofjeloški Mercator Gorenjska, d.d., ter domžalski Vele, d.d. Za zaključek naj še omenimo, da bo poslej ocenjevanje najbolje urejenih slovenskih prodajaln potekalo bienalno, naslednje bo torej v letu 2004. Š.Ž. B/ i /Iti*- Dvorje 98 4207 Cerklje tel: 04/23 15 742 fax: 04/23 15 741 Z GOTOVINSKIM PLAČILOM o o DO NAJCENEJŠEGA KURILNEGA OUA Ar PURANJI 1.299,00 SIT FILE Hrib, sveži, 1 kg VANILIJEVI 599,00 SIT ROGLJIČKI Kranjski kolaček, pakirani, 500 g V petek. 6. Ii»teletu, 7. decembra je na sporedu posebna ponudba, ki velja samo za izdelke v zalogi. Obiščite HIPERMARKET Črnuče, Pot k sejmišču 32 in HIPERMARKET Parmova, Parmova ulica 51 v Ljubljani, HIPERMARKET Cerklje, Slovenska cesta 10, Cerklje na Gorenjskem ter HIPERMARKET Tržič, Cesta Ste Marie aux Mineš 4 v Tržiču, HiperoVrtV^ čez vikend DECEMBRSKI OBRATOVALNI ČASI HIPERMARKET Tržič od pon. do pet.: 7:00 - 20:00 sobota: 7:00 - 20:00 nedelja: 8:00-15:00 HIPERMARKET Cerklje od pon. do pet sobota: nedelja: 7:00- 19:00 7:00 - 17:00 8:00 - 12:00 HIPERMARKET Cerklje, Črnuče, Parmova, Tržič 2IVILA KRANJ, d. d, Cesta na Okroglo 3. 4202 Naklo ABANKA Investirati zdaj v vzajemne sklade in vrednostne papirje Vaš osebni svetovalec Informacije: 080 1 360* Vsak delovnik od 10. do 22. ure "valja v tiiu nkci|« - do 6. dacambra 2002 Kdor k pravim pride, več melje. Investirati zdaj je pomembnejše, kot se zdi na prvi pogled. Kako, kam in koliko pa so vprašanja, na katera vam ni treba poznati odgovorov. Ko je treba prepoznati pravo priložnost za vaš denar, smo tu strokovnjaki, ki vam znamo osebno svetovati. V Abanki lahko svoj denar modro razpršite. Vzajemni skladi, naložbe v vrednostne papirje, upravljanje z vašim premoženjem, varčevanje za dodatno pokojnino - vse pod eno streho, z jasnim ciljem: ustvariti več! Investicijsko bančništvo: - naložbe v vrednostne papirje - vzajemni skladi Zajček, Polžek in Sova - gospodarjenje s premoženjem strank - investicijsko svetovanje - vzajemni pokojninski sklad Alll VPS Zdaj je čas za preudarne naložbe! Abančna družba za upravljanje Investicijsko bančništvo ABANKA GBD odprla enoto v Ljubljani Gorenjsko borznoposredniaka družba GBD iz Kranja je v ponedeljek slavnostno odprla vrata svoji prvi poslovni enoti v Ljubljani. Ljubljana - V neposredni bližini Ljubljanske borze, v stavbi Eurocenter na Tivolski ulici, so poslovni enoti nadeli ime Disco-unt Broker. Predsednica uprave in solastnica družbe Ani Klemenčič je ob otvoritvi predstavila družbo, ki je bila ustanovljena leta 1996. S poslovanjem so začeli leta 1997 in bilančna vsota se je družbi povečala na 35. mrd. SIT. Izvršili so več kot desetino poslov na Ljubljanski borzi in poslovali z več kot 400 tisoč različnimi strankami. Kle-menčičeva je poudarila, da so prav komitenti tisti, ki narekujejo kaj kupovati ali prodajat. "Tisti, ki ste z našo pomočjo kupovali ali prodajali vrednostne papirje, nam zaupali premoženje v gospodarjenje, naročali storitve prevzemov, združevanj podjetij koncentracijo lastništva, opravljali prenose lastništva v KDD ali le prebirali naše glasilo Moj broker, znate ceniti našo hitro in odločno reakcijo, pa tudi trezep in preudaren nasvet," je dodala Ani Klemenčič ob predstavitvi sodelavcev, ki bodo vodili poslovno enoto v Ljubljani. GBD Discount Broker bo vodila Simona .Lebar, solastnica družbe in vodja trgovanja na tujih trgih, San-di Jurič je pomočnik v enoti in Špela Srakar bo poslovna sekre- Lafarge zvišal lastninski delež Ani Klemenčič in Draško Veselinovič Kranj - Cementarna Trbovlje je že skoraj v popolni lasti avstrijske družbe Lafarge Perlmoo-ser AG. Aprila letos je pridobila 61,5-odstotni lastninski delež, ob koncu novembra pa je od dveh tujih investitorjev kupila še 38,1 odstotka delnic in s tem nakupom postala že blizu stoodstotna lastnica zasavske cementarne. Kot je ob tem dejal generalni direktor družbe Lafarge Perlmoo-ser AG mag. Peter Orisich, jim bo povečanje lastniškega deleža omogočilo uresničitev razvojnih načrtov. Poleg posodobitve proizvodnje načrtujejo tudi izboljša- nje varnosti pri delu in skrbi za okolje. Mednarodno konkurenčnost podjetja so povečali že s tem, da so zgradili mlin za premog. Z večino vlaganj bodo končali do leta 2007, pričakujejo pa tudi uspešno poslovanje. Za zdaj so razmere za razvoj zelo ugodne, povpraševanje po cementu je veliko, od enega do 1,2 milijona ton na leto. Avstrijska družba je del mednarodne skupine Lafarge, ki je vodilni svetovni izdelovalec gradbenih materialov. Lani je njen skupni promet znašal 13,7 milijarde evrov. CZ. Abanka povečala osnovni kapital Ljubljana - Abanka je z dokapitalizacijo povečala osnovni kapital in s tem izboljšala kapitalsko ustreznost. Postopek vpisovanja in vplačevanja delnic po ceni 4.770 tolarjev seje končal prejšnji petek, deset delničarjev pa je kupilo 763.962 delnic in za to vplačalo nekaj več kot 3,6 milijarde tolarjev. Največ delnic so kupili pooblaščena investicijska družba Triglav Steber 1 (383.000), družba FMR (116.794) in Hit Nova Gorica (84.422), med kupci pa so še Juteks, Štajerski avtodom, Dai-mond, Kemofarmacija, Slovenska odškodninska družba, Salus in pooblaščena investicijska družba Modra linija. Abanka bo delnice izdala v centralnem registru klirinško depotne družbe, in sicer po pripojitvi Banke Vipa k Abanki, ki bo 31. decembra letos. Kot je znano, je uprava Abanke sklep o dokapitalizaciji sprejela septembra letos, še isti mesec ga je potrdil tudi nadzorni svet. Prodajo delnic so v skladu z. zakonom o trgu vrednostnih papirjev izvedli brez javne ponudbe in brez prednostne pravice že obstoječih delničarjev do nakupa novih delnic. K nakupu so povabili pomembnejše delničarje in tudi nekatere druge vlagatelje. CZ. Srednja ekonomsko-turistična šola Radovljica, Gorenjska cesta 13 . 4240 RADOVLJICA . telefon: (04) 537 35 00, fax: (04) 531 22 41 razpisuje delovno mesto - UČITELJA ANGLEŠKEGA JEZIKA za določen čas s polnim delovnim časom od 1. 1. 2003 do 31. 8. 2003 - UČITELJA NEMŠKEGA JEZIKA za določen čas z manj kot polnim delovnim časom od 1. 1. 2003 do 31. 8. 2003 Za delovno mesto VII. zahtevnostne stopnje bo poskusno delo v trajanju 3 mesecev. Kandidati morajo izpolnjevati z zakonom, sklepom o določitvi kadrovskih pogojev, ter vzgojno izobraževalnimi programi, za katere šola izobražuje, določene pogoje. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v osmih dneh po objavi razpisa na naslov šole. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v zakonitem roku. ( bolnišnica ^GOLNIK v svojo sredino vabi ZDRAVSTVENE TEHNIKE, ki so pripravljeni sprejeti izziv nadaljnjega strokovnega razvoja in dinamičnega dela na bolniškem oddelku. Poleg strokovnih izzivov in možnosti izpopolnjevanja nudimo delovno razmerje za nedoločen čas s 3-mesečnim poskusnim delom. Prijave s kratkim življenjepisom in ustreznimi dokazili prosimo pošljite na naslov BOLNIŠNICA GOLNIK - KOPA, Enota za razvoj ljudi pri delu, Golnik 36, 4204 Golnik ali e-naslov helena.stern@klinika-golnik.si v roku 15 dni. tarka v enoti. Direktor Ljubljanske borze, Draško Veselinovič, ki je s Klemenčičevo slavnostno odprl nov poslovni prostor družbe je v nagovoru opozoril na trenuek, v katerem se država nahaja. Prodaja družbe Lek je v finančni prostor pripeljala veliko količino svežega denarja. Predvsem se je vprašal o pravilnosti in smiselnosti državnih naložb v tujini. Delničarjem doma bo v veliko pomoč prav novo odprti GBD-jev Discount Broker, saj so se specializirali tudi za poslovanja na tujem trgu vrednostnih papirjev. Klemenčičeva pravi, da do sedaj niso veliko proslavljali. Srečo in poslovni uspeh so tokrat delili s humanitarnim zavodom Korak, saj so jim namenili 1 mio SIT sredstev za njihovo delo. Gorazd Šinik Foto: Gorazd Kavčič Taksa za obremenjevanje zraka Kranj - Slovenija je že pred petimi leti kot prva med vzhodno- in srednjeevropskimi državami sprejela uredbo o taksi za obremenjevanje zraka z ogljikovim dioksidom, po kateri so takso plačevali uvozniki in izdelovalci goriva ter upravljavci kurilnih naprav, sežigalnic odpadkov in industrijskih peči. Ker uredba ni dovolj spodbujala naložb v čistejšo proizvodnjo in manjšo porabo fosilnih goriv, jo je vlada pred nedavnim spremenila. Po spremenjeni uredbi, ki je začela veljati 9. novembra, bo taksa postala pomemben vir za financiranje naložb, s katerimi bi zmanjšali emisije ogljikovega dioksida. Slovenijo k temu zavezuje tudi Kyot-ski protokol, po katerem mora emisijo toplogrednih plinov v obdobju od 2008. do 2012. leta v primerjavi z letom 1986 zmanjšati za osem odstotkov. Slovenija je doslej pri tem naredila bolj malo, saj je lani v zrak ušlo približno 20 milijonov ton ogljikovega dioksida, kar je skoraj enako kot 1986. leta. Nova uredba bo z vračilom že plačane takse spodbujala učinkovitejšo rabo energijo, zamenjavo fosilnih goriv z obnovljivimi viri (biomasa, sončna in geotermalna energija), zmanjšanje toplotnih izgub, posodobitev plinskih turbin in druge naložbe za zmanjšanje emisije ogljikovega dioksida. CZ. Avtomehanika k Alpetourju Škofja Loka - Družba Avtomehanika Škofja Loka naj bi se pripojila k podjetju Alpetour špedicija in transport Škoija Loka. Direktorja obeh družb. Bojan Novak (Alpetour) in Cveto Podpečan (Avtomehanika). sta že obvestila delničarje obeh družb, da sta družbi sredi novembra predložili Okrožnemu sodišču v Kranju pogodbo o poenostavljeni pripojitvi Avtomehanike k Alpetourju, hkrati pa sta jih opozorila tudi na pravice iz zakona o gospodarskih družbah. CZ. CABLEX Cablex podjetje za proizvodnjo, trženje in servisiranje elektrotehničnih izdelkov, d.o.o. Smo eno uspešnejših srednje velikih podjetij za proizvodnjo kabelskih vezij v Evropi in pretežni dobavitelj kabelskih snopov uglednega nemškega koncema. Izvozimo več kot 90 % naših izdelkov. V svoje delovno okolje vabimo: • DELOVODJO •REZALCE NUDIMO: • Dinamično in ustvarjalno delo. • Redno plačilo s stalnim in stimulativnim delom prejemkov. • Možnost izobraževanja in napredovanja. Če ste vestni, ambiciozni in se želite dokazati v mladem, izredno motiviranem delovnem okolju, vas vabimo, da se prijavite na razpis. Vaše pisne ponudbe s kratkim življenjepisom pričakujemo v roku 8 dni na naslovu; CABLEX d.o.o, Selanova 12, 1113 Ljubljana Telefon: 01 / 58 07 605, Fax: 01 / 58 07 777 Email: cablex@cablex.si r TUV 1 W9 PLANINSKO DRUŠTVO KRANJSKA GORA p.p. 16 4280 KRANJSKA GORA tel.: 041 844 990 fax: 04 588 11 25 Planinsko društvo Kranjska Gora oddaja v najem planinsko postojanko "Mihov dom", ki stoji ob cesti na Vršič. Zainteresirani naj svoje ponudbe pošljejo na naslov Planinsko društvo, Kranjska Gora, p.p. 16, 4280 Kranjska Gora do 15. 12. 2002. Dodatne informacije zainteresirani lahko dobijo po tel.: 041 844 990 pri predsedniku društva Andreju Kolencu. KOLIKO JE VREDEN TOLAR - 6. 12. 2002 nakupni/prodajni nakupni/prodajni nakupni/prodajni MENJALNICA 1 CHF 1 USD 1 EUR HRANILNICA LON, d.d. Kranj 156,00 157.00 225.00 230,00 230,00 230,80_ HIDA - tržnica Ljubljana 155,40 156,70 229,20 230,70 230,20 230,65 ILIRIKA Jesenice 155,20 157.00 228.50 231,50 230,15 230,75 ILIRIKA Kranj 155,20 157,00 228,50 231,50 230,15 230,75 INVEST Škofja Loka 155,50 157,00 229.00 231,20 230,00 230,75 KREKOVA BANKA Kranj. Šk.Uka 155,49 157,35 228.53 231,26 229,32 230.82 KOVAČ (na Radovljiški tržnici) 155,00 157,00 229,00 231,60 230,00 230,80 VOLKSBANK-LJUO. BANKA d.d..Kranj 155,73 157,28 228,60 231,25 229,45 230,70. PBS D.D. (na vseh poštah) 155,51 156,99 228,56 230,80 229,32 230,72 TALON Škofja Loka 155,00 156,50 230,80 232,90 230,20 230,79_ povprečni tečaj 155,40 156,98 228,57 231,27 229,88 230,75_ Banka Koper tudi na zavarovalniškem trgu Kranj - V Banki Koper, kjer so ob koncu novembra prejeli dovoljenje Banke Slovenije za posredovanje pri prodaji zavarovalnih polic, so že napovedali, da bodo s trženjem zavarovalniških storitev začeli v prvi polovici prihodnjega leta. Kot so zapisali v sporočilo za javnost, je združevanje bančnih in zavarovalniških storitev že dalj časa pomembna usmeritev v zahodni Evropi, kjer bančno zavarovalniške družbe pripravljajo za stranke celovite finančne storitve in tako racionalizirajo stroške poslovne mreže. Povezovanje zavarovalnic in bank se je izkazalo za učinkovito predvsem za življenjska zavarovanja. V Franciji, Španiji, Italiji in Avstriji zberejo banke že olcrog 60 odstotkov polic življenjskega zavarovanja, v Belgiji 30 odstotkov, v Veliki Britaniji ta delež ne presega 20 odstotkov, še nekoliko manjši je v Nemčiji. V Sloveniji se trg zavarovalniških storitev šele razvija, pri tem pa se krepi delež življenjskih zavarovanj. Enaindvajset zavaro- valnih družb je lani zbralo že več kot 49 milijard tolarjev (bruto) obračunane premije ali skoraj za 36 odstotkov več kot leto prej. Kot je ob vključitvi Banke Koper na trg zavarovalniških storitev povedal član uprave Igor Kragelj, je banka pripravljena na trženje zavarovalnih storitev slovenskih zavarovalnic. S posredovanjem pri prodaji zavarovalnih polic bo začela prihodnje leto. Za začetek bo sodelovala z zavarovalnico Adriatic, v kateri ima 17,5-odstot-ni lastniški delež, ne vidijo pa ovir za sodelovanje še z drugimi zavarovalnicami. Najprej bodo tržili enostavnejše zavarovalne storitve in kasneje nadaljevali tudi s "paketi", ki bodo povezali bančne in zavarovalniške storitve. CZ. Brezplačen prevoz za otroke Kranj - Slovenske železnice so v prednovoletnem času uvedle prijetno novost za otroke. Otroci do dvanajstega leta starosti se bodo vse do kopca decembra v spremstvu staršev lahko brezplačno vozili z vs«-mi rednimi vlaki na vseh relacijah v Sloveniji. Ugodnost bo veljala za vožnjo v drugem razredu, na viakih ICS , kjer je obvezna rezervacij pa samo ob sobotah, nedeljah in praznikih. Odrasli plačajo polno ceno oz. lahko koristijo katerega od veljavnih popustov. Podrobnejše informacije dajejo na prodajnih mestih. CZ. Prevzem Grand hotela Union Ljubljana - Autocommerčeva družba AC-Kapital je postala večinska lastnica družbe Grand Hotel Union iz Ljubljane. V enomesečni javni ponudbi za odkup vseh delnic je od malih delničarjev in nekaterih pooblaščenih investicijskih družb pridobila 639.703 delnice oz. nekaj manj kot 45-odstotni lastninski delež. Skupaj s 382.462 delnicami, ki jih je imela družba v lasti že na dan objave javne ponudbe za odkup, je tako postala lastnica 1.022.165 delnic oz. več kot 56 odstotkov vseh delnic. . CZ. ■v G orno mm najbolj športna frekvenca Iščemo računovodjo s poznavanjem računovodskih standardov in poznavanjem del z računalnikom (glavna knjiga, saldakonti, Word, Excel). S kandidatom ali kandidatko bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas s 6-mesečnim poskusnim delom. Pisne prijave pošljite v osmih dneh po objavi na naslov: ELBI, d.o.o., Cesta 1. maj 75, 4000 Kranj. Urad soglaša Jesenice - Urad za varstvo konkurence je izdal odločbo, s katero ne nasprotuje združitvi SOL SpA i/. Monze in Energetika - Železarna Jesenice. Urad ugotavlja, da je /družitev v skladu s pravili konkurence, izvedena pa ho na podlagi pogodbe o prodaji in nakupu poslovnega deleža v družbi Energetika, ki sta jo sklenili družba Slovenske železarne in SOL SpA. CZ. barcaffe VAC - COMMERCE, VARJENJE, D.O.O., RADOVLJICA GORENJSKA CESTA 19A, 4240 RADOVLJICA Iščemo DIREKTORJA Od kandidata pričakujemo: - višjo ali visoko izobrazbo strojništva - poznavanja dela z računalnikom - zaželeno 3 ali več let delovnih izkušenj na vodstvenih delih - organizacijske in vodstvene sposobnosti Smo malo podjetje, ki izdeluje kovinske izdelke. Vašo vlogo s krajšim življenjepisom in opisom delovnih izkušenj, ter dokazili o izobrazbi pošljite v roku 15 dni po objavi na naslov: VAC-COMMERCE, VARJENJE, d.o.o., RADOVLJICA, Gorenjska cesta 19/A, 4240 Radovljica. Na vse prejete vloge bomo odgovarjali v 15 dneh po izteku prijavnega roka ter izbrane kandidate povabili na razgovor. Nastop dela bo možen takoj po potrditvi kandidata. Pogodba se sklene za dobo 4 let (možnost podaljšanja). Petek, 6. decembra 2002 PODJETNIŠTVO IN OBRT / renata.skrjanc@g-glas.si GORENJSKI GLAS «19. STRAN Sto načrtov! Merkurjevo srečanje gradbincev Kranj - Danes ob 13. uri bo v hotelu Bellevue na Smarjetni gori okrogla miza o stanovanjski varčevalni shemi, ki jo pripravlja delniška družba Merkur. Gre za tradicionalno Merkurjevo srečanje slovenskih gradbincev, ki naj bi se ga udeležilo okoli 200 predstavnikov slovenskih gradbenih podjetij. Govorili bodo o aktualni stanovanjski varčevalni shemi in o morebitnih priložnostih za gradbena podjetja, okroglo mizo pa so spodbudili Merkurjevi Poslovni dnevi, ki so postali že tradicionalni in se jih udeleži vsaj 200 vodilnih ljudi iz slovenskega gospodarstva. Gostje današnjega omizja bodo direktor Stanovanjskega sklada RS Evdard Oven, dr. France Križanič in dr. Žana Oplotnik z Ekonomskega inštituta pravne fakultete, podpredsednik uprave Abanke Bogomir Kos, predsednik uprave Gradbenega podjetja Grosuplje, d.d., Bogdan Korošec in predsednik uprave Merkurja, d.d., mag. Bine Kordež, okroglo mizo pa bo vodil glavni urednik GV Revij Jože Petrovčič. R.Š. Les izpodrivata aluminij in plastika Plastična okna so vsaj 10 odstotkov cenejša od lesenih. Njihove prednosti so tudi dobra toplotna in zvočna izolacija ter enostavno vzdrževanje. Podjetje JO-DO letno proda več kot 2500 oken. V prihodnosti zanimivo tudi avstrijsko tržišče. Kranj - Še pred nekaj leti so bili ljudje zelo nezaupljivi do plastičnih ali aluminijastih oken in le redki so se ob zamenjavi odločili za plastične. Najpogostejša argumenta sta bila slabša kakovost in krajša življenjska doba, ki pa sta se izkazala za neupravičena. Tako pravi Zdenka Dolenec, lastnica in direktorica podjetja JO-DO, d.o.o., izdelava PVC oken, vrat in rolet, s Savske ceste. JO-DO je družinsko podjetje, ki ga vodita zakonca Dolenec, z obrtjo pa se ukvarjata že dobro desetletje. Jože, izučeni mizar, se je najprej ukvarjal s postavitvijo montažnih hiš, predelnih sten in strešnih oken, pred dobrim letom pa je sprejel izziv in ustanovil podjetje za izdelavo PVC oken, vrat in rolet. Pravi, da se je v zadnjih treh letih odnos ljudi do plastičnih oken spremenil, zelo je napredovala tudi tehnologija njihove izdelave. Okna izdelujejo v 11 različnih barvah, nekatere med njimi so odlična imitacija lesa, folija je na profile toplotno nanesena, odlična je njihova toplotna izolacija, faktor toplotne prevodnosti je 1,1 W/m2K, za katero ne zaostaja tudi zvočna, poleg tega plastična okna ne potrebujejo vzdrževanja in barvanja, okenska stekla pa so večinoma plinska. "Po estetiki ne zaostajajo za lesenimi in so tako izpopolnjena, da o kakovosti in življenjski dobi ne gre dvomiti. Naš največji dobavitelj je nemško podjetje KBE, priznani proizvajalec profilov za Pred dnevi so s plastičnimi okni opremili objekt ob avtocesti Vransko. Z novim letom HACCP Ljubljana - Konec leta se bo iztekel rok, do katerega morajo gostinci svoje poslovanje prilagoditi Zakonu o zdravstveni ustreznosti živil in izdelkov ter snovi, ki prihajajo v stik z živili •n zahtevi za notranji nadzor HACCP. Sekcija za gostinstvo in turizem je pripravila smernice, ki naj bi veljale za vse gostinske dejavnosti v Sloveniji. Slednje je obravnaval tudi Upravni odbor, svoje pripombe pa je dal Zdravstveni inšpektorat RS. Sredi novembra so se sestali predstavniki združenja za turizem in gostinstvo, sekcije za gostinstvo in turizem ter Gospodarske zbornice Slovenije, na sestanku pa so sklenili, da imajo gostinci dve možnosti; vzpostavijo lahko lastni sistem HACCP ali pa uporabljajo panožne smernice. Gostinci, ki so se odločili za lastni sistem, ga morajo začeti uresničevati z letom 2003 in varnost živil zagotoviti s sistemom HACCP, ki bo od gostincev zahteval veliko dodatnega dela in sprotnega Preverjanja kakovosti živil in pijač. V drugem primeru pa se bodo gostinski obrati morali ravnati po panožnih smernicah, ki jih mora urad za živila potrditi najpozneje do 31. decembra 2002. Kljub zahtevnim določilom sistema HACCP gostincem vendarle ne bo treba Povsem menjati različnega pribora, naprav in varnostnih oblek, tolerantni pa bodo prihodnje leto, prvo leto veljavnosti novega sistema, tudi zdravstveni inšpektorji, ki bodo pomanjkljivo dokumentacijo sistema HACCP sankcionirali predvsem z opozorili, gostinci bodo kaznovani le v primeru, če ne bodo upoštevali opozoril. R.Š. Ena banka! okna in vrata, poleg tega pa sodelujemo tudi z mariborskim Kristalom in žirovsko Soro. Kupimo le profile, ostalo izdelamo sami, poleg tega je prednost plastičnih oken in vrat tudi, da po dimenzijah odlično nadomestijo stara okna in vrata, kar poenostavi montažo," je pojasnila Zdenka Dolenec. V podjetju JO-DO poskrbijo za načrte, meritve, izdelavo, montažo in svetovanje. Vhodna vrata odlikuje tudi varnost, saj imajo sistem petkratnega zaklepanja. Plastična okna pa so poleg naštetih prednosti tudi 10 odstotkov cenejša od lesenih, okenska stekla se razlikujejo tudi po stopnji protihrupne zaščite. V podjetju, kjer je pet zaposlenih, so letos, prvo leto delovanja, prodali več kot 2500 oken in okoli 250 vhodnih vrat, prihodnje leto pa naj bi po besedah Zdenke Dolenec promet povečati kar za 100 odstotkov. Devetdeset odstotkov celotne prodaje predstavljajo okna, ostalo vrata. Letos naj bi ustvarili za 100 rnili- čajo za plastična okna, pri katerih nista več pomembni sončna ali senčna lega objekta, poleg tega ne smemo pozabiti tudi na ekološki vidik, saj plastična okna in vrata Zdenka Dolenec, direktorica podjetja JO-DO, d.o.o. jonov tolarjev prometa, najboljšo prodajo pa so zabeležili na Gorenjskem, Primorskem in v Ljubljani. "Kupci se prav zaradi enostavnega vzdrževanja in ostalih prednosti čedalje pogosteje odlo- Plastična vhodna vrata imajo petkratni sistem zaklepanja. po zamenjavi z novimi lahko recikliramo," je dejal Jože Dolenec. Dosedaj so s plastičnimi in aluminijastimi okni opremljali predvsem večje objekte in šole, prihodnje leto pa se bodo bolj posvetili posameznim kupcem. Med njihovimi večjimi objekti so ljubljanski IBE, Osnovna šola Lesko-vec, objekt na Brdu, pred dnevi pa so končali tudi objekt ob avtocesti Vransko. Poleg oken in vrat v podjetju JO-DO izdelujejo tudi PVC nado-kenske rolete s toplotno in zvočno izolacijo, ki okno zaščitijo in so poleti tudi dobra zaščita pred sončnimi žarki. Prihodnje leto bodo delavnico opremili z novo proizvodnjo linijo, ki bo povečala količino proizvodov in skrajšala čas izdelave, z njo se utegne odpreti tudi kakšno novo delovno mesto, že zdaj pa bi potrebovali okrepitev v komercialni službi. Zakonca Dolenec upata, da se jima bo s skupnim evropskim trgom odprlo tudi avstrijsko tržišče. Renata Škrjanc, foto: R.Š. Smučarski katalog dobite v prodajalnah INTERSPORT v Sloveniji. Dodatne informacije: intersport@mercator.si primerno opremo gre V INTERSPORT Gotovinski krediti z valutno klavzulo Čaka vas ugoden gotovinski kredit z valutno klavzulo z dobo odplačila tudi do 6 let. Obseg sredstev za posojila je omejen, zato pohitite v našo najbližjo poslovalnico ali pokličite na telefonsko številko 02 229 32 02. % Doživite predbozicni Dunaj! Izpolnjen kupon pošljite do petka, 13. 12. 2002, na naslov: Raiffeisen Krekova banka - marketing, Slomškov trg 18, 2000 Maribor, ali ga prinesite v našo najbližjo poslovalnico. Med vsemi, ki boste pravilno odgovorili na nagradno vprašanje, bomo 16. 12. 2002 izžrebali pet dobitnikov enodnevnega izleta na predbožični Dunaj za dve osebi. S praktičnimi darilnimi paketi bomo obdarili še 50 srečnežev. Kakšen je nov slogan Raiffeisen Krekove banke? (označite ustrezen odgovor) I I Skupaj uspešni. Q Po jutru se dan pozna, Q Nasmeh je pol zdravja. Ime in priimek:____ Naslov: Telefon: E-pošta: www.r-kb.si SKUPAJ USPEŠNI X Raiffeisen KREKOVA BANKA »arff.„.n I i d d., S/omrtov trg 18, 2000 Maribor Dovoljujem, da me obveščate o novostih v banki. Q DA Podpis: Sklenitev posla z Raiffeisen Krekovo banko ni pogoj za sodelovanje v nagradni igri. V igri lahko sodelujejo vsi, razen zaposleni v Raiffeisen Krekovi banki. Pravila in dodatne informacije: www.r-kb.si. « Nekdaj pospeševali, zdaj že zavirajo V četrt stoletja se je veliko spremenilo, ugotavlja Anton Potočnik, dobitnik letošnjega priznanja za uspehe v kmetijskem svetovanju, in poudarja, da so nekdaj kmete spodbujali k izdatnejšemu gnojenju in škropljenju poljščin, danes pa jih zaradi varovanja okolja in zaščite potrošnikov že zavirajo. Kranj - Sektor za kmetijsko svetovanje pri Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije je tudi letos na že tradicionalnem posvetu kmetijske svetovalne službe na Bledu podelil priznanja za strokovno in organizacijsko uspešnost pri kmetijskem svetovanju in za sodelovanje s to službo. Na predlog gorenjske kmetijske svetovalne službe je priznanje prejel tudi lokalni svetovalec, univerzitetni diplomirani inženir agronomije Anton Potočnik iz Kranja. Kot so zapisali v obrazložitev, je Tone, kot ga kličejo, večino svoje delovne dobe posvetil kmetijskemu svetovanju. Že 1977. leta je začel kot kmetijski pospeševal' z v tedanji Gorenjski kmetijski zadrugi, temeljni zadružni enoti Sloga Kranj. V drugi polovici devetdesetih let je bil regijski pospeševalec v Živinorejsko veterinarskem zavodu Gorenjske v Kranju, od 1991. leta dalje pa dela kot terenski svetovalec na območju občin Šenčur in Jezersko ter v delu preddvorske občine (Kokra, Mož-janca). Vseskozi je ostal zvest poljedelski usmeritvi. Svoje strokovno znanje je poglabljal z lastnim izobraževanjem in praktičnimi izkušnjami, s tem pa si je pridobil tudi sloves priznanega gorenjskega strokovnjaka za poljedelstvo. Znana so njegova prizadevanja za izboljšanje tehnologije pridelovanja krompirja in uvajanja novih sort, za izboljšanje pridelave koruze, žit in kolobarja ter za pravilno gnojenje in uporabo sredstev za varstvo rastlin. Ob strokovno izobraževalnem delu si vzame čas tudi za pisanje, napisal je že veliko strokovnih člankov, z jasno in razumljivo besedo pa se zna približati bralcu. Je tudi izjemen poznavalec in zbiratelj strokovne literature. Pretirano gnojenje je dvorezen meč Tone izhaja s kmetije na Prim-skovem, ki pa je po drugi svetovni vojni doživela žalostno usodo. Ob tem, ko so njegovega očeta obsodili na enajst let strogega zapora, pet let in pol je tudi preživel v zaporu, so mu hkrati zaplenili celotno premoženje. Pustili so le ohiš-nico, na kateri danes stojijo poslovne stavbe nekaterih podjetij. Tone je po končani nižji gimnaziji še dve leti kmetoval, vendar ga je vleklo naprej v šolo, najprej v Maribor na srednjo kmetijslco šolo in nato v Ljubljano še na fakulteto. Že vseskozi gaje najbolj zanimalo poljedelstvo, še zlasti izbira semen, gnojenje, uporaba škropiv ... Najprej je bil upravnik posestva v KŽK-ju, pred petindvajsetimi leti je v precej nenavadnih okoliščinah zamenjal službo, odšel v Slogo in začel pot kmetijskega pospeševalca in svetovalca, na kateri vztraja še danes. V četrt stoletja se je veliko spremenilo, ugotavlja in poudarja, da so na začetku spodbujali kmete k večji uporabi mineralnih gnojil in škropiv, danes tudi zaradi varovanja okolja in zaščite potrošnikov to porabo zavirajo in poudarjajo, daje treba gnojiti in škropiti le toliko, kot zahteva pridelava. Ali je še veliko gnojenja "na pamet"? Veliko kmetov že spoštuje stro- Izboljšajmo kakovost izdelkov Čeprav so izdelki s podeželja že zdaj kakovostni, jih v okviru Pharovega programa želijo še izboljšati. Škofja Loka - Razvojna agencija Sora je skupaj z A.L.P. Peca, Savinjsko šaleško območno razvojno agencijo in Kmetijsko gozdarsko zbornico Celovec oktobra začela izvajati Pharov projekt čezmejnega sodelovanja med Slovenijo in Avstrijo z naslovom Izboljšajmo kakovost izdelkov podeželja. Kot navaja Tatjana Bogataj iz razvojne agencije Sora, bodo v okviru naloge, pri kateri sodelujejo tudi predstavniki Upravne enote Škofja Loka, Kmetijske svetovalne službe Škofja Loka in Ravne na Koroškem, podjetja Nov'na razvoj in Občine Solčava, oblikovali pravila za vključevanje izdelkov v krovne blagovne znamke v gorenjski, koroški in savinjski regiji ter osnovne standarde za zagotavljanje kakovosti izdelkov malih izdelovalcev. V projekt so vključene blagovne znamke Dedek Jaka in Babica Jerca - Naravni izdelki iz škofjeloških hribov z območja občin Gorenja vas - Poljane, Škofja Loka, Železniki in Ziri, Dobrote izpod Pece iz koroške regije ter Latvica Solčavskega in Flosarskega rihta z območja savinjske regije. Čeprav so izdelki v okviru teh skupnih blagovnih znamk že zelo kakovostni, pa jih želijo še izboljšati in doseči, da bo kakovost stalna. V okviru projek- ta, ki daje poudarek predvsem predelavi sadja, mleka in mesa ter peki kruha in peciva, bodo malim izdelovalcem omogočili, da bodo dopolnili manjkajoča znanja in na ocenjevanjih preverili kakovost svojih izdelkov. Da bi izboljšali tudi prepoznavnost izdelkov na trgu, bodo izdelali promocijske zgibanke in izdelovalce predstavili na spletnih straneh, izdelovalci iz vseh regij pa se bodo tudi neposredno predstavili potrošnikom. Predstavniki ustanov, ki sodelujejo v projektu, so se v začetku septembra srečali v St. Andražu v Avstriji, kjer so izmenjali izkušnje pri trženju izdelkov malih izdelovalcev s podeželja, uveljavitvi blagovnih znamk, pri doseganju kakovosti in nadzoru nad kakovostjo. Na srečanju je avstrijski partner predstavil tudi sadjarski center, ki deluje že več kot trideset let. Čeprav na tem območju Koroške sadjarstvo ni prednostna dejavnost, so v osemdesetih letih začeli spodbujati pridelavo sadja v kmečkih sadovnjakih, predelavo sadja na tradicionalen način ter prodajo izdelkov na trgu. Danes ugotavljajo, da je bila odločitev pravilna. V okviru sadjarskega centra imajo nasad starih sort sadnega drevja, ki ga uporabljajo kot gensko banko. V njem kmetje dobijo sadike za osnovanje novega nasada, pri tem pa smejo posaditi največ sto dreves na hektar. V okviru sadjarskega centra delujeta tudi laboratorija za kemično in za senzorično ocenjevanje sadnih izdelkov. Kmetom omogočajo analize v času nastajanja izdelka, končne analize izdelkov ter analize, kijih potrebujejo za deklaracijo. Poleg tega jim svetujejo o izboljšavah in jih izobražujejo o tem, kako lahko sami opravijo nekatere enostavnejše kemične analize. Vrednost projekta, pri katerem ima glavno vlogo Razvojna agencija Sora, je 60.288 evrov, k temu bo Evropska skupnost prispevala 44.939 evrov ali skoraj tri četrtine. Projekt bo predvidoma trajal do konca junija prihodnje leto. Cveto Zaplotnik Država bo povrnila škodo V reterenčnem laboratoriju so od doslej 65 pregledanih vzorcev mleka ugotovili navzočnost kloramfenikola v trinajstih. Ljubljana - Vlada je na ponedeljkovi dopisni seji določila pravila za povrnitev škode, ki sojo zaradi prepovedanega antibiotika kloramfenikola v mleku utrpela kmetijska gospodarstva ter kmetijske zadruge in mlekarne. Ker bo država denar za pokritje škode zagotovila še iz letošnjega kmetijskega dela proračuna, je rok za vlaganje zahtevkov zelo kratek. Do povrnitve izpada dohodka so po vladnem sklepu upravičena kmetijska gospodarstva, ki so oddajala neoporečno mleko, a zaradi ugotavljanja kloramfenikola niso smela oddajati mleka. Povrnitev škode lahko zahtevajo tudi mlekarne in kmetijske zadruge, ki so v času prepovedi mleko odvažale na neškodljivo uničenje ali ga predelale v mleko v prahu ter potlej uničile, ter kmetijske zadruge, ki so na posameznih mlečnih organizirale prev/em potlej uničenega mleka. Vrednost uničenega mleka bodo izračunali tako, da bodo količino v času prepovedi oddaje pomnožili s ceno, ki jo je posamezni rejec dosegel oktobra. Rejci bodo denar prejeli s plačiiom novembra oddanega mleka. Agencija za kmetijske trge in razvoj po- deželja bo prejemala vloge za povrnitev škode samo še danes, v petek, po tem datumu pa le v primeru, če bodo kasnejši potrditveni testi iz referenčnega laboratorija ovrgli sum na vsebnost prepovedanega antibiotika v mleku. Točnost podatkov pri vlogah za povrnitev škode bo nadzorovala kmetijska inšpekcija, ki bo še pred izplačilom pregledala najmanj petino vlog, potlej pa še vse ostale. Kot je znano, je republiška veterinarska uprava na potrditveni test v referenčni laboratorij poslala 117 domnevno onesnaženih vzorcev mleka. Do ponedeljka je dobila rezultate za 65 vzorcev, od tega jih je bilo 13 pozitivnih, največ na ptujskem in mariborskem območju. Veterinarska uprava je prejela že tudi "izvide" o pregledu krme in vzorcev mleka, ki so jih prejšnji teden vzeli na 180 mlečnih progah v Sloveniji. Vsi rezultati analiz krme so bili negativni, prav tako tudi rezultati encimskih testov prvih stotih vzorcev mleka. Zdravstvena inšpekcija je pregledala 22 vzorcev trajnejših mlečnih izdelkov in pri enem, kije bil narejen v času od julija do novembra in mu je že potekel rok uporabe, ugotovila nizko koncentracijo kloramfenikola. Cveto Zaplotnik Med ogledom pšenice: Potočnik drugi z desne. kovna navodila, nekateri pa še vedno radi pretiravajo in ne upoštevajo dejanskih potreb po hrani-lih. Nekdaj je bilo to najbolj očitno pri pridelavi krompirja, kjer tudi zaradi dokaj dobre cene niso gledali na vsak kilogram gnojila. Zdaj so razmere že precej drugačne, ekonomika je slabša in kmetje že bolj pazijo na stroške in tudi na porabo gnojil. Pretirano gnojenje z dušikom je tudi dvorezni meč. Dušik je resda "motor" rasti, vendar posredno prinaša tudi manjšo odpornost ter večjo občutljivost na bolezni, poleganje... Presenečenja so še možna Predpisa, ki omejujeta uporabo nekaterih pesticidov na Sorskem in Kranjskem polju, bosta prisilila kmete, da bodo pazljivejši in bodo morali izbirati med drugimi, dovoljenimi škropivi, to pa posredno pomeni tudi več dela za kmetijske svetovalce. "Ponudba semen, škropiv in gnojil je vse večja, že kmetijski svetovalci, ki spremljamo spremembe in novosti, se včasih težko znajdemo, kaj šele kmetje," pravi Tone Potočnik in poudarja, da se pojavljajo tudi nove bolezni in škodljivci, kar zahteva od kmetijskih svetovalcev dodatne napore. Pri koruzi se je, denimo, sredi osemdesetih let kar naenkrat pojavila koreninska oz. fižolova muha. "Cele njive koruze so bile prazne, nismo pa vedeli, kaj je razlog. Vzorec sem nesel na ustanovi v Ljubljani, kjer so potlej ugotovili pravi vzrok," se spominja Tone. In ko je dr. Lea Milevoj potlej pisala o boleznih in škodljivcih pri koruzi, je omenila, da so fižolovo muho sredi osemdesetih let dve leti zapored ugotovili tudi na posejani koruzi v Sloveniji (v, okolici Kranja). Drugi primer, ki se ga je Tone tudi dobro zapomnil, je iz 1993. leta, tedaj je pridelovalce strniščne repe v Sloveniji presenetila neznana bolezen, ki je dobesedno uničila večje število posevkov, v ostalih pa močno zmanjšala pridelek. Tone se je obrnil na znanega strokovnjaka za virusne bolezni dr. Miloša Kusa, potem pa so z obsežnimi raziskavami na repi odkrili dva virusa, ki ju v času svoje poletne selitve v drugi polovici julija na repo prenaša siva breskova uš. Tedaj so tudi ugotovili, da se pridelovalci lahko izognejo okužbi le. če repo sejejo bolj pozno, ob koncu julija ali v prvih dneh avgusta, in če vznikne v času, koje poletna selitev uši že končana. In. še en primer iz 1993. leta! Tedaj so v Šenčurju v nasadu desireeja, posajenem na več let stari posejani ledini, ugotovili izredno hud napad bolezni črna pikavost gomoljev, o kateri je potem pisal tudi dr. Miloš Kus v knjigi Krompir. Pri pšenici, na primer, je bilo pred štiridesetimi leti še veliko sneti in rje, zdaj ju je manj, zato pa je vec pšenične listne pegavosti in rjave pegavosti pšeničnih plev. Ali so "presenečenja" pri boleznih in škodljivcih še možna? "Koruzni hrošč se že bliža slovenski meji-Če bo prišel tudi k nam, bo velika katastrofa," meni sogovornik in dodaja, da se nekatere bolezni in škodljivci bolj izrazito pojavljajo le v primerih, če kolobarjenje ni v redu. Preozek kolobar, vsepovsod koruza Medtem koje bil kolobar nekdaj zelo širok, po podatkih iz 1932. leta je bilo v tedanjem kranjskem srezu vsega 2,3 odstotka koruze, je danes na gorenjskih poljih koruza za siliranje glavna poljščina, ki zaseda tudi večino njiv. Povečevanje prireje mleka zahteva več krme in s tem tudi več silaže, v takšnih okoliščinah, ko se stroka podreja gospodarskim potrebam, pa je tudi težko svetovati, priznava Tone Potočnik in dodaja, da ga kmetje veliko kličejo za nasvet, tudi zunaj delovnega časa in celo ob nedeljah. Največ ga sprašujejo o boleznih, škodljivcih in plevelih, o škropljenju, gnojenju in izbiri semen ter o tehnologiji pridelovanja. Vse ni v knjigah, pomembne so tudi praktične izkušnje, pravi in dodaja, da tudi praksa veliko ne pomaga, če ni strokovne osnove. Znanje vseskozi izpolnjuje, tudi v lastni knjižnici, v kateri se je nabralo že več tisoč priročnikov, strokovnih revij in drugega gradiva. Veliko je zunaj, na terenu, na polju in med kmeti, a še več bi bil, če ne bi imel toliko administrativnih nalog. V čast si šteje tudi to, da mu je priznani strokovnjak dr. Miloš Kus pri pisanju nasvetov za pridelovanje krompirja zaupal recenzijo poglavja o gnojenju krompirja in da je dr. Darji Kocjan Ačko pri pisanju knjige o pozabljenih poljščinah prispeval zgodovino o pridelovanju prosa. Cveto Zaplotnik Priznanja najbolj skrbnim lastnikom gozda Z Gorenjskega sta priznanje prejela Aleš Košir iz Kranjske Gore in Ivan Guzelj s Svete Barbare. Kranj - Zavod za gozdove Slovenije je doslej že trikrat izbral najbolj skrbne zasebne lastnike gozdov iz štirinajstih gozdnogospodarskih območij in jim skupno podelil 42 priznanj. Letošnja akcija, s katero spodbuja lastnike gozdov k varnemu, kakovostnemu in gospodarnemu delu v gozdu, je že četrta po vrsti, najbolj skrbnim lastnikom pa so priznanja podelili v sredo na izletniški kmetiji Go-ričan v Gabrniku pri Zgornji Polskavi. Med zasebnimi lastniki z blejskega gozdnogospodarskega območja je priznanje prejel Aleš Košir iz Kranjske Gore, s kranjskega območja pa Ivan Guzelj s Svete Barbare. Pri izboru so upoštevali negovanost in stanje gozda, kakovost sečnje in spravila, obseg in kakovost gojitvenih in varstvenih del, upoštevanje večnamenske vloge gozda in strokovnih navodil, skrb za vzdrževanje cest in vlak ter vključevanje v izobraževanje, ki ga pripravlja zavod za gozdove. Kol so v blejskem zavodu za gozdove zapisali v obrazložitev, Aleš Košir gospodari na kmetiji na obrobju Kranjske Gore, na kateri se ukvarjajo z živinorejo, gozdaf&tvom in tudi s turistično dejavnostjo. Gozdna posest meri nekaj več kot 41 hektarjev, največ gozdov je na pobočju Julijskih Alp, nekaj pa tudi v Karavankah. Veselje do dela na kme- Aleš Košir tiji in v gozdu je pridobil doma, znanje pa tudi na srednji kmetijski šoli v Novem mestu. Že kmalu po končanem šolanju je kupil traktor goseničar in traktor, prilagojen za delo v gozdu, s pomočjo katerih je v svojem in tudi v drugih gozdovih pospravil precej drevja, ki sta ga prizadela veter in lubadar. V zadnjih letih je doma posekal in pospravil 350 kubičnih metrov lesa ter na skoraj sedmih hektarjih površine opravil gozdno nego, od nege mladja do drugega redčenja. Udeležuje se tudi predavanj, kijih organizira zavod za gozdove. Posestvo, na katerem gospodari Ivan Guzelj. leži pod Toščem v Škofjeloškem hribovju. Kmetija obsega 84 hektarjev zemljišč, od tega je 67 hektarjev gozda in 17 hektarjev travnatih površin. Ukvarjajo se z gozdarstvom, govedorejo (v hlevu imajo 25 glav živine), del lesa pa doma tudi sami predelajo. Kor je Ivan Guzelj gozd glavni vir dohodka, predvsem za naložbe, z njim gospodarijo skrbno, tenkočutno in po načelih sonaravnosti. V zadnjih petih letih, odkar velja novi gozdnogospodarski načrt, so vsako leto naredili pretežno zahtevnejša gojitvena dela na povprečno 2,3 hektarja površine. Sami vzdržujejo poldrugi kilometer javne ceste, ki jo uporabljajo tudi za prevoz lesa; vzorno pa skrbijo tudi za 4,4 kilometra vlak. Lastnik se udeležuje gozdarskih seminarjev, letos je tudi sam sodeloval pri pripravi in izvedbi prikaza varnega dela s traktorjem. Domačija je vključena v Loško pohodniško pot. Cveto Zaplotnik, foto: Kostja Jerovšek in Janez Poljanec Vzgoja jagodičevja Kranj - Društvo kmečkih žena Kranj in kmetijska svetovalna slu/~ ha vabila v četrtek ob pol štirih popoldne v sejno dvorano KGZ Sloga Kranj na predavanje o vzgoji različnih vrst jagodičevja - ribeza, joste, kosmulj, tajberija, malin, ameriških borovnic ... Predavala bo Darinka Koron s Kmetijskega inštituta Slovenije, ki bo povedala marsikaj koristnega o sortah-vzgoji, sajenju in rezi. CZ. Vila Bled še računa na Savo Odbor državnega zbora za finance in monetarno politiko se ne strinja s prodajo Vile Bled, kljub temu zaposleni upajo, da si bo država premislila in prodaji prižgala zeleno luč. Kranjska Sava jo je še vedno pripravljena kupiti in vanjo vložiti več kot milijardo tolarjev. Bled - Imajo kupca. Slednji jo je pripravljen kupiti in temeljito prenoviti. Prve goste bi lahko sprejela že spomladi leta 2004. Namesto štirih bi dobila pet zvezdic. In Vila Bled bi lahko še bolj samozavestno odprla vrata petičnim gostom ter tistim, ki želijo presežek. Tako bi lahko bilo, pa (še) ni. Kajti odbor DZ za finance in monetarno politiko je potegnil zavoro in vladi predlagal, naj Vilo Bled in pripadajoče zemljišče umakne s seznama prodaje državnega premoženja za leti 2003 in 2004. Kljub temu ponudba kranjske družbe Sava ostaja. Zaposlene v Vili Bled je predlog omenjenega odbora presenetil, saj niso pričakovali takšnega nasprotovanja. Predlog kranjske Save je resen in taki so tudi njeni nameni z vilo, nekdanjo Titovo rezidenco. V obnovo bi vložili okoli 1,5 milijarde tolarjev in s tem omogočili kakovostnejšo ponudbo. Povedano drugače, omenjena vila je potrebna temeljite prenove, zdaj tudi nima bazena, savne, prosto- rov za rekreacijo, napeljava je dotrajana in sprememb bi bila potrebna tudi oprema. Brez krepkega kapitalskega zalogaja ji to ne bo uspelo. Sedanji najemnik Hotelsko podjetje Grand hotel Toplice Bled zmore zagotoviti le sred- Švicarske jedi v naših gostilnah Kranj - Iz daljnega Basla v Švici je prispelo zanimivo sporočilo 0 Švicarskih kulinaričnih dnevih, ki so potekali od 23. do 25. 11. 2002 v gostilni Pri Boštjanu na Križni gori. Gerontagoginja Ljudmila Schmid je zapisala, da je bilo srečanje članov švicarskega kluba v Sloveniji zelo lepo doživetje. Naš kraj jih spominja na švicarske gorske predele v kantonu Graubunden, opazili pa so tudi, da je ponudba in strežba v gostilni precej podobna švicar- skim hribovskim gostiščem. Zato so lažje dosegli svoj cilj, da bi posredovali del švicarske kuhinje slovenski kuhinji. Osebje seje hitro naučilo njihovih pastirskih oziroma planinskih jedi raclette, fon-due in drugih. Žirija, v kateri sta bili gospa konzul Ruth Muhleste-in iz švicarskega veleposlaništva in podpredsednica Doris Poljšak, sta ocenili prazen krompir po švicarsko "Rosti" kot izvrsten izdelek domače gostilničarke. To zagotavlja, da bo "švicarski krož- nik" v bodoči ponudbi te gostilne kvaliteten. Izkazalo se je tudi, da ima predsednica Anna Hladnik srečno roko v organizaciji obojestranskega učenja. Člani kluba so prinesli odlična peciva in pripomočke za sirove družabne jedi, ki jih lahko pripravijo pri nas. Spoznali so našo ponudbo kuharske ekipe v gostilni, kjer goste opozorijo tudi na kulturno zgodovinske zanimivosti vokolici. Vsem članom kluba in Švicarski šoli v Kranju gre zahvala za odlično dekoracijo na srečanju in bogato izbiro gradiva o Švici. stva za tekoče vzdrževanje, za novosti in večja popravila denarja nima. Država od leta 1984, ko je protokolarni objekt Vila Bled odprla za javnost in s Hotelskim podjetjem Grand hotel Toplice Bled podpisala najemno pogodbo, oktobra 2000 so jo podaljšali do konca leta 2030, za vilo ne skrbi in z njo nima stroškov. Delniška družba Sava je že večinska lastnica (88-odstotna) podjetij Grand hotel Toplice Bled, d.o.o., (vanj spadajo Vila Bled ter hoteli Toplice, Trst in Jadran) in delniške družbe Golf in kamp, kupila pa bi tudi Vilo Bled. Kupnina za vilo naj bi bila po predlogu vlade okoli 980 milijonov tolarjev, poleg tega pa bi Sava v obnovo vložila Se od 1 do 1,5 milijarde tolarjev. Vilo bi začeli obnavljati konec prihodnjega leta, dela bi bila končana spomladi 2004, z obnovo pa bi namesto sedanjih štirih pridobila pet zvezdic. Vila Bled namreč nima bazena, barcaffe niti savne in prostorov za rekreacijo, kar pomeni, da je naša zimska ponudba zelo okrnjena in ne dosegamo visokih hotelirskih standardov. Z novim lastnikom bi vse to lahko pridobili, gledano širše pa bi s tem pridobil tudi blejski turizem," je povedal Andrej Šprajc, direktor dejavnosti turizem v poslovnem sistemu Sava. Po njegovem mnenju so povsem iz trte izvite tudi govorice in namigovanja o zaprtju vile, neupravičen je tudi strah, da bi jo prodali tujcem. Novi lastnik bi moral z adaptacijo ohraniti sedanji stil stavbe 50. let, pet hektarjev velik park z več kot 100 različnimi vrstami dreves ter ostalega rastlinja, tudi sprememba namembnosti objekta, ki je spomeniško zavarovan, ne bi bila dovoljena. V Vili Bled je 22 apartmajev in 10 sob, gostom je na voljo 70 ležišč, letno imajo okoli 9000 nočitev, največ gostov pa je po besedah Borisa Ljubica, vodje prodaje v Vili BJed, Američanov, sledijo Japonci in Izraelci, Slovencev je le slab odstotek. Nočitev v najcenejši sobi za dve osebi vas bo stala 32.000 tolarjev, najrazkošnejša^in seveda najdražja pa bo nočitev v predsedniškem apartmaju, saj boste zanjo odšteli 82.000 tolarjev. Hotelsko podjetje Grand hotel Toplice Bled, ki ima 30 zaposlenih, letno ustvari 1 milijardo tolarjev prihodkov, s še boljšo ponudbo, povečali naj bi tudi število ležišč, pa bi gostom lahko ponudili več. V Vili Bled pravijo, da je za strahove in odklonilno stališče odbora za finance in monetarno politiko krivo predvsem pomanjkanje podatkov o nameravani prodaji in načrtih. Računajo, da bo vlada o predlogu še enkrat odločala in da bo tokrat zmagala preudarnost. Poslovna strategija Vile Bled ni v količini, ampak v kakovosti in slednja utegne v prihodnosti postati tudi pomembno vodilo blagovne znamke Bled. Renata Škrjanc, foto: Gorazd Kavčič e|a - se vec let v spremstvu starSev lučajo brezplačno! lučarsko karto »popusta v^lHHP »Erlebnistherme ad« Beljak. >rmaeije: www.3laendereck.at »reke k*rte s popustom dobite pri: i Trave! Kranjska Gora, na novi lokaciji v ijlbGarni>tel.:04-S82 lOOOirtnaavtocesti karavanskim predorom v stavbi , >4 - 58615 ji. www.sklpasstravel.si ^ Terme Dobrna V«fci»«nl * Ponovljen hote* vlT*. 40?WMM> snr 19.990,00 SIT JESEN V TERMAH DOBRNA ODDIH ZA UPOKOJENCI do 23.12.2002 do 23.12.2002 2 polpenziun* za osebo od 14.000 Sit dalje 3-,5-,7-dnevni program dodatni dan od 6.650 Sit dalje 4e od 18.600 Sit d BOŽIČ SILVESTROVANJE od 24. - 27.12.2002 od 2t.12.2002 - 2.1.2003 3-dnevni program 5-dnevni program ie od 20.600 Sil dalje ie od 45.500 Sit dalje Sesalnik, SIEMENS, VS 52 A 24 KIDS fir FUN ^89^90,00 517 Qrj 74.990,00 SIT Digitalni fotoaparat, SONY, DSC-P 51 : 0.1 7HO* (HKI, f: istao BIZANT, s.p., Britof 9, Kranj; Tel.: 041 514 547 Vam po ugodnih cenah nudi vse slikopleskarske storitve SENČILA ASTERIKS. Rozman Peter, s.p., Senično 7, Križe, s 5955-170, 041/733-709, ŽALUZIJE, ROLETE, LAMELNE ZAVESE, PLISE ZAVESE, KOMARNIKI, ROLOJI, MARKIZE, PVC KARNISE, TENDE! Sestavni in nadomestni deli za rolete in žaluzije, izdelovanje, svetovanje, montaža in servis. Dobava v najkrajšem času. 5% popust! 4228 Izdelava podstrešnih stanovanj in polaganje vseh vrst lesenih oblog. Planinšek.s.p., Hotemaže 21, Preddvor, "B 25-31-673, 031 /50-46-42 13329 SELITVE, PREVOZI DOMA IN TUJINI, HITRO IN UGODNO. Brce Tadej, C. Jaka Platišče 11, Kranj, "B 041/737-245, Matej 041 /35-80-55 14978 Prodam ČEVLJE za snovvboard K 2, nove, Free style, ugodno, št. 43. B 041/988- 848 ' 15934 Prodam otroške SMUČI dolžina 107 cm Carving brez okovja in PANCERJE za starost 6 let. tt 5181-086 15937 Prodam SMUČI Fisher RC 4, plkarving, 130 cm, z vezmi Tvrolia T 4 in PANCARJI Salamon, št. 37. B 041/515-296 16038 MISO, s.p. C. St. Žagarja 44, Kranj 04/232-66-12, GSM 041/681-510 * MONTAŽA IN SERVIS SENČIL: * ROLETE * ŽALUZIJE- LAMELNE ZAVESE - MONTAŽA * TALNIH * STENSKIH in * STROPNIH OBLOG ■ suhomontažna prenova oken in vrat ■ polaganje vseh vrst laminatov, itisonov in toplih podov ■ brušenje in lakiranje vseh vrst parketov ■ montaža in servis novega oz. obstoječega pohištva - NOVO - nudimo vam tudi kvalitetno tesnjenje starih oken "STOPNICE - notranje, zunanje, zložljive, PROTIVLOMNE KOVINSKE MREŽE za okna, pohodne REŠETKE, NADSTREŠKI za vhodna vrata; GELD, d.o.o., Jesenice,ul. Janeza Šmida 15, B 04/580-60-26 15377 STROJNO IZDELOVANJE estrihov Klemene, Pokopališka 10, Naklo tel.: 04/25 718-13 041/632-047 Polagam KERAMIČNE PLOŠČICE. Lumpert Marijan,s.p., Brode 11, Šk. Loka, » 041/705-197 15683 Nudimo vam zaključna dela v gradbeništvu, vsa slikopleskarska in fasaderska dela ter montažo predelnih sten in stropov, sistem Knauf. B 040/624-078, 04/204-96-30, JR Kranj,d.o.o., Golniška 13 15727 Britof 152, Kranj, Tel.: 040 633 702 STROJNI OMETI NOTRANJIH STEN IN STROPOV KVALITETNO • UGODNO • HITRO Prednosti: S pomočjo' pripravljenih suhih ometov, katerim dodamo le vodo, dobimo optimalno in homogeno malto. ,-y-Y^Y7* Odpornost proti obrabi. IAjU^^IjJ Odlična podlaga za pre-y^r^S^ maze in obloge. KITANJE IN BELJENJE - hitro in kvalitetno. B 031/508-168, Nahtigal Roman,s.p., Šorlijeva 19, Kranj ' . 15868 (tan LSTRIHJ STROJNI ESTRIHI TEL: 04/233-01-42,6SM: 041/688-244 DJAKOVIČ STANKO s.p., J. Platiše 1, Kranj Tominčeva 2, 4000 Kranj - Stražišče 04/2315-600, fax: 04/2315-601 gsm: 040/200-662 PIANOM POSREDOVANJE, ZflSTOPRNJe. PRODRJFI STANOVANJA PRODAMO Prodam opremljeno 3 sobno STANOVANJE, Planina 2, 2. nadstropje. B 031/041-635-721 popoldan 14974 KRANJ Zlato polje mansardno, ovnobljono, 2 ss+2 k, 73 m2, etažna CK olje, 17,4 mio SIT, KRANJ Planina I garsonjero, 28,70 m2/VII, zaprt balkon, 8,4 mio SIT, KRANJ Gradnikova ul. 1 ss+k, 41,40 m2/lll, plin do vrat, 11,1 mio SIT. TRŽIČ BISTRICA starejše 1 ss, 48m2/l, klasično ogrevanje, 7,5 mio SIT, TRŽIČ Kovorska c, 1 ss, 41,67 m2/IV, 9 mio SIT, KRANJ Planina III lepo 2 ss, 62,80 m2/ll, nizek blok, 15,7 mio SIT, KRANJ Planina III sončno 2 ss, 62,5 m2/VI, 15 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00,041/333-222 15516 KRANJ - ČIRČE, prodamo popolnoma obnovljeno stanovanje v prvi etaži, z vsemi priključki, lastnim parkirnim prostorom, vseljivo oktobra letos, v izmeri 95,50 m2. Pri nakupu ni provizije. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 KRANJ - PLANINA III, prodamo lepo dvosobno stanovanje s kabinetom 75,80 m2, 3. nadstropju/nizek blok, vsi priključki, vseljivost in cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 KRANJ - PLANINA I, PLANINA II, PLANINA III, ŠORLIJEVO NASELJE, VODOVODNI STOLP, kupimo več garsonjer različnih velikosti za že naše znane kupce, cena od 7.000.000,00 Sit do 10.000.000,00 sit. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 KRANJ - PLANINA III. prodamo zelo lepo garsonjero z ločeno kuhinjo, 36 m2 stanovanjske površine, 5. Nadstropje, komplet opremljena, balkon, vsi priključki, vseljivost in cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 KRANJ - PLANINA III, prodamo enosobno stanovanje, 46,80 m2, 8. nadstropje, balkon, vsi priključki, vseljivost in cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 KRANJ - UL. JANEZA PUHARJA, prodamo enosobno stanovanje z opremljeno kuhinjo 33,40 m2, pritličje, balkon, vsi priključki. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 KRANJ - CENTER, v lepi staromeščanski hiši prodamo zelo lepo enosobno stanovanje predelano v enosobno s kabinetom 50,59 m2, 2. nadstropje, brez balkona, opremljena kuhinja, vsi priključki, vseljivost in cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 UGODNO! KRANJ - PLANINA I, prodamo dvosobno stanovanje 60,70 m2, 2. nadstropje/nizkega bloka, balkon, vsi priključki, vseljivost in cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 UGODNO! KRANJ - PLANINA II, prodamo dvosobno stanovanje, 65,50 m2, 7. nadstropje, velik balkon, KATV - priključek, vseljivo po dogovoru, cena cca 15. mio. SIT. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 KRANJ - PLANINA I, prodamo zelo lepo dvosobno stanovanje, 59,30 m2, komplet opremljena kuhinja stara cca 2. leti, 1. nadstropje, balkon, vsi priključki, vseljivost in cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 KRANJ - HRASTJE, prodamo enosobno stanovanje s kabinetom, 47,30 m2, 1. nadstropje, brez balkona, vseljivo takoj, cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 KRANJ - PLANINA II, prodamo lepo dvosobno stanovanje z dvema kabinetoma, 97,10 m2, 6. nadstropje, 2x balkon, ISDN -linija, KATV - priključki, vseljivost in cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 KRANJ - PLANINA III, prodamo dvosobno stanovanje s kabinetom, 75,40 m2, 6.nadstropje, balkon, vsi priključki, vseljivost in cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 KRANJ - PLANINA I, prodamo zelo lepo dvosobno stanovanje s kabinetom, 54,40 m2, 9.nadstropje, balkon, CK, vsi priključki, vseljivost in cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 KRANJ - PLANINA III, prodamo dvosobno stanovanje z dvemi kabineti, 83,90 m2, 2. nadstropje/nizek blok, možnost prevzema in cena po dogovoru. Agent Kranj, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 PLANINA I - gars., 21,40 m2, VI.nad., opremljena, prodamo, Mike & Co. d.o.o., 20-26-172, 031 605-114 ŠKOFJA LOKA, Podlubnik - gars., 17,38 m2, XIII.nad., prazna, prodamo, Mike &Co. d.o.o., 20-26-172, 031 605-114 PLANINA III - 1 sobno, 36,40 m2, V.nad., delno opremljeno, prodamo, Mike & Co. d.o.o., 20-26-172, 031 605-114 PLANINA III - 2 sobno, 62,50 m2, VI.nad., prodamo, Mike & Co. d.o.o., 20-26-172, 031 605-114 PLANINA I - 2,5 sobno, IX.nad., lep razgled, prodamo, Mike & Co. d.o.o., 20-26-172, 031 605-114 ŠKOFJA LOKA, Podlubnik - 3 sobno, 75,30 m2, IV. ali XII.nad., prodamo, Mike & Co. d.o.o., 20-26-172, 031 605-114 PLANINA III; 76 m2, dvoinpolsobno, 3. nadstropje, balkon, vseljivo, izredno ohranjeno, funkcionalno, cena 18,6 mio SIT. PS00907MA. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000. PLANINA II; 82 m2, 2,5 - sobno, 2. nadstropje, dva balkona, lega V-Z, cena 17 mio SIT. PS00842MA. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000. PLANINA; 61 m2, dvoinpolsobno, ohranjeno, balkon, 2. nadstropje, vseljivo, cena 14,3 mio SIT. PS00899MA. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000. TRŽIČ - Deteljica; 61 m2, dvosobno, popolnoma obnovljeno, delno opremljeno, 1. nadstropje, nizek blok, oddamo ali prodamo. PS00820MA. ■ SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 11 000. KRANJ - Valjavčeva; 53 m2, 2-sobno stanovanje v 2. nadstropju, balkon, odlična lokacija, SZ lega, CK na plin. Cena 13 mio SIT. PS00925TJ. SVET NEPREMIČNINE, d.o.o., tel. 28 Hrušica prodamo dvosobno stanovanje 58m2.s svojo teraso, cena 11.5 mil sit.NEPREMIČNINE; TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444. LESCE prodamo veliko trisobno stanovanje v izmeri 87m2. Stanovanje ima novo kopalnico etažno CK. Cena 16.5 mil sit, NEPREMIČNINE; TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444. KRANJSKA GORA - BEZJE: Prodamo takoj vseljivo dvosobno stanovanje (apartma), v izmeri 45.24 m2, I nadstropje, balkon, CK, lep razgled, mirna lokacija, vsi priključki, z vso novo stanovanjsko opremo, primerno za starejšo osebo ali za vikend. Stanovanje se prodaja opremljeno. GS 5 NEPREMIČNINE d.o.o. Alpska cesta št. 62, 4248 LESCE Tel.: 031-597-488. JESENICE - SLOVENSKI JAVORNIK: Prodamo popolnoma novo dvosobno stanovanje v izmeri 47,22 m2, I nadstropje, CK, telefon KTV. Cena: 9.120.000,00 SIT ali po dogovoru. GS 5 NEPREMIČNINE d.o.o. Alpska cesta št. 62, 4248 LESCE Tel.: 031-597-488. JESENICE - SLOVENSKI JAVORNIK: Prodamo novo dvosobno stanovanje v izmeri 49,63 m2, CK, KTV, telefon, prvo nadstropje poslovno stanovanjske hiše. Cena 9.705.000,00 SIT. GS 5 NEPREMIČNINE d.o.o. Alpska cesta št. 62, 4248 LESCE Tel.: 031-597-488. JESENICE - SLOVENSKI JAVOTRNIK: Prodamo novo trisobno stanovanje v izmeri 84,31 m2, poslovno stanovanjska hiša, lepa lokacija, delno mansarda, CK, KTV, telefon. Cena: 14.559.400,00 SIT. GS 5 NEPREMIČNINE d.o.o. Alpska cesta št. 62, 4248 LESCE Tel.: 031-597-488. JESENICE - SLOVENSKI JAVORNIK: Prodamo novo izredno lepo trisobno stanovanje v izmeri 82,10 m2, poslovno stanovanjska hiša, zanimiva lokacija, vsi priključki. Etažna lastnina v zemljiški knjigi je urejena. Cena: 14.400.000,00 SIT. GS 5 NEPREMIČNINE d.o.o. Alpska cesta št. 62, 4248 LESCE Tel.: 031-597-488.. JESENICE - PLAVŽ: Prodamo trisobno stanovanje v izmeri 65 m2, blok, IV. nadstropje, CK, KTV, telefon. Cena: 10.476.000,00 SIT ali po dogovoru. GS 5 NEPREMIČNINE d.o.o. Alpska cesta št. 62, 4248 LESCE Tel.: 031-597-488. I PRODAJA NEPREMIČNInT makler bled d.0.0. 4260 Bled, Ljubljanska cesta 5, tel.: 5767-600, 041/647-974 GOLNIK: V idiličnem vaškem okolju, v stanovanjski hiši - visoko pritličje prodamo stanovanje v izmeri 120 m2 s pripadajočim vrtom, za ceno 24.867.216,00 SIT. GS 5 NEPREMIČNINE d.o.o. Alpska cesta št. 62, 4248 LESCE Tel.: 031-597-488. GORENJSKA: Povprašujemo za več različnih stanovanj za nakup za naše znane kupce iz domovine in iz tujine. Plačila z gotovino ali z varnimi krediti tujih bank. GS 5 NEPREMIČNINE d.o.o. Tel.: 031-597-488. KRANJ, bližina - v 2 SS v večstanovanjski hiši z novo opremo 49 m2, svoje parkirišče, cena = 11,0 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 KRANJ, center -1.nad. 3 SS 84 m2 in 1/2 mansarde ter drvarnica, cena = 12,0 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 KRANJ, Vodovodni stolp - 2,5 SS 57 m2 v 3. nadstropju, takoj vseljivo, 2 SS 54 m2 v 4. nad., vsi priključki, cena = 12,9 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66_ KRANJ, Planina III - 2 SS 62,50 m2 v 6.nad. in 2 SS 62,80 m2 v 2. nad., 2 SS + K 75,6 m2 v l.nad., južna lega, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 KRANJ, Planina I - 2 SS + K 65,3 m2 v 5. nad. za 14,9 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 KRANJ, Huje-3SS vel. 74,5 m2 v 2.nad., vsi priključki, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 KRANJ, Planina III - 2 SS 62 m2 v 7.nad., 2 SS 68 m2 v 6. nad, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 KRANJSKA gora: 1 SS 45 m2 v pritličju, vsi priključki, cena = 16,0 mo SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 KRANJ, center - 94 m2 + terasa 40 m2, 1. nad., prenovljeno stanovanje in 99 m2, samostojen vhod, tudi za poslovno dejavnost, K3 KERN d.o.o.. tel. 04 202 13 53, 202 25 66 TRŽIČ - 2 SS + K 50 m2 + 5 m2 kleti v 2. nad., vsi priključki, novejši blok, cena = 10,3 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 Škofja loka -1 SS 45 m2 v 2.nad./4.nad., zastekljen balkon, cena =13,3 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 RADOVLJICA: 2 sobno stanovanje s kabinetom v hiši 78 m2, obnovljeno, cena * 13,8 mio SIT, K3 KERN d.o.o., tel. 04 202 13 53, 202 25 66 KRANJ Zlato polje 2 ss, 50 m2/IV, 13,62 mio SIT, KRANJ Planina I, 2 ss+k, 54,80 m2/IX, 12,8 mio SIT, KRANJ Center sončno, meščansko 2 ss, 80 m2/l, CK olje, 22,8 mio SIT, KRANJ Planina I 3 ss, 77,70 m2/VIII, 16 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE 202-33-00,041/333-222 15517 V Kranju prodam 4 ss, 84 m2, trije kletni prostori, v pritličju nizkega bloka, obnovl-jeno. -B 041/896-963_15930 BLED alpski bloki, garsonjera, CK, balkon, klet, opremljena, ugodno oddam ali prodam. B 041/681-058 16OO8 na m. m* trn je n* • it ru m ru *= IrBiMiJereb^. Gode4K83 . 4220 Stote Loka Tel.: 04 513 75 »0 _ GSM: 041 860 93« wvw.tfrjanepremicriir»-ij.si Bistrica pri Tržiču prodam 2 sobno STANOVANJE s kabinetom. B 031/730- 010 16017 ŠKOFJA LOKA Frankovo nas. prodamo novejšo 2 ss 57 m2, I. nad. zastekljen balkon, vsi priključki. LOKA NEPREMIČNINE 50 60 300 16064 ŠKOFJA LOKA Podlubnik prodamo garsonjero 27 m2 z ločeno kuhinjo z vsemi priključki. LOKA NEPREMIČNINE 50 60 300 16065 ŠKOFJA LOKA Partizanska c. prodamo garsonjero 20,41 m2 IV. nad., CK ogrevanje, vsi priključki. LOKA NEPREMIČNINE, 50-60-300 16066 ŠKOFJA LOKA Partizanska c. prodamo 2 ss, 3. nadstr. 61 m2 zastekljen balkon, vsi pirključki, prevzem (maj 2003). LOKA NEPREMIČNINE, 50-60-300 16O67 ŠKOFJA LOKA Partizanska c. prodamo 2 ss s kabinetom, 58 m2, 8. nadstr. , stanovanje v celoti obnovljeno, lep razgled in vsi priključki. LOKA NEPREMIČNINE, 50- 60-300 16068 KRANJ PLANINA I prodamo enosobno stanovanje 45 m2, H.nadst. zastekljen balkon vsi priključki, prevzem možen takoj. LOKA NEPREMIČNINE, 50-60-300 16069 Prodam lepo ATRIJSKO STANOVANJE. 100 m2, Planina III, dve etaži, v spodnji etaži možnost mirne storitvene dejavnosti, nadstrešek za avto v prvem atriju. GSM s 041 /236-078 16074 TOVORNA VOZILA Prodam VW TRANSPORTER, 1.92, diesel. povišan, furgon, motor zadaj, v dobrem stanju, primeren tudi za avtodom, reg. do 4/2003. "B 031/242-715 15923 TAM 80 kiper, L. 1987, vozen z B kategorijo, v dobrem stanju. "B 041/650-645 16014 VOZILA DELI VLEČNE KLJUKE montaža in vpis. Drole s.p., Zg. Bitnje 312, B 041/896-134 15210 GUME GOOD YEAR marathon LHS 385/65 R 22,5 na platiščih, 2 kosa, prodam. B 041/33-55-39 15774 FIAT UNO I. 94, 5 vrat, zgoret motor, prodam po delih. 3? 040/607-502 15951 CITROEN AVTOODPAD rabljeni in novi rezervni deli, ODKUP avtomobilov. "B 50-50-500 Prodam AUDI 100 karavan turbo diesel za rezervne dele. "B 041/511-510 159/h GUME ESKIMO S 2, dim. 175/65-14, rabljene eno sezono, prodam. "B 040/614- 630 16015 Prodam 4 AL PLATIŠČA z zimskimi pnevmatikami 175-65-13, za 101, LADO SAMARO JUGO. B 2011-317, 031/790- 392_16027 Prodam dva KOLESA za Lado, z zimskimi pnevmatikami (kramparice). B 514-71-59 16033 *GS5* * * * GS 5 STANIC,d.o.o. Nepremičnine Kamna Gorica 65 4246 Kamna Gorica Tel.: 031 /597-488 Prodam 4 GUME Sava Eskimo profila 6 mm, cena 20 000 SIT. s 041 /540-985 16086 Prodam ZIMSKE GUME Continental 205/55-16, testne, special. 'H' 513-17-98 16087 GUME M+S 145/70-13 Bridgestone, 4 kosi in 205/65-15 hankook silica, nerabljene. B 5961-038, 041/722-625 16094 GUME; PLATIŠČA - razne dimenzije, malo rabljene, tudi nove,prodam. "ff 041/722-625,5961-038 16095 Prodam 4 GUME s platišči, zimske za GOLF 3 ali 4. "B 031 /815-881 16098 Prodam ZIMSKE GUME, malo rabljene, 185/75 R 14 C, cena po dogovoru. "B 01/362-74-34 16112 VIKENDI BRUNARICO 6 x 5 m, prodam. 'B 25-21- 214 • 16073 KRVAVEC - Ambrož; 93 m2, zidan vikend z garažo, sončna parcela 713 m2, končna, mirna lega, cena 18 mio SIT. PV00858MA SVET NEPREMIČNINE, d.0.0., tel. 28 11 000. VOZILO KUPIM KARAMBOLIRANO VOZILO ODKUPIM. Plačam takoj, uredim prepis in odvoz. B 031/770-833 )4469 AVTOPREVOZ, GRADBENA MEHANIZACIJA IN POSREDNIŠTVO ZORMAN MIHAEL, s.p, Dvorje 95, 4207 CERKLJE tel.: 04/25 26 570, fax: 04/25 26 571 GSM: 041/759 175 ZAHVALA Ob izgubi našega dragega moža, očeta, brata, svaka, strica, tasta, deda in pradeda STANKA FLORJANČIČA z Visokega se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Iskrena hvala Bolnišnici Jesenice (CIT), kolektivu Iskra-Ero, VGP-Kranj, Emona Obala Koper ter pevcem, gospodu župniku in pogrebni službi Navček, za lepo opravljen pogrebni obred. Hvala vsem, ki ste nam ob težkih trenutkih stali ob strani. VSI NJEGOVI ZAHVALA V 77. letu nas je zapustila draga mama, babica, prababica, tašča, sestra in teta ANTONIJA ZELJ iz Raven Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovanja sveč in cvetja. Iskrena hvala Gregorju za nego, doktorici Speli Peternelj za obiske na domu ter gospodu župniku Snoju in Ivu Kožuhu za lepo opravljen pogrebni obred. Hvala tudi vsem, ki ste jo spremljali na njeni zadnji poti. t VSI NJENI Ravne, Škofja Loka, november 2002 V SPOMIN Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas, so vezi močnejše, brez'pomena, Zanje so razdalje, kraj in čas. v v FRANCIJU MIKLAVCICU Mineva leto, odkar nas je nepričakovano in mnogo prezgodaj zapustil naš dragi mož in oče Hvala vsem, ki se ga spominjate s spoštovanjem, cvetjem in mu prižigate sveče. VSI NJEGOVI ZAHVALA Ob izgubi naše drage žene, mame in stare mame FRANCKE DEBELJAK roj. Markelj iz Železnikov se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena osebna in pismena sožalja, darovano cvetje in sveče ter spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala dr. Branku Koširju za zdravniško pomoč ter patronažni sestri Minki Smid za obiske na domu. Posebna hvala Organizaciji zveze borcev Železniki za izvedbo pogrebne svečanosti in poslovilni govor, prijateljem za izrečene tople besede ob grobu ter pevcem za zapete žalostinke. Vsem imenovanim in neimenovanim prisrčna hvala za vso izkazano pozornost. Žalujoči: mož Zdravko, hčerki Andreja in Martina z družinama ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, babice in prababice ANČKE MOHORIČ ~ irjj. Lotrič - Poverbne mame iz Železnikov, Na Plavžu 51 se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče ter vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeno zadnjo pot. Se posebej se zahvaljujemo vsem, ki ste ji s spoštljivim odnosom in prijaznostjo lajšali težke trenutke starosti z nego in zdravniško oskrbo. Iskrena zahvala tudi gospodu župniku za lep poslovilni obred. VSI NJENI Železniki, 4. decembra 2002 Zaman je bil tvoj boj, v zaman dnevi tihega trpljenja bolezen je bila močnejša od tvoje volje do življenja. ZAHVALA V 42. letu starosti nas je zapustil naš brat, stric, nečak, bratranec in svak MIRKO JERIČ iz Možjance Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem in sodelavcem mizarstva Kurnik za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala celotnemu osebju Onkološkega inštituta v Ljubljani in patronažni službi iz Kranja. Posebna hvala g. župniku za opravljen pogrebni obred, cerkvenim pevcem, nosačem, zvonarju in pogrebni službi Navček ter vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Vsem še enkrat iskrena hvala. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Možjanca, Hrastje, Stiska vas, Šenturška Gora, 26. novembra 2002 ZAHVALA ZAHVALA Ne jokajte na mojem grobu, le tiho pristopite in v duhu Ob smrti našega dragega večni mir mi zaželite. MILANA MARICA Ob boleči izgubi moje drage mame MARIJE JERIČ f 7. 4. 1909 - 24. 1L 2002 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče ter vsem, ki ste se poklonili njegovemu spominu. Iskrena hvala ZB Vodovodni Iskrena hvala Pepci, Jožetu in Albini z družinama, vsem drugim sorod- stolp in praporščaku. Hvala oktetu Klas za odpete žalostinke, trobentaču in pogrebni službi . nikom, vsem sosedom, Vanji in Marku Gorkiču, hvala vsem drugim, ki Navček za opravljene usluge ter pogrebni službi Kokrica. ste jo obiskovali in ji pomagali, hvala osebju Doma starejših občanov v Preddvoru, vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti, cerkljanskemu žup- i niku g. Stanislavu Gradišku in pogrebniku g. Francu Jeriču in pevcem za VSI NJEGOVI lep pogrebni obred. Kranj, 3. decembra 2002 Hči Gilka z možem Borisom (htanejo le spomini in pogled, uprt v nebo, ker upamo, da tam ti je lepo. Ai vedno ostajaš v naših srcih! ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage PAVLE LENART roj. Sturm i/. Hrastja se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem, sodelavcem Merkurja in Save za izrečeno sožalje, besede tolažbe, darovano cvetje in sveče. Posebna zahvala vsem sosedom za vso pomoč in podporo v težkih trenutkih. Hvala tudi gospodu župniku Milošu Briškemu, pevcem, trobentaču in pogrebni službi Komunala Kranj za vso pomoč. Zahvaljujemo se tudi vsemu osebju Doma upokojencev Kranj. Vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, še enkrat iskrena hvala. Žalujoči vsi njeni Hrastje, 30. novembra 2002 ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedija, brata in strica STANISLAVA LUNARJA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, besede tolažbe, darovano cvetje in sveče. Zahvala gospodu župniku iz Naklega, kolektivu Alpetour, Kranjskim vrtcem, gospodu Štefetu za govor. Društvu upokojencev in Gasilskemu društvu Naklo. Ohranili ga bomo v lepem spominu. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Naklo, 2. decembra 2002 ####### ZADNJE NOVICE / info@g-glas.si VREMENSKA NAPOVED ZA GORENJSKO AGENCIJA RS ZA OKOLJE, Urad za meteorologijo PETEK SOBOTA NEDELJA ♦ od 2 °C do 6 "C ♦ od 1 °C do 5 °C mm * od 0 °C do 3 °C V petek in soboto bo oblačno vreme. Občasno bo ponekod rahlo deževalo, a količina padavin bo zelo majhna. Meja sneženja se bo počasi spuščala in z začetnih 900 m bo v soboto zvečer že na okoli 500 m. Jutranje temperature bodo od -1 do 5, najvišje dnevne pa od 2 do 7 stopinj C. V nedeljo bo večinoma suho, v Zcjornesavski dolini lahko posije tudi sonce. Se malo hladneje bo, tu in tam pa lahko v spodnjem delu Ljubljanske kotline naletava sneg. Diši po parkeljnih in Miklavžih Šenčur - Danes, v petek, 6. decembra, goduje sv. Miklavž in pri nas pekarne v tem času spečejo veliko simpatičnih in okusnih kruhkov, parkeljnov in Miklavžev, ki so skoraj obvezni del Miklavževih daril. Spekli so jih tudi v pekarni Umnik iz Šenčurja. Za "Miklavža" so začeli peči že v sredo. Lepo je dišalo in parkelj-ni so se prav simpatično smejali, z obrazkov pa jim je molel nagajivi rdeči jeziček. "Miklavževa" peka je v pekarni Umnik že tradicija, saj je bilo povpraševanje kljub nekdanjemu sistemu s strani ljudi veliko. Pekarna se je kljub nasprotovanju čutila dolžno izpolniti želje in povpraševanje kupcev, zato jih je oče Stane Umnik, ki je lata 1947 začel s peko kruha, dolgo časa prodajal kar pod pultom. Ko so postali časi za Miklavža bolj ugodni, pa so kmalu začele peči parkeljne in Miklavže tudi ostale pekarne. Niko Umnik, kije leta 1983 po očetovi upokojitvi prevzel vodstvo pekarne, je s peko "miklavževine" nadaljeval, saj se je zavedal dolgoletne tradicije praznovanja praznika otrok v krščanski tradiciji, ki izhaja že iz 6. stoletja. Ljudje so jih preprosto želeli imeti, zato jim je ustregel, saj je sv. Miklavž med ljudstvom priljubljen že stoletja. V pekarni Umnik so pripravili specifične parkeljnje, ki so na- V Evropo se je vrnila kavarna Kranj - Ta teden so v starem mestnem jedru Kranja odprli Kavarno Evropa. Potem koje na Poštni ulici čudovit prostor, kjer je bila kavarna že od leta 1938, nekaj časa sameval, seje podjetje Cloudv iz Ljubljane odločilo, da znova oživi stare čase, ko so se ljudje v kavarni družili na klepetu ob požirku dišeče pijače, prigrizka in izbrane glasbe. Vrata prijetno opremljenega gostinskega lokala (zasnoval gaje arhitekt Marko Herbougt) so za obiskovalce odprli v sredo, večer prej pa tudi za povabljene goste, ki so jih zabavale Putrovke i/. Idrije. V Kavarni Evropa poleg toplih napitkov in ostalih pijač ponujajo tudi hrano. S.Š., foto: G.K. PP! la* PO*W$4)(Q 97.3 Mjj* RADIO KRANJ d.o.o. Slovenski trg 1, KRANJ TELEFON (04) 2022-826 rcdmccua (04) 2021-186 t»2EHjE (04) 2022-222 progkam fax (04) 2021-866 reoakcu* (04) 2026-290 j-kiehje E potta r»dtokran}^radio-fcran|.si S(Mwik*n http;/rwww.radio-kr»n|.si pravljeni iz mlečnega testa in dekorirani z rdečim jezičkom iz blaga in palčko. Miklavži pa so napravljeni iz medenega testa in so bolj sladki. Letos so spekli preko dva tisoč. V predbožičnem času bodo naredili tudi več vrst potic, tudi po naročilu, za Senčurjane pa jih takšne, kot jih zamesijo doma, speče Niko kar brezplačno. Tudi to je že tradicija v pekarni Umnik. Nekoč je bila ponudba kruha zelo ozka. Na voljo je bilo nekaj polbelega, v večini pa belega kruha, saj je bila kultura prehrane drugačna, zato tudi ponudbe ni bilo prave. Zdaj so na tem področju velike spremembe. Več je temnejših kruhov, kakor so ajdov, rženi in graham. Pekarna dobiva pripravke za specialne vrste kruha od različnih proizvajalcev, ki omogočajo ob uporabi različnih semen in dodatkov izdelavo veliko izdelkov. V šenčurski pekarni je poudarek na peki domačih vrst kruha, različnega pekarskega peciva, specialne vrste kruha kakor sta Starček, polnozrnat kruh s semeni, in Jurjev mešani rženi kruh, ob četrtkih še vedno pečejo mlečni kruh. sin Jure pa izdeluje pecivo iz kvašenega in listnatega testa ročno, tako kot v domači kuhinji. Danes imajo štiri prodajalne v Kranju in eno v Šenčurju, in prav vse lepo dišijo po Miklavžih in parkeljnih. Katja Dolenc, foto: Gorazd Kavčič V Julijano se je vrnil nekdanji direktor Teos Perne Boj za direktorski stolček Razprtije v upravi so botrovale večernemu protestnemu shodu pred polnilnico Julijana. Teos Perne prevzel vodstvo in zamenjal vse ključavnice... Jesenice - V sredo, 4. decembra, ob osmi uri in trideset minut so v jeseniški polnilnici Julijana delavci prekinili delo. Ni bil štrajk - iz uprave iz Ljubljane so dobili direktivo, da morajo vsi takoj zapustiti polnilnico! Prišli so varnostniki, zasedli polnilnico in zamenjali ključavnice. Kaj se je zgodilo? Teos Perne. nekdanji direktor Perne - Julijana. d.d., je bil minuli ponedeljek po sklepu nadzornega sveta ponovno imenovan za direktorja polnilnice. S tega mesta je bil namreč septembra odstavljen, na njegovo mesto je bil imenovan direktor HKS Sicure Andrej Sever. HKS Sicura je. družba, ki je odkupila dolgove Julijane in je zdaj v likvidacijskem postopku. Razlog za sedanjo zamenjavo naj bi bil v tem, ker je Sever zastopnik največjega upnika Julijane. ki bi morala tri milijarde tolarjev dolgov poplačati do marca. Nenadna, čudna ustavitev dela -komercialisti v Julijahi zagotavljajo, da imajo ogromno naročil, za Bosno, za Spar, za izvoz - in vrnitev Teosa Remeta za direktorja, je delavce in njihove delovodje vodila v protestni shod, ki so ga pripravili minulo sredo zvečer pred zaprtimi vrati polnilnice. Pred kamere in mikrofone so prišli vsi: Andrej Sever, Teos Perne, delovodje, delavci. Delovodje so zagotavljali, da jih kot zaposlene ne zanima lastništvo družbe, ka drovske razprtije in zamenjave uprave, zanima jih samo to, da imajo veliko naročil in da naj pol- nilnico odprejo, da bodo delali. "Podpiramo sedanjo upravo, lastništvo nas ne zanima," je dejal delovodja Jože Dovžan. Enako Borut Dolinar, komercialni direktor, kije povedal, daje zjutraj prišlo navodilo: "Prenehajte z delom", zamenjale so se ključavnice, zaklenili dokumenti ... Vsi so izrazili zaupanje dosedanji Sever-jevi upravi. Zaupanje temelji tudi na tem, ker je večini zaposlenih podaljšala zaposlitev za nedoločen čas. Andrej Sever, dosedanji direktor je dejal, da je bilo ponovno imenovanje Teosa Perneta za direktorja nezakonito. Nadzorni svet šteje tri člane, sejo nadzornega sveta naj bi nadaljevala le dva člana. Teos Perne je bil po Sever je-vih besedah zaradi nekaterih kršitev delovnih dolžnosti prav v sredo predlagan v obravnavo disciplinski komisiji, komisija pa je že Sprejela predlog za prekinitev njegovega delovnega razmerja. \\i mnenju Teosa Perneta shod ni bil nezaupnica njemu, ampak je šlo za dezinformacije in hujskanje sedanje uprave. Predsednik nadzornega sveta Marjan Grilc je iz Češke poslal Julijana je zaprla vrata - ponovno se je vrnil nekdanji direktor Teos Perne in dal zamenjati ključavnice. na shod telegram, v katerem pravi, da je Perne nezakonito postal direktor, odločitev članov nadzornega sveta, ki so ponovno imenovali Perneta za direktorja polnilnice, pa je v telegramu imenoval ''razbojniško obnašanje nekaterih i lauov sveta". Julijana je v vseh ozirih zelo nenavadna zgodba. Tak je bil tudi večerni protestni shod pred polnilnico. Kdorkoli že je izzval protestni shod, videlo se je, da se l delavci manipulira, kajti niso zahtevali plač ali drugih sindikalnih pravic. Zahtevali so, naj se lastniki nehajo boriti za stolčke in se pri tem odločno postavili na stran Se- verjeve uprave. Darinka Sedej flRJROtJ POSIUSROR RRBUSKfl POSTRJR OH GORERJSKlfll Razstava mineralov in fosilov Ljubljana - Na Srednji šoli za elektrotehniko in računalništvo na Ve govi ulici 4 bo v soboto, 7., in v nedeljo, 8. decembra, mednarodna razstava in prodajni sejem mineralov, fosilov in nakita, ki bo letos /e osma po vrsti Prireditev je neprofitna in namenjena izključno bogatit vi šolske zbirke, saj želijo dijaki in profesorji obnovili naravoslovno zbirko, ki je bila nekdaj ponos šole. Letošnja razstava bo v prostorih šolske telovadnice, na njej pa ho sodelovalo do trideset razstavljavcev iz Slovenije, Avstrije, Madžarske, Češke in Hrvaške, letno jo obišče okrog 1000 obiskovalcev vseh starostnih skupin. Katja Dolenc Biatlonska tekma na Pokljuki odpovedana Bled - Potem ko je sredi tedna že kazalo, da bo organizatorjem druge tekme letošnjega svetovnega pokala v biatlonu na naši Pokljuki vendarle uspelo pripraviti letošnjo prireditev, ki naj bi bila na Rudnem polju med 12. in 16. decembrom, pa so jo bili včeraj prisiljeni odpovedati. Na Pokljuki je včeraj namreč začelo deževati in - kljub trudu sredi tedna, ko so aavažali sneg se je snežna odeja začela topiti. ZatO pa se je včeraj začela biatlonska se/ona na Švedskem, kamor se bili prisiljenj prestaviti sicei tradicionalno uvodno preizkušnjo iz avstrijskega I ločiti ilzna. kjer prav tako ni bilo zadosti snega. V ženskem sprintu sta točke osvojili tudi dve naši tekmovalki, Tadeja Brankovič za b). mesto in Andie|.i < iiasie /a 22. mesto, moška tekma pa se do za* kl|iička nase redakcije še m končala Ulit!i pokljuško tekmovanje bo naslednji teden v Oeslersundu B* Švedskem, kjer so idealne snežne razmere Na več sreče pa računan' Organizatorji Pokala Vitranc, ki bo v Kranjski Gori 4. in 5. januarja. Vilma Stanovnik