PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini , ■.	,	«.
Abb. postale I gruppo	- L CII a JLUU IlF
Let« XXX. Št. 123 (8831)
TRST, torek, 28. maja 1974
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
ZAČETEK_ DESETEGA KONGRESA ZVEZE KOMUNISTOVJUGOSLAVIJE
Tito: Hitreje dalje po ubrani poti Smo za izboljšanje odnosov z Italijo
«Vprašanje cone B ne prihaja več v poštev, kot vprašanje - To je rešeno» - Zanimanje sa življenje in položaj jugoslovanskih narodov, ki kot narodne manjšine živijo v sosednjih državah
: I
Jugoslovanski predsednik Tito na govorniškem odru (Od naiih dopisnikov)
BEOGRAD, 27. — V športni palači «Pionir», v eni najlepših stavb, ki to bile zadnja leta zgrajene v Beogradu, je danes dopoldne predsednik ZKJ Josip Broz Tito odprl X. kongres ZKJ, ki zaseda, kot je Tito ugotovil v uvodnih besedah, v času, ko je delavski razred z novo ustavo zavzel tisto mesto, ki mu v razvoju socializma tudi pripada. Naloga kongresa je, je poudaril Tito, da napravi bilanco u-•pehov in slabosti Zveze komunistov v preteklosti in da sprejme naloge za pravilno delo v bodoče.
Pred prihodom predsednika Tita to zavzeli svoje mesto v dvorani
palače «Pionir» okrašeno z znakom Zveze komunistov Jugoslavije, velikimi portreti Engelsa, Marxa in Lenina in geslom «Proletarci vseh držav, združite se», delegati, u-gledni revolucionarji, dolgoletni partijski delavci, delegacije zveznih organov, člani predsedstva SE RJ, delegacije skupščine SFRJ, zvezne konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije, zastopniki konference za družbeno dejavnost žena, zastopniki zveze sindikatov, zveznega odbora zveze borcev, delegacije rezervnih oficirjev zveznega izvršnega sveta, zvezne gospodarske zbornice, zastopniki 92 komunističnih, socialističnih in drugih delavskih in naprednih strank in osvobodilnih gibanj ter številni domači in tuji novinarji.
Z dolgim aplavzom so pozdravili Tita, ko je s soprogo in v družbi svojih najožjih sodelavcev ob 10. uri stopil v dvorano. Po njegovih, pozdravnih besedah delegatom, borcem in zastopnikom vseh partij je zadonela «Internacionala».
Kongres je pod predsedstvom Edvarda Kardelja nadaljeval z delom. Edvard Kardelj se je v imenu predsedstva zahvalil navzočim za zaupanje ter pozdravil delegate in goste. Pri omenjanju navzočih delegacij komunističnih, socialističnih in drugih naprednih partij, so delegati z daljšim aplavzom pozdravili delegacijo KP Italije, Fronte nacionalne osvoboditve Južnega Vietnama, KP Kube, palestinske o-svobodilne organizacije, KP Portugalske in KP Španije. Osem strank ni moglo poslati svoje delegacije na kongres, zato so poslale svoje pismene pozdrave.
Po sprejemu dnevnega reda, izvolitvi kongresnih delovnih teles je Kardelj dal besedo predsedniku ZKJ Titu.
Neki tukajšnji dnevnik je strnil misel Titovega poročila na X. kongresu ZKJ v dokaj posrečeno geslo «Ista smer — hitrejši korak» — torej nobenih večjih in korenitejših sprememb, pač pa hitreje, ali bolje še hitreje dalje po ubrani poti.
Toda če se je nekomu posrečilo gornje geslo, ki v bistvu ustreza Titovim izvajanjem, je to le osnovna misel, vtem ko Titovo poročilo — 68 tiskanih strani — obsega temeljito analizo razmer v svetu in položaj socialistične Jugoslavije v njem. Analizo materialnega in socialnega razvoja v Jugoslaviji, o-ris osnovnih nalog za nadaljnjo pot samoupravnega sistema in končno obsega predsednikovo poročilo še a-nalizo razmer v Zvezi komunistov Jugoslavije in misli, kako uresničevati vodilno vlogo, ki jo ima ZK v razvoju socialističnega samoupravljanja.
Ko je predsednik Tito v svojem prikazu razmer v svetu ugotovil, da je v času po drugi svetovni vojni prišlo v mednarodnih odnosih in na mnogih področjih družbenega živ
Ijenja do tako velikih sprememb, da «lahko po pravici rečemo, da je človeštvo stopilo v novo obdobje svoje zgodovine», je tudi poudaril, da do tega ni bilo tako lahko priti, kajti «reakcionarne, imperialistične sile se še niso sprijaznile z izgubo svojih monopolov in privilegiranih položajev», pač pa so si prizadevale «zaustaviti družbeni napredek in napredovanje protikolonialne revolucije» ter «težijo vsiliti svetu politiko delitve interesnih območij med velikimi silami». Predsednik Tito je nato govoril o naraščanju miroljubnih sil v svetu, o vlogi, ki jo imajo v tem neuvrščene' države in države v razvoju, ki jih je «že več kot
dve (retjini članic Združenih naro-1 nik Tito, na primer misli, da je mo-
' goče sprejeti načelo ozemeljske celo-
dov». In te dežele «s svojim enotnim delovanjem bistveno vplivajo na vsebino sklepov in smeri angažiranosti svetovne organizacije». Svoja zadevna izvajanja je Tito nadaljeval takole: «Po svojem družbe-no-zgodovinskem bistvu je politika neuvrščenosti protiimperialistična in protihegemonistična in zato ni in ne more biti nikogaršnje orodje, niti rezerva kogarkoli in katerekoli druge politike. To izhaja iz dejstva, da je nastala kot izraz boja na neodvisnost in enakopravnost narodov. Njen protiimperialistični značaj je objektivno zasnovan in ni odvisen od tega, ali je to priznano ali ne. Odločitev neuvrščenih držav za takšno politiko ni proizvod začasnih taktičnih potreb, marveč njihov življenjski interes. Vselej smo poudarjali, da neuvrščenost nikakor ne pomeni nevtralnost. Odnos politike neuvrščenosti do velikih sil in drugih držav je odvisen od njihovega obnašanja in delovanja v mednarodnem življenju.»
Vse to pa se ne more preprečiti imperialističnim silam, ki «si prizadevajo ohraniti in zavarovati svoje privilegirane položaje z vsemi sredstvi, da bi ne v določenih tre-nAtkih uporabile celo silo, o čemer pričajo Vietnam, Kambodža, Čile itd.». Ko je s splošne analize stanja v svetu prešel na razmere v Evropi, je predsednik Tito rekel:
«Kar zadeva Evropo velja poudariti, da so znatno napredovali odnosi in sodelovanje med evropskimi državami na načelih miroljubnega in aktivnega sožitja. Postopoma izginja prejšnja zaprtost, krepi in razširja se sodelovanje, ki presega dosedanjo razcepljenost. Seveda pri speva vse to k boljšemu medsebojnemu spoznavanju evropskih narodov, njihovih kulturnih in drugih dosežkov, h krepitvi zaupanja in njihovemu nadaljnjemu zbliževanju. V dosedanjem delu konference o evropski varnosti in sodelovanju, ki je pred koncem, je zelo pomembno soglasje o načelu nedotakljivosti meja, pomembna pa je tudi določitev drugih načel, na katerih naj temeljijo odnosi med državami u-deleženkami te konference. Vse to je kajpak zelo pozitivno s stališča utrjevanja miru. Toda ti procesi se še vedno niso stabilizirali. Poleg tega v nekaterih vidikih še vedno izhajajo iz blokovskih struktur.
Varnost Evrope mora biti celovita. Zajeti mora vse države, vsa območja, vključno tudi Sredozemlje. Samo taka Evropa lahko prispeva k miru, varnosti in razvoju drugih območij sveta.
Če kdo, je nadaljeval predsed-
vitosti in nedotakljivosti meja, hkrati pa nastopati z ozemeljskimi zahtevami do svojega soseda, potem tako obnašanje zanesljivo ne prispeva k urejanju razmer v Evropi.
V nasprotju z duhom in prakso dobrih odnosov in dolgoletnega sodelovanja, v katerem so bili doseženi veliki rezultati, je italijanska vlada izpričala nedavno odkritje o-zemeljske zahteve nasproti Jugoslaviji. To pa je nepotreben napad na suverenost in ozemeljsko nedotakljivost naše države. Vprašanje cone B ne prihaja več v poštev, kot vprašanje. To je rešeno. O tem se ne moremo več pogajati. Ko odločno zavračamo ozemeljske zahteve italijanske vlade, pa smo hkrati pripravljeni nadaljevati in izboljševati odnose ter sodelovanje z Italijo na tistih načelih, na katerih so se že doslej razvijali. Toda vsem mora biti jasno, da bodo naše meje, svo-
bodo in neodvisnost Jugoslavije enotno branili vsi naši narodi in narodnosti.
Jugoslavija je vselej pripisovala velik pomen prijateljskemu sodelovanju in dobrim odnosom z vsemi sosednimi državami na načelih enakopravnosti, suverenosti, ozemeljske nedotakljivosti in nevmešavanja v notranje zadeve. Takšno sodelovanje je bilo obojestransko. Prepričani smo, da je v skupnem interesu vseh držav in narodov tega območja, da na podlagi navedenih načel stalno prispevajo k takšnemu razvoju.
Nato je predsednik Tito spregovoril tudi o narodnih manjšinah, njihovi vlogi in stvaritvah. Tito je glede tega rekel:
«Zelo pomembna vloga pri tem pripada tudi narodnim manjšinam.
FRANC UDOVIČ BOŽO BOŽIČ
(Nadaljevanje na 5. strani)
«B NEDELJSKEM POIMENOVANJU ŠOLE V BAZOVICI PO PRIMOŽU TRUBARJU
Ljudstvo še enkrat izpričalo globoko zvestobo svoji šoli
Slovesnosti so se udeležili tudi gostje iz Slovenije in Nemčije - Pester in izviren kulturni spored
Nedeljska slovesnost poimenovanja slovenske osnovne šole v Bazovici je še enkrat izpričala in potrdila, da je pred desetinami desetletij vrženo ter pred tridesetimi leti spet v krvi zasejano seme razpredlo globoke korenine. Dokazala je, da je slovenska šola živo in nepogrešljivo prisotna v naših krajih in predvsem, da je prisotna s takš nim kulturnim bogastvom, ki se mu ni bati soočenja s sosednjimi, četu di starejšimi in v svetu bolj poznanimi kulturami.
Ta dokaz se je izražal dejansko v marsičem. Izražal se je v ljub kem in prijetnem nastopu šestintridesetih bazovskih otrok ter v o stalem zelo izvirnem in umetniško kakovostnem kulturnem sporedu. Izražal se je v številni in zavzeti prisotnosti ljudstva, tistega ljudstva, ki je v najtežjih letih slovenske zgodovine, v NOB s krvjo in muka mi obnovilo slovensko šolstvo, ki ga je fašizem dve desetletji prej nasilno zatrl. Žal, moramo ob tem pripomniti, da se na nedeljski slovesnosti tega neizpodbitnega zgodo-
vinskega dejstva ni spomnil nihče od številnih govornikov. Končno se je izražal v prisrčnem srečanju med našimi slovenskimi in italijanskimi izobraženci in izvoljenimi predstavniki ter številnimi predstavniki iz matične domovine in iz nemškega mesteca Derendingena, kjer je Primož Trubar, čigar ime nosi bazov ska šola, živel, ustvarjal in umrl. Kakor je Trubarjev lik ne samo neugasljiva luč v slovenski kulturi, temveč zgled miroljubne simbioza različnih kultur, med katerimi se je kretal in izpopolnjeval sebe in svoj narod, tako ni bilo nedeljsko srečanje v Bazovici le manifestacija naše volje po obstanku in nadaljnjem narodnostno - kulturnem razvoju, temveč tudi odraz želje po miroljubnem in konstruktivnem sožitju med narodi in njihovimi kulturami.
Prvo in glavno priznanje za uspeh nedeljskega slavja v Bazovici gre šolskim učiteljem, ki so nosili največjo težo priprav na poimenovanje šole. To so Bruno Kralj, Mara Kenda, Laura Ščuka in Irena Sardoč.
....................m.mn.......................■•l.lim.l.mn.m.iinm.n
DRUGI SESTANEK MED VLADO IN SINDIKALNO FEDERACIJO
Obširna razprava o vprašanja naložb ljudska stanovanja in druge gradnje
za
Minister za javna dela obrazložil svoj program, sindikalisti pa so kritično ocenili dosedanjo politiko javnih gradenj
RIM, 27. — Na ministrstvu za proračun in gospodarsko načrtovanje je bilo danes drugo srečanje med vlado in sindikati, na katerem so obravnavali v glavnem vprašanje naložb za javna dela. Sestanka so se udeležili pristojni ministri in voditelji sindikalne federacije CGIL, CISL in UIL.
Na sestanku je prvi spregovoril minister za javna dela Lauricella, ki je v svojem poročilu dejal, da je za letos na razpolago 2200 milijard lir za razne gradnje. Od teh, je dejal minister, je na razpolago za letošnje leto 1200 milijard za zidanje stanovanj, 260 milijard za nove šole, 500 milijard za razna melioracijska in druga zemljiška dela in 70 milijard za pristanišča. Slednji postavki, se bo lahko pridružilo še 160 milijard lir, je dejal Lauricella, če bo parlament kmalu odobril zadevni zakon. To pomeni, je dejal minister, da je za letos na razpolago za razne
DOSLEJ ŠE BREZ USPEHA POSREDOVANJE MED DAMASKOM IN TEL AVIVOM
Ob zaključku Kissingerjeve misije Gromiko nenadoma odpotoval v Sirijo
Ameriški državni sekretar se bo danes vrnil v domovino
DAMASK, 27. — Henry Kissin-ger zaključuje svojo misijo na Bližnjem vzhodu. Kot poročajo njegovi sodelavci, se bo ameriški zunanji minister že jutri vrnil v domovino, nemogoče pa je še reči, ali bo enomesečno posredovanje med Sirijo in Izraelom zares privedlo do podpisa sporazuma o razmiku oboroženih sil na Golanu. Medtem pa je bil napovedan prihod sovjetskega zunanjega ministra v Damask, na pogovore s sirskim predsednikom Àsadom. Šef sovjetske diplomacije bo prispel na Bližnji vzhod še danes ponoči.
V trenutku, ko poročamo, se Kis-singer še vedno pogovarja s sirskimi voditelji. To je bil najdaljši obisk državnega sekretarja v Damasku, saj se tu mudi že drugi dan zaporedoma ter je že imel več kot deset ur pogovorov. Po prvotnem programu bi moral zapustiti Sirijo danes popoldne ob 18.30, vendar so v zadnjem trenutku njegov odhod odložili iz še nepojasnjenih razlogov. Kaže pa, da so se v pogovorih s Sirci pojavile nepričakovane težave, ki pa v bistvu zadevajo že znane sporne točke: gre predvsem za širino demilitariziranega pasu, na katerem naj bi namestili sile OZN, ter obseg zmanišania sil obeh strani na golanski fronti. Kot je znano, se Damask upira pretirani omeiitvi tem področiu zaradi bližine
slavnega mesta Damaska, ki bi ! je predsednik Sadat poslal l. bil tako nekrit pred morebitnimi 1 ja libijskemu voditelju Gedafiju.
di sirsko obvezo o preprečevanju delovanja palestinskih organizacij na sirskem ozemlju. Sirci pa nočejo o tem ničesar slišati in odvračajo, da so za to vprašanje pristojni edinole Palestinci in da se Sirija ne more obvezati v njihovem imenu.
Glede Gromikovega obiska v Siriji naj omenimo, da je to že drugo potovanje sovjetskega zunanjega ministra v Damask, odkar se je začela Kissingerjeva posredovalna misija. Med zadnjim obiskom na Bližnjem vzhodu se je Gromiko tudi sestal s Kissingerjem, medtem ko tokrat kaze, da takega srečanja ni na dnev nem ledu.
Iz. Kaira medtem poročajo, da je poveljstvo Organizacije za osvoboditev Palestine povabilo predsednika Sedata, naj se udeleži zasedanja palestinskega nacionalnega sveta, ki se bo začelo 1. junija na sedežu Arabske kge v egiotovski prestolnici. Pa-iest'iiski nacionalni svet. neuakšni «parlament palestinskega ljudstva», bo poslušal poročilo Jasera Arafata o sedanjem ooožaju ter bo razpravljal o stališču Palestincev do mirovnih pogajanj v Ženevi za lešitev bliž njevzhodne krize, o definiciji pravic palestinskega l.udstva ter o odnosih z Jordanijo Končno bo izvoljeno no vo poveljstvo organizacije.
Na koncu naj še zabeležimo, da je kairski poluradni dnevnik «Al Abram» objavil danes besedilo pisma, ki ga
ma-, V
izraelskimi nanadi. Druga snoma točka na zadeva Palestince: Izrael je zahteval, nai bi morebitni sno-razum o razmiku čet vseboval tu-
riokumentu, id obsega 29 strani, je egiptovski piedsednik opozoril libijske voditelje na nevarnost obrekovalne kampanje, ki jo Libija vodi proti E-
giptu, ter je obsodil «nepremišljena dejanja libijskih voditeljev v odnosih z Egiptom». Sadat je v svojem pismu na kratko otiral vznemirljivi potek egiptovsko libijskih odnosov v zadnjem obdobju ter zaključil z željo, da bi odnosi med obema državama zadobili obliko, ki najbolj ustreza sedanjemu položaju in interesom arabskih narodov.
MOSKVA, 27. - Sovjetski o-brambni minister maršal Andrej Grečko je odpotoval danes na uradni obisk v Alžirijo na povabilo predsednika Bumediena.
gradnje skupno 2298 milijard lir.
Za sindikate je obrazložil zadevni dokument zvezni tajnik Guerra, ki je poudaril, da se vprašanje javnih gradenj postavlja z izredno nujnostjo, z isto nujnostjo, kot se postavljajo vprašanja preureditve kreditov in vprašanje takojšnje razpoložljivosti denarja deželnih in krajevnih uprav za uresničitev svojih gradbenih načrtov. Poleg tega sindikati zahtevajo dodel’tev kreditov za izvajanje zakona od 865 za gradnjo ljudskih stanovanj. Sindikati obsojajo vse dosedanje ovire, ki so bile postavljene na poti izvajanja raznih zakonov in načrtov o ljudskih gradnjah, o zidanju novih šol in novih bolnišnic. Obenem zahtevajo, da vlada poskrbi, da bodo imele deželne in krajevne uprave zadosti denarja, da lahko zaključijo dela, ki so v teku.
V dokumentu sindikati opozarjajo na zelo resen položaj na gradbenem področju, kjer je milijon 600 tisoč delavcev vedno v strahu, da ostanejo brez dela. Zaradi tega zahtevajo, da se odpravijo vse birokratske ovire in kreditne omejitve na javnogradbenem področju, da se prepreči zelo huda kriza. Sindikati so na sestanku tudi zahtevali, naj se čimprej odobri zakonski osnutek, ki ga je pripravil minister za javna dela o desetletnem gradbenem načrtu. Poleg tega so zahtevali, da se pri ministrstvu za javna dela ustanovi sklad za dopolnitev cen, da se lahko omogoči krajevnim ustanovam, da nadaljujejo čimprej z deli, ki so bila ustavljena zaradi podražitve.
Glede gradnje bolnišnic so sindikati ugotovili, da je bilo do sedaj nakazanih samo 667 milijard lir od 1115 milijard, ki jih določa zadevni program. Zaradi zavlačevanja del in financiranja, bodo dela stala 292 milijard več kot je bilo predvideno in zato je treba nakazati nadaljnjih 740 milijard lir, če se hoče, da bo napovedani program u-resničen. Za šolske gradnje pa je bilo določenih 1000 milijard lir za obdobje 1967 - 1971, od katerih pa je bilo doslej nakazanih samo 290 milijard.
Med prekinitvijo sestanka je zvez- krajevnih ustanov, ni tajnik Ravecca v imenu sindi- "• ‘ kalnih predstavnikov izjavil časnikarjem. da izjave in pojasnila ministra za javna dela Lauricelle ne zadovoljujejo in ne ustrezajo obveznosti vlade na področju javnih del.
Ravecca je poudaril, da sindikati zahtevajo jamstva predvsem glede preureditve kreditne politike, ki grozi malim in srednjim industrijam in lahko povzroči veliko brezposelnost.
Minister za zaklad Colombo pa je izjavil, da je na sestanku zagotovil sindikatom, da je na razpolago denar, o katerem je govoril minister za javna dela. Colombo je dejal, da vlada namerava pospešiti predvsem produktivne stroške. V tej zvezi je dejal, da je Blagajna za naložbe in posojila izdala 505 milijard lir, od katerih 134 milijard za šolske gradnje in za draga javna dela pokrajinskim in občinskim upravam. Od teh je šlo kar 371 milijard za kritje primankljajev
Ob koncu sestanka so nekateri ministri izrazili zadovoljstvo za srečanje s sindikalisti. Minister za javna dela Lauricella. ki je imel glavno poročilo, je dejal, da je bilo srečanje pozitivno in da je omogočilo, da so skupno proučili vsa vprašanja na dnevnem redu. Manj optimisti so bili sindikalisti. Guerra je dejal, da vlada ni dala nobenega odgovora glede zahteve o «pravični najemnini» in da je izjavila, «da to vprašanje proučujejo». V bistvu, je izjavil Guerra ,je bilo na sestanku mnogo izjav in mnogo dobre volje. Toda glavno vprašanje dobre volje vlade je. po mnenju Guerre, odmrznitev kreditov. Za sindikalista Taraffija pa je bila razprava zelo medla, saj so predstavniki vlade govorili o okrepitvi dejavnosti gradnje ljudskih stanovanj ,kar pa je v odkritem nasprotju s sedanjo zamrznitvijo stanovanjskih gradenj in ostalih javnih del v državi.
Priznanje gre tudi didaktičnemu ravnatelju Egidiju Strnadu. Slovesnost poimenovanja šole v Bazovici se je začela z njegovim uvodnim pozdravnim nagovorom. Na dvorišču pred šolo je bilo že v zgodnjih popoldanskih urah vse živo. Množica se je stekala semkaj iz vseh krajev ter uperila svoj pogled v vzhodno stran šolskega vrta, v smeri spomenika bazoviškim žrtvam, kjer se ob zavetju cipres dviga iznad marmornatega postavka, ki ga je izlesal domačin Franc Križmančič, Trubarjev doprsni kip, delo kiparja Petra Černeta.
Slovesnost je, kot rečeno, odprl ravnatelj Strnad z besedami: «Da-n„3 se uresničuje dolgoletna želja bazovske šolske skupnosti — učiteljstva, učencev in njihovih staršev — s tem, da se tukajšnja šola poimenuje po zaslužnem možu: Primožu Trubarju». Ravnatelj se je nato zahvalil vsem, ki so pripomogli, da se je tn pobuda uresničila, ter pozdravil množico in številne gosta Med njimi so bili generalni konzul SFRJ v Trstu Trampuž, občinska odbornica za šolstvo Bennijeva, šolski skrbnik Fidenzi, pedagoški svetovalec Sivec, deželni svetovalec Lovriha, predsednik SKGZ Race, škofov vikar Škerlj, predstavnik Mladinske knjige Gerlanc, predsednik sindikata slovenske šole Škerlj, številni ravnatelji in profesorji, razni drugi izvoljeni predstavniki ter predstavniki raznih organizacij. Posebej je ravnatelj Strnad pozdravil goste iz Rašice ter Velikih Lašč (nekateri so se v čudovitih krajevnih narodnih nošah razvrstili ob spomeniku poleg domačink v tržaških narodnih nošah), predstavnike Združenja prevajalcev Slovenije, s predsednikom Jankom Modrom na čelu ter delegacijo iz Derendingena, v Nemčiji, ki jo je vodil mestni pastor evangeličanske cerkve in 28. Trubarjev naslednik Walter Dòtt-ling.
Po -Handlovi skladbi, ki jo je mogočno zaigral na orgle Pavel Fonda,
(Nadaljevanje na 3. strani)
Živkov sprejel minisfra Mora
SOFIJA, 27. — italijanski zunanji minister Moro, ki je včei v i prispel na obisk v Sofijo, je podpisal danes dolgoročni sporazum med I-talijo in Bolgarijo o razvoju gospodarskega, industrijskega in znanstveno - tehničnega sodelovanja. Pozneje je bil Moro gost bolgarskega predsednika Živkova, s katerim je imel krajši razgovor.
Minister Moro bo jutri obiskal nekatera bolgarska mesta, pozno zvečer pa se bo vrnil v domovino.
niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
USPEŠNA TURNEJA NAŠEGA GLEDALIŠČA PO JUGOSLAVIJI
Makedonsko občinstvo toplo sprejelo igralce Stalnega slovenskega gledališča
Turneja se bo zaključila v Beogradu - Srečanje s člani predsedstva SZDL Makedonije ■ Tiskovna konferenca F. Benedetto in J. Tavčarja
(Od našega posebnega dopisnika) SKOPJE, 27. — Občinstvo glavnega mesta Makedonije je danes izrecno lepo sprejelo ansambel Stalnega slovenskega gledališča, ki je odlično podal delo «Božič pri Cupiello-vih», s katerim je že dva tedna na turneji po Jugoslaviji. Včeraj so igralci temperamento odigrali na Ohridu, kjer je bil prvi dan obiska pri bratih Makedoncih. Makedonska publika je predstavo sprejela z veliko pozornostjo in jezik ni povzročil prevelikih težav. Sprejem je bil iz-

V Beogradu se je včeraj začel deseti kongres Zveze komunistov Jugoslavije. Po izvolitvi kongresnih teles in opravljenih ostalih formalnostih je imel poročilo predsednik Zveze komunistov Jugoslavije Josip - Broz Tito. V svojem poročilu je predsednik Tito govoril o uspehu dosedanje polilike ZKJ v gradnji socialistične družbe ter opozoril tudi na pomanjkljivosti. Velik poudarek je dal politiki neuvrščenosti in vlogi, ki jo imajo neuvrščene države v svetu, saj predstavljajo več kot dve tretjini članov v združenih narodih. Tifo je obširno govoril tudi o odnosih s sosednjimi državami, glede bivše cone B pa je dejal, da o tem ne more biti več govora in da je to vprašanje za Jugoslavijo rešeno. Pri tem je jugoslovanski predsednik izrazil razpoložljivost Jugoslavije za izboljšanje odnosov t sosednjo I-
i- .."7‘~ ;.. — 7 '	7
DANES
: - ; .■
talijo. Velik poudarek je Tito da) v svojem poročilu zaščiti jugoslovanskih narodov, ki živijo kot narodne manjšine v sosednjih državah.
Drugi sestanek med nekaterimi ministri in predstavniki sindikalne federacije, ki je bil na ministrstvu za proračun, je bil posvečen vprašanju gradnje ljudskih stanovanj, bolnišnic, šol in drugim javnim gradnjam. Na sestanku je imel poročilo minister za javna dela Lauricella, ki je zagotovil, da imajo za letos za razna javna dela na razpolago najmanj 2200 milijard lir. Sindikalisti pa so obrazložili svoj dokument, v katerem opozarjajo vlado na veliko krizo gradbene in-
duslrije in na nevarnost, ki preti milijon 600 tisoč delavcem, da ostanejo brez dela, če ne bodo čimprej sprejeti učinkoviti ukrepi. Sindikalisti so tudi s številkami dokazali, da vlada doslej ni spoštovala svojih obveznosti in da programi o javnih delih niso bili uresničeni, kot je bilo napovedano. Ob zaključku sestanka so izjavili, da je bilo na sestanku sicer mnogo dobre volje, a nič več.
V Bazovici so v nedeljo v prisotnosti številnih uglednih gostov poimenovali šolo po začetniku slovenskega slovstva Primožu Trubarju, kateremu so tudi odkrili doprsni kip.
Včeraj so ponovno stavkali delavci, ki se borijo za obstoj miljske ladjedelnice Alto Adriatico. Že jutri bo moralo sodišče odločiti, če bo morala ladjedelnica, ki ji ne manjka dela, v stečaj.
redno prisrčen in je prišel še zlasti do izraza na večerji, ki jo je priredil gostom ravnatelj kulturnega doma Ohrida Vidievski v hotelu De-saret, kjer bo čez mesec dni mednarodni simpozij o narodnih manjšinah vsega sveta pod okriljem OZN.
Jutri se bodo člani izvršnega odbora upravnega sveta Stalnega slovenskega gledališča sestali s člani predsedstva Socialistične zveze delovnega ljudstva Makedonije, s katerimi bodo razgovori o splošnih vprašanjih slovenske manjšine v I-taliji, obe gledališki hiši pa se bosta dogovorili o nadaljnjem sodelovanju in predvsem o obisku makedonskega narodnega gledališča v Trstu. Današnja predstava je že dvanajsta v štirih republikah Jugoslavije: v Sloveniji, Hrvatski, Makedoniji in Srbiji.
Zadnji dve bosta v sredo in četrtek v Beogradu, kjer obstaja za gostovanje Stalnega slovenskega gledališča veliko zanimanje, ki je prišlo do izraza že med tiskovno konferenco, ki je bila v soboto v prostorih Jugoslovanskega dramskega po-zorišta.
Urednikom glasil Borbe, Politike, Tanjuga itd. sta ravnatelj Filibert Benedetič in predsednik Josip Tav-čas orisala pomen slovenskega gleda lišča in poudarila resne težave, s katerimi se bori, ter še zlasti zahtevo, da rimske oblasti izpolnijo svoje obveznosti.
Turneja se bo končala v petek, ko se bo ansambel vrnil v Trst.
BOGO SAMSA
Solidarnost s stavko časnikarjev in tiskarjev dnevnega časopisja
RIM, 27. — Vsedržavna časnikarska zveza je danes objavila sporočilo o stavki časnikarjev, ki bo
29.	t.m. Kot smo že poročali, v četrtek, 30. maja, ne bo izšel noben dnevnik zaradi skupne vsedržavne stavke časnikarjev in tiskarjev dnevnega časopisja. Poleg tega bodo 30. maja v Rimu, Milanu in Turinu skupne manifestacije časnikarjev in tiskarjev na temo: «Svobodni tisk, svobodna država». S stavko časnikarjev in tiskarjev dnevnikov so izrazili solidarnost tudi prodajalci časopisov, ki bodo
30.	maja razdeljevali klientom, namesto dnevnikov, tekst enotne platforme zahtev, ki so jo sestavili časnikarji in tiskarji za zagotovitev svobode in obstoja dnevnikov. Solidarnost s stavko časnikarjev je izrazil tu'M sindikat italijanskih pisateljev, ki zagotavlja, da se bo udeležil boja časnikarjev in tiskarjev.
RIM, 27. — Minister za turizem in prireditve Ripamonti je odpotoval danes v Moskvo na «teden italijanske kulture». Italijanski predstavnik bo imel razgovore s člani sovjetske vlade.
OB PRISOTNOSTI ŠTEVILNIH DOMAČINOV
KOMEMORACIJA OB 30-LETNICI OBEŠENJA10 TALCEV PRI PROSEKU
Govorila sta Gioacchino Tringale in posl. Albin Škerk - Nastop mladih recitatorjev, pevskega zbora «Vasilij Mirk» in domače godbe na pihala
Veliko število Prosečanov in prebivalcev bližnjih vasi je v nedeljo počastilo spomin 10 talcev, ki so jih pred 30 leti nacistični okupatorji obesili v bližini proseške postaje. Sprevod se je razvil izpred Soščeve hiše na Proseku: najprej domača godba na pihala, nato venci zveze partizanov Proseka, Kontovela in zgoniške občine, sekcije KPI s Proseka in Kontovela, godbe na pihala, pevskega zbora Vasilij Mirk ter športnih društev Primorja, Olimpije, Krasa in Kontovela.
Svečanost pri spomeniku na mestu obešenja, kjer so bili taborniki RMV na častni straži, se je začela s polaganjem vencev in enominutnim molkom. Pevski zbor Vasilij Mirk je zapel žalostinko «Žrtvam», sledile pa so recitacije. Jana Ban je občuteno podala Kajuhovo «Pesem matere treh partizanov», Ariana Kapun Kajuhovo «Materi padlega partizana», Peter Štoka pa «Pesem talcev».
Srečko Orel, ki je vodil sol ves-nost, je nato predal besedo Gioac-chinu Tringaleju, deželnemu tajniku 1*81, ki se je uvodoma spomnil dogodkov, ki so privedli do krvavega zločina nacistov in velikega krvnega davka, ki so ga plačali antifašisti. «Prav ta krvni davek,» je nadaljeval Tringale, «ki so ga antifašisti, Slovenci in Italijani, plačali za svobodo, je obrodil bogate sadove. To nam najlepše potrjujejo take proslave, take množične manifestacije, ki zrasejo iz ljudstva vsakokrat, ko se pojavijo strahovi fašističnega sovraštva in nasilja.
V teh trenutkih, ki smo jih pred kratkim ponovno doživljali, je prebivalstvo s prenovljeno enotnostjo zavrnilo te zločinske in podle po dvige, ki pretresajo vso državo. Ti podvigi niso le sad neuravnovešenih možganov, temveč sodijo v načrt tistih, ki hočejo državo zapeljati v novi prepad.»
Tringale je zaključil svoj poseg z odločno obsodbo pojavljanja fašizma v katerikoli obliki in poudaril, da naše ljudstvo odklanja režim, kakršnega so obsodili ljudje in zgodovina.
Nato je spregovoril poslanec Albin Škerk, ki je v uvodu prav tako orisal dogodke izpred tridesetih let in nadaljeval:
«Prišli smo na ta kraj trpljenja in smrti ne z namenom, da bi jo-
kali po naših dragih, marveč, da ponovimo prisego in odločnost za nadaljevanje antifašističnega in narodnostnega boja za večje pravice. 29 let je minilo, odkar smo odložili zmagovito partizansko orožje, ki je pregnalo nemškega okupatorja in porazilo fašistično diktaturo. Kljub tej veličastni zmagi, ki predstavlja najlepše strani naše zgodovine, nam sovražniki slovenske manjšine v I-taliji, ki so obenem sovražniki vseh italijanskih demokratov, ponovno grozijo s fizičnim obračunavanjem. Almirantejeve žalitve in ščuvanje proti nam. čemur je sledil bombni atentat na slovensko šolo pri Sv. Ivanu v Trstu, nas morajo opominjati na budnost in še večjo vztrajnost.»
Drugi del svojega govora je poslanec Škerk posvetil vprašanjem, ki zadevajo sedanji politični in gospodarski trenutek v državi. Tako je z zadovoljstvom ocenil rezultat referenduma o razporoki in izrazil zaskrbljenost nad hudo gospodarsko krizo, ki jo sedaj preživlja Italija, ob koncu pa je ponovno poudaril zahtevo po zaščiti slovenske manjšine, kateri je treba «zajamčiti nemoten obstoj in vsestranski razvoj ob popolni enakopravnosti z večinskim narodom».
Sledili sta še dve recitaciji: Sat-ko Brišček je podal Kajuhovo «V Srbijo, v Šlezijo», Marko Štoka pa «Večerni motiv». Proslava se je zaključila z nastopom pevskega zbora Vasilij Mirk, ki je zapel partizanski pesmi «Smrt v Brdih» in «Bohor je vstal» ter, ob spremljavi godbe na pihala, «Hej brigade». Seveda pa moramo še enkrat omeniti godbo na pihala, ki je z vmesnimi točkami dopolnjevala spored.
PRI TRŽAŠKI OBČINI
Nattcaj za 3 mesta dodatnega strojepisca
Tržaška občina je razpisala natečaj za tri mesta dodatnega strojepisca. Natečaja se lahko udeležijo kandidati, ki so že dopolnili 18 let in niso še dosegli 30 let starosti. Prošnje je treba vložiti do 15. junija, zainteresirani pa se lahko obrnejo na tržaško občino, oddelek za osebje, soba 93 (2. nadstr.), kjer bodo prejeli razpis natečaja, program izpita in vse potrebne informacije.
Kandidati SSŠ za šolsko komisijo
Tajništvo Sindikata slovenske šole sporoča, da so bili določeni na članskem sestanku 17. t.m. v Trstu in na članskem sestanku 22. t.m. v Sovodnjah naslednji kandidati za šolsko komisijo, za volitve, ki bodo danes, 28. t.m. Za osnovno šolo Ivana Hrovatin (Stanka) ali Bruno Kralj; za nižjo srednjo šolo Aleksander Kriščjak in za višjo srednjo šolo Albin Sirk.
Tajništvo Sindikata priporoča članstvu, naj se volitev udeleži in voli kandidate, ki jih predlaga Sindikat slovenske šole.
Včeraj na tržaških ulicah v obrambo CAA
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiininiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiMmminmiiHiHiiiiiiiiHiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniimiiiiiiitniiiiiiiiiiiiiiKiiiu
VČERAJŠNJA STAVKA IN RAZGOVORI Z OBLASTMI
Usodni dnevi za miljsko ladjedelnico AA: v sredo se mora sodišče izreči o stečaju
V sredo poldnevna solidarnostna stavka tržaških kovinarjev
Za usodo miljske ladjedelnice «Alto Adriatico» so to zadnji in usodni dnevi. V sredo se namreč mora tržaško sodišče izreči o zahtevi skupine upnikov, ki zahteva stečaj družbe. Tega, seveda, delavci in javne oblasti nočejo. Zato so včeraj spet stavkali delavci iz obeh ladjedelnic (večje miljske in tudi v tržaški podružnici) ter šli v sprevodu po mestnih ulicah. Njihova odposlanstva so sprejeli na deželi (predsednik Comelli, odbornik Stop-per in predsednik «Friulie» dr. Giuf-frè), nadalje tržaški župan inž. Spaccini in prefekt dr. Di Lorenzo.
V sredo pa bodo v znak solidarnosti s svojimi delovnimi tovariši pol dneva stavkali in demonstrirali vsi tržaški kovinarji. Ob devetih zjutraj se bodo zbrali na Senenem trgu in odšli po mestu.
Za sindikaliste pa je bistvenega pomena, ali bo mogoče v roku teh dveh dni rešiti ključno vprašanje bodočnosti te ladjedelnice: finančni poseg, ki naj omogoči nadaljevanje gradbene dejavnosti in razširi per-
miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiimiiiimiuiiimiiiiimiiiiMiiiiiiHiinimiiiiiniiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiniiiiiiiiiiiimiiiinniiiiumiii
NA SKORAJŠNJEM 26. VELESEJMU
iiiiiiiiiiinimiiiiiiiiiuia
Jugoslovanska podjetja ponovno prisotna s kolektivno razstavo v Palači narodov
Napovedano sodelovanje tudi na Lesni razstavi in v Gastronomskem parku - Turi-stična propaganda: in založniška dejavnost - Objavljen program za srečanja o lesu
Na letošnjem 26. mednarodnem tržaškem velesejmu bo Jugoslavija uradno nastopila z obsežno kolektivno razstavo v pritljučju Palače narodov, poleg tega pa bodo podjetja iz sesedne zvezne republike in predvsem iz Slovenije in Hrvat-ske nastopile še v Gastronomskem parku in v okviru specializirane lesne razstave. V Gastronomskem parku bo nastopilo podjetje Kras iz Sežane, udeležencev na mednarodni lesni razstavi pa organizator jugoslovanskega prikaza. Gospodarska zbornica SR Slovenije, še ni najavil. Na upravi velesejma vsekakor računajo na nastop vsaj treh večjih podjetij s tega področja in v tem okviru pridejo v poštev zlasti «tradicionalni» sodelavci tržaške prireditve, to je «Slovenijales» iz Ljubljane, «Export-drvo» iz Zagreba in «Jugodrvo» iz Beograda.
V	okviru kolektivna razstave v
Palači narodov bodo nastopile turistične organizacije, številna proizvajalna in uvozna-izvozna podjetja ter najvažnejše založbe iz slovenske republike. Turistični in propagandni material ter prospekte bosta na sejmu delila Turistična zveza Slovenije in Turistički savez SR Hrvatske. Industrijske izdelke in drugo blago bodo razstavljala naslednja podjetja:	Istra vino —
export z Reke, Vajda Export iz Zagreba, Koopexport, prav tako iz Zagreba, lutercommerce iz Umaga, Kmetijsko-industrijski kombinat iz Darde, Zagrebačka mlijekara, Marijan Badel, Kemikalija, Voče Export, Opšte trgovačko poduzeče, Textil import export, vsi iz Zagreba, Mesna industrija Gavrilovič iz Petrinje, Kmetijsko - industrijski kombinat Sljeme iz Sesvet pri Zagrebu, Jadrolinija z Reke, Trgo-progres Export iz Umaga, Adria-commerce iz Kopra, Slovenija Sadje iz Ljubljane, Medex Import Export, prav tako iz Ljubljane, Trgovsko izvozno podjetje Dom in Gruda, tudi iz Ljubljane, trgovsko podjetje Nanos iz Postojne, Jadran Import Export iz Sežane, Emona iz Ljubljane, Fructal-Alko iz Ajdovščine, Tomos iz Kopra ter Poslovno združenje proizvajalcev tekstila «Modna hiša» in veletrgovina «Mercator» iz Ljubljane.
V	Palači narodov bo kakor omenjeno tudi obsežna razstava knjig in revij, v okviru katere bodo nastopile najvažnejše založbe iz sosedne Slovenije. Razstavo bo pripravila Tržaška knjigarna, in sicer pod pokroviteljstvom Odbora za založništvo in knjigotrštvo, ki deluje
v okviru Gospodarske zbornice SR Slovenije v Ljubljani.
Velesejemska uprava je med tem časom pripravila dokončen program za mednarodne dneve o lesu, ki si bodo sledili od 19. do 21. junija 1974.
V sredo, 19. junija (istočasno bo na sporedu tudi Dan Jugoslavije, medtem ko bo dan poprej na vrsti Zahodna Nemčija, a dan pozneje Avstrija), bo 9. mednarodno srečanje o lesni trgovini. Glavno poročilo o temi «Nabave lesa, sedanji položaj in perspektive» bo podal predsednik Vsedržavnega združenja trgovcev z lesom in plu-tovino G. Proto. Sodelovalo bo tudi združenje lasnih trgovcev iz Trsta. V četrtek, 20. junija, bo na vrsti posvetovanje o mednarodni trgovini s tropskim lesom manj znanih vrst. Sodelovali bodo predstavniki komisije za evropske skupnosti iz Bruslja in afriških dežel pridruženih Evropski gospodarski skupnosti (EAMA). V petek ,21. junija pa bo posvetovanje na temo «Lesne industrije, ki pridejo v poštev pri valorizaciji afriških dežel iz skupine EAMA». Tudi pri tem posvetovanju bodo poleg italijanskih in krajevnih izvedencev sodelovali tudi predstavniki evropskih organov in prizadetih afriških dežel.
da bi v tem primeru ne bil sprejemljiv noben kompromis, ki bi predstavljal zgolj novo porazdelitev oblastvenih pozicij, zato je sklenil, da se bo še dalje ravnal na osnovi določil osnutka konvencije. O-benem izraža pripravljenost, da s fakultetnim svetom nadaljuje razgovore za podpis konvencije.
Upravni svet bolnišnic o konvenciji s fakulteto za medicino in kirurgijo
Upravni svet deželnih bolnišnic je na svoji zadnji seji ugotovil, da se svet fakultete za medicino in kirurgijo ne namerava dalje pogajati za podpis konvencije o uporabi bolniških struktur v didaktične namene.
Upravnemu svetu bolnišnic se zdi,
Enči Tramputevo - Magajno in soproga je osrečil prvorojenec
PETER
Slovensko planinsko društvo Trst čestita svoji bivši odbornici ob srečnem dogodku in želi malemu Petru veliko sreče v življenju.
Voščilom se pridružujeta u-prava in uredništvo Primorskega dnevnika.
IZLET NA DUNAJ
Vse, Id so se rezervno vpisali za izlet na Dunaj od 5. do 7. Julija prosimo, da poravnajo vpisnino še danes oziroma pojutrišnjem na upravi našega lista.
Uredništvo
spektive, ki so — finančno-upravni krizi in nelikvidnosti navkljub — v resnici rožnate.
Prefekt dr. Di Lorenzo se je v pogovoru z delavskim odposlanstvom obvezal, da bo skušal še enkrat posredovati v Rimu z zahtevo, naj vladne oblasti omogočijo finančni poseg v miljsko ladjedelnico. To bi lahko storila finančna družba GEPI (iz skupine IRI), kateri pa vlada mora nakazati dotacijo, kar je zaradi trenutne inflacijske krize težko.
Na obzorju sta še dve možnosti: ena «zasebnega» značaja, po kateri bi del svojega kapitala investirala neka tirenska ladjedelska družba, druga pa bolj «javnega» značaja, če bi poseglo znano poldr-žavno petrolejsko podjetje, ki se sicer ukvarja tudi z drugimi vzporednimi dejavnostmi.
Bolj verjetni sta drugi alternativi, v kolikor se najavljeni predstavnik GEPI še ni oglasili v Trstu, vsi pa zahtevajo določena jamstva pri deželni finančni družbi «Friulia». V ta namen bo še danes novo srečanje sindikalistov pri odborniku Stopperju in predsedniku «Friulie» dr. Giuffrèju.
Naj še omenimo, da je prefekt sporočil delavcem kakšna je usoda milijarde lir dotacije, ki jo je «Sklad za Trst» namenil razširitvi miljske ladjedelnice. Ker kaže, da utegne priti celo do stečaja, je u-prava «sklada» sklenila zamrzniti investicijo, je pa ne razpolago, če bi ladjedelnico sprejela v upravo nova družba. V takem primeru bi «novi upravitelji» imeli na razpolago eno milijardo investicije z možnostjo razširitve v smeri nekdanjega strelišča ob morju. Ladjedelnico bi tako lahko posodobili in pripravili na delo, ki jo čaka po odprtju Sueškega prekopa.
močima športnima društvoma Krasom in Olimpijo ter z osnovno šolo, poskrbela za pester kulturni in športni spored, ki bo prav gotovo vzbudil pozornost vseh gostov.
V četrtek, 30. maja, bo v našem mestu deželna manifestacija upokojencev, ki zahtevajo, naj se spričo rastoče draginje pokojnine priključijo mezdni dinamiki v državi.
Priprave na vinsko razstavo v Zgoniku
V Zgoniku so v polnem teku mrzlične priprave na 10. jubilejno občinsko vinsko razstavo, ki bo od petka, 31. t.m., do nadelje, 2. junija, na razstavišču pred zgoniškirn občinskim poslopjem. Posebna komisija je izbrala 9 črnih in 17 belih vzorcev med najkakovostnejšimi vinskimi pridelki vinogradnikov zgoniške občine. Kot vselej je občinska uprava, v tesnem sodelovanju z do-
OBVESTILO ZDRUŽENJA TRGOVCEV
NOV URNIK TRGOVIN ZA TRŽAŠKO OBČINO
Trgovine s tekstilom in drugim blagom bodo zapirale ob 20. uri
Združenje trgovcev je objavilo novi umik trgovin v tržaški občini. Po dovoljenju deželnega odborni-štva za trgovino in industrijo, da se lahko trgovine zapirajo tudi po 19. uri — v nasprotju z zakonskim odlokom o varčevanju z energijo — in po pritožbah trgovcev ter sindikalnih predstavnikov uslužbencev, je občinska uprava sestavila sledeči poletni urnik trgovin:
Trgovine s tekstilom In raznim blagom: od 8.30 do 12.30 in od 16. do 20. ure.
Trgovine jestvin in drogerije: od
8 do 13. ure in od 17. do 19.30.
Mlekarne in pekarne: od 7.40 do 13. ure in od 17.30 do 19.30.
Trgovine s sadjem in zelenjavo: od 7.30 do 14. ure (ob sobotah in ob dnevih pred praznikom od 7.30 do 13. ure in od 17.30 do 19.30).
Cvetličarne: od 8.30 do 12.30 in od. 16 do 20. ure.
Tedenske zapore: za vse trgovine ostanejo tedenske zapore nespre menjene, razen za cvetličarne, ki bodo zaprte ob ponedeljkih in ob sredah popoldne.
Sprememba proge avtobusa štev. 11
Podjetje ACEGAT sporoča, da bodo z jutrišnjim dnem delno spre
menili progo avtobusa štev. 11 (Fer-dinandeo — Ul. Mercato vecchio). Avtobusi, namenjeni proti mestnemu središču bodo namesto po Ul. Stuparich in Ul. Slataper vozili po Ul. Gatteri in Ul. Ginnastica. Novi postajališči so namestili v Ul. Ginnastica pred stavbama štev. 12 in 40. Sprememba je začasna in so jo uvedli zaradi del na telefonski napeljavi v Ul. Slataper.
• šolsko skrbništvo sporoča, da je
rok za vlaganje prošenj za nova poverjena mesta, ureditev delovnega razmerja in premestitev v nižjih srednjih šolah podaljšan do 31. maja t.L
Izleti
Prosvetno društvo Ivan Grbec v Skednju priredi v nedeljo, 2. junija t.l. celodnevni izlet v Gonars, v če-čač in Beneško Slovenijo. Prijave za zlet bodo sprejemali v društvenih prostorih vsak delavnik od 18. do 19. ure.
Mali oglasi
IŠČEMO hišno pomočnico v Velikem Repnu, dobra plača. Telefonirati 227110.
PRODAJALKO ali vajenko za konfekcijo išče Pertot, Ul. Ginnastica 22
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE.
,	'	■ • p. a.	• .v
TRŽAŠKA KREDITNA BANKA TRST - UL. S.' FILZI.10. t.l 30-1OT, 38-045
URADNI TEČAJ BANKOVCEV
Ameriški dolar	637,—
Funt šterling	1527,—
Švicarski frank	217,25
Francoski frank	132,50
Nemška marka	255,50
Avstrijski šiling	35,55
Dinar: debeli	42,—
drobni	42,—
Huda nesreča na obalni cesti
Sinoči kmalu po 20. uri se je na obalni cesti pri filtrih pod Križem ponesrečil 51-letni Bruno Ferlatti iz Drevoreda XX. septembra 60. Peljal se je proti mestu z vespo 150 sprint, ko ga je iz neznanih razlogov zaneslo ob skalnato steno.
Pri tem se je hudo poškodoval po glavi. Ko so ga z rešilnim avtom Rdečega križa pripeljali v bolnišnico, je hudo krvavel in bil nezavesten. Sprejeli so ga s pridržano prognozo v oddelku za oživljanje.
•lUUIIIIIimilllllllllllllllUllllllllMUMIWIUIIIIMIUIIMimHIWBWUIlUMIIIHIIIIllllIIIIMHUIIIIIIllMIimiUllUI««»
V HLADNI SENCI HRASTOV
i
USPEL «PRAZNIK ČEŠENJ» V NEDELJO V MAČKOLJAH
Bogat in obsežen kulturni spored
MENJALNICA
vseh tujih valut
«Praznik češenj» v Mačkoljah je že postal tradicionalni praznik v tej prijazni breški vasici. Že 12 let mačkoljanska mladina organizira ta praznik na gričku na desni strani pred vasjo. Tudi v nedeljo popoldne se je v senci hrastov in drugih dreves zbralo veliko ljudi. Na stojnicah, ki so jih za to priložnost postavili, je bilo mnogo sladkih češenj, ki so jih tako o-troci kot odrasli kupovali, jedli ter tudi odnesli domov. Mnogo je bilo tudi drugih dobrot, kot na primer globase, pršut, čevapčiči, sir in seveda tudi na tem prazniku ni maaikala odlična domača kapljica.
Organizatorji so dobro pripravili bogat in obsežen kulturni spored, na katerem so povabili več pevskih zborov in ansamblov.
Mladi domačin Pavel Martini je imel priložnostni govor, med katerim je med drugim dejal: Zavedamo se, da so takšne in druge podobne prireditve potrebne nam vsem, ne samo zaradi prijetnega razpoloženja, ki se ustvarja ob takšnih priložnostih, ampak tudi zaradi tega, ker nas taka srečanja, kljub različnim pogledom na razna druga vprašanja, v bistvu pozitivno povezujejo na osnovi splošnih človečanskih vrednot, na katerih menimo, da morajo sloneti odnosi povsem naravnega sožitja med ljudmi vseh starosti, jezikov in nazorov. Govornik je končal svoj govor z besedami: «da ta praznik in druge podobne prireditve prispevajo po svojih močeh k utrditvi skupnih vezi med vsemi nami ter okrepijo moči za nadaljnje skupne napore za svoboden in demokratičen razvoj celotne družbe, v kateri živimo, in slovenske narodne skupno sti, kateri pripadamo.»
Prvi je nastopil domači mešani pevski zbor, ki ga vodi Dušan Ja komin. Ta zbor prav letos praznuje 25-Ietnico obstoja in njegov prvi zborovodja je bil prav Dušan Jakomin. Sledil je nastop otroškega zbora iz Mačkolj «Slovenski šopek»
Pri ZALOŽNIŠTVU TRŽAŠKEGA TISKA sta te dni izšli knjigi Ivanke Hergold DID O (zgodovinska proza)
Jakoba Renka PESNIŠKI LIST 19
Ob pomembnem kulturnem dogodku prireja TRŽAŠKA KNJIGARNA v svojih prostorih srečanje z mladima domačima avtorjema. Po branju iz njunih del, se bosta avtorja osebno pogovorila z bralci o svojem ustvarjanju in knjige podpisovala.
Srečanje bo danes, 28. maja, od 17. ure dalje.
Vljudno vabljeni!
ki ga vodi Ljuba Smotlak. Pod vodstvom Draga Petarosa je nasto pil mešani zbor «Slovenec» iz Boršta, nato pa moški zbor «Valentin Vodnik» iz Dohne pod vodstvom Ignacija Ote. Vsi zbori so zapeli več narodnih in umetniških pesmi.
Na tej prireditvi so nastopili tudi domači mladi harmonikarji, ki so zaigrali nekaj veselih in zabavnih pesmi. Godba na pihala iz Brega je pod vodstvom Dušana Strajna imela pravi koncert in je, v začetku sooreda, kot med eno in drugo točko, zaigrala odlomke o-pernih arij, umetnih skladb in koračnic. Ves spored je izpopolnil ansambel Otavija Brajka iz Izole, ki je imel tako v prvem kot v drugem delu koncert ter igral tudi za ples. na katerem ni manjkalo ne mladih, ne starih parov.
M. Magajna
NA PRVEM PROGRAMU RAI-TV
Zakaj so izpustili nastop ansambla Taims?
V Radiocorriere - TV šte. 22 z dne 26. maja — 1. junija, na str. 59 je bil najavljen pod naslovom «Incontro musicale» nastop ansambla «TAIMS»: «Dolce e suggestivo come tutti i canti della montagna è il coro di Trieste, che chiede con melodiosa gentilezza: Portami dei fiori». Tudi v vseh slovenskih časopisih prejšnjega tedna in na Radiu Trst A je bil najavljen ta nastop. Ansambel «TAIMS» z Opčin se je namreč od 14. do 18. maja udeležil mladinske glasbene prireditve «LA SCALETTA 8» v Rimu v «Teatru Cerini» kot gost s tremi pesmimi.
Celoten program je bil razdeljen na dva dela. Prvi del, v katerem je tudi nastopil ansambel «TAIMS» s Kovačičevo skladbo «Prinesi mi rože», je snemala RA1 TV. Ta del je bil m sporedu v nedeljo 26. maja ob 16.30 na prvem programu RA1 TV.
Iz še neznanih razlogov so nastop ansambla «TAIMS» s slovensko pesmijo izpustili!
Ansambel «TAIMS»
RADIO ZA ŠOLE
Razstava risb učencev tržaških in goriških osnovnih šol
Do ponedeljka, 3. junija, bo v Kulturnem domu v Trstu razstava risb, ki so jih izdelali učenci tržaških in goriških osnovnih šol za radijske oddaje «Poslušajmo in rišimo» ter «Rišimo skupaj» v okviru rubrike «Radio za šole». Ker so risbe dokaz umetniške občutljivosti, vzgoje in dosežkov našega najmlajšega rodu, razstavo najtopleje priporočamo.
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom
GOSTOVANJE DRAME SNG IZ LJUBLJANE
Aleksander Nikolajevič Ostrovski
VOLKOVI IN OVCE
Komedija v petih dejanjih
Prevod :	MILAN JESIH
Scena:	SVETA JOVANOVIČ
Kostumi:	ALENKA BARTLOVA
Glasba:	FRANCE LAMPRET
Lektor:	MIRKO MAHNIČ
Režija:	IGOR PRETNAR
Danes, 28. t.m., ob 17. uri ABONMA RED J in RED K
SLOVENSKO AMATERSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
Igor Torkar
POŽAR
Igra v dveh delih
Scena:	TV AN	VERČ
Kostumi:	MARUA	VIDAU
Koreografije:
SELMA MICHELUZZI Maske:	DEMETRIJ CEJ
Jezikovno vodstvo:
MIRA SARDOČ Režija:	SERGEJ	VERČ
Danes,	28. maja, ob 20.	uri v
gledališču v Kopru. Zadnja predstava v sezoni 1973-1974.
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom
Glasbeno-
baletni
popoldan
Nastopajo gojenci Glasbene matice iz Trsta in baletke Škedenjskega doma.
V nedeljo, 2. junija 1974 ob 17. uri
Koordinacija in koreografija: SELMA MICHELUZZI
Gledališča
STALNO SLOVENSKO
GLEDALIŠČE V TRSTU
Jutri, 29. t.m., ob 20. uri v Beogradu s predstavo Eduarda De Filippa «Božič pri Cuppiellovih».
V četrtek, 30. t.m., ob 20. uri v Beogradu s predstavo M. A. As-turiasa «Torotumbo».
SAG
Slovensko amatersko gledališče v Trstu: Igor Torkar «POŽAR», igra
V dveh delih. Ponovitve:
Danes, 28. maja, ob 20. uri v gledališču v Kopra'za industrijsko in ekonomsko šolo, gimnazijo ter izven. Zadnja predstava v sezoni 1973-74.
ROSSETTI
H. Ibsen «Nora». Danes ob 20.30
AVDITORIJ
Danes ob 21. uri bo II Piccolo Teatro Città di Grado nastopil s predstavo v gradeškem narečju «Attila ante portas».
IZLETI «AURORE»
Potovalni urad Aurora priredi v roboti). 1. in v nedeljo. 2. junija, izlet na Krk. Cena 15.500 ih.
V soboto, 6., in v nedeljo, 7. junija izlet na otok Rab. Cena izleta 17.500 lir.
Vpvovanje in informacije pri Aurori — Ul. Cicerone 4, tels’on 29 243.
Včeraj-danes
Danes, TOREK,	28.	maja
GOJKO
Sonce vzide ob 5.22	in	zatone	ob
20.42 — Dolžina dneva 15.22 — Luna vzide ob 12.45 in zatone ob 1.10.
Jutri, SREDA,	29.	maja
MAJDA
Vreme včeraj: najvišja temperatura 22,4 stopinje, najnižja 13,7, ob 19. uri	21,4 stopinje, zračni	tlak 1013,9
mb, rahlo pada, veter 5 km na uro jugovzhodni, vlaga 55-odstotna, nebo 6 desetink pooblačeno, morje mimo, temperatura morja 18,8 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 26. in 27. maja 1974 se je v Trstu rodilo 11 otrok, umrlo pa je 15 oseb.
UMRLI SO: 74-letni Enrico Vucco. 68-letna Adelma Bevilacqua vd. Seni-bus, 60 letni Luigi Zuliani, /Metna Luc a Borri por. Vittori, 51-letni Sergio Vdssilich. , 60-letna Ann» Kasba-rian por. Zennaro. 61-letni Rinaldo Stajer, 66-letni Guido Guštin, 66-letni Lodovico Bonifacio, 78-letni Marcel lo Cheti, 6K-letni Costantino Bjmazza. 66-letni Marino Iseppi, 67-letna Giovanna Romanin por. Michelazzi, 95-letna Aurelia Klun vd. Lucano in dan stari Angele Lusa.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Alla Basilica, Ul. S. Giusto 1; Croce verde, Ul. Settefontane 39; Alla Giustizia, Trg Libertà 6; Alla Testa d'oro, Ul. Mazzini 43.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
Al Lloyd, Ul. Orologio 6 — Ul. Diaz 2: Alla Salute, Ul. Giulia 1; Picciola. Ul. Orlam 2; All'Annunziata, Trg Valmaura 11.
LEKARNE V OKOLICI Boljunec (tel. 228-124); Bazovica (tel. 226-165); Opčine (tel. 211-001); Prosek (tel. 225-141); Božje polje -Zgonik (tel. 225-596); Nabrežina (tel. 260121); Sesljan (tel. 209-197 Zavije (tel. 213-137); Milje (tel. 271 124).
Slovenski klub priredi
danes, 28. maja ob 20.30 predavanje:
Dr. BREDA POGORELEC
Rast slovenskega knjižnega jezika iz zahodne slovenske pokrajine
Zanimivo predavanje dr. Pogorelčeve, docenta Univerze v Ljubljani, je hkrati zaključna prireditev Slovenskega klub'a v tekoči sezoni. Vljudno vabljeni!
Glasbena malica - Trst
Mala dvorana kulturnega doma v Trstu
jutri, 29. maja 1974, ob 20.00
IV.
ZAKLJUČNA AKADEMIJA GLASBENE ŠOLE
Solisti in harmonikarski ansambli
Vljudno vabljeni!
Vstop prost
__________________________________-
Kino
La Cappella Underground predvaja danes ob 19.00 in 21.15 «La stirpe dei dannati» (Children of the Dam-ned, 1963) režiserja Anthonyja M-Leader ja. Igiajo lan Hendry in Barbara Ferris. Film je iz cl' klusa «I mondi del Possibile». Ariston — LN.C. 16.00 «Paper moon» Luna di carta). Barvni film.
Nazionale 16.00 «Organizzazione crimini». Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Excelsior 16.00 «L’innocenza e turbamento». Barvni film. Igrata Edwige Fenech in V. Caprioli. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Grattacielo 16.00 «I tre avventurieri». Barvni film. Igrajo Alaine Delon, Lino Ventura in Joanna Shimkus.
Fenice 16.00 «Squadra volante». Barvni film. Igrata Tomas Milltan in Gastone Moschin. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Eden 16.00-22.15 Walt Disney «4 bassotti per 1 danese». Barvni film. Igrajo Dean Jones, Suzanne Pleshet-te in Charlie Ruggles.
Ritz 16.00-22.15 «Sutjeska» (La quinta offensiva). Režija Stipe Delie. V glavnih vlogah pa igrajo R’-chard Burton, Irene Papas. Bert Sotler, Michael Hordern in drugi. Glasba Mikis Teodorakis. Barvni film.
Aurora 16.30 «Pat Garret e Buly Kidd». Barvni film. Igrajo J. Co-bùrn, j. Robards, B. Dylan. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Capitol 16.00 «La governante». Barvni 'titm Tgya T. Ferro. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Cristallo 16.30 «Mercoledì delle ceneri». Barvni film. Igra Elisabeth Taylor, Henry Fonda in Helmut Berger.
Impero 16.30 «La caccia». Barvni film. Igrata Robert Redford in Marion Brando. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Filodrammatico 16.30—22.00 «La profanazione». Barvni film. Igrata Jean Sorell in Simonetta Stefanelli. Prepovedano mladini pod 13. letom.
Moderno 16.30 «Colpo per colpo». Barvni kitajski film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Ideale 16.00 «Geronimo». Barvni film. Igrajo Chuck Connors, Pat Con-way in Kamola Devi.
Vittorio Veneto 16.30 «Anastasia mio fratello». Barvni film. Igra Alberto Sordi
Abbazia 16.00 «Rullo di tamburi». Barvni western film. Igrata Charles Bronson in Alan Ladd.
Astra 16.30 «Tarzan nelle montagne della Luna». Barvni pustolovski film. Igrata Ron Ely in Manuel Padi Ha.
Radio 16.00 «I quattro figli di Katie Elder». Barvni film. Igrata John Wayne in Dean Martin.
Razna obvestila
Prosvetno društvo «Kraški dom»
priredi v nedeljo, 2. junija, orientacijski pohod za repentabrske občane. Shod ob 8. uri v občinski kopalnici v Repnu. Po pohodu bo piknik. Vpisujeta Vesna Guštin in Aleksij Križman do vključno petka, 31. t.m.
Šolske vesti
Združenje staršev otrok osnovne šole «Oton Župančič» in otroškega vrtca pri Sv. Ivanu v Trstu sklicuje zborovanje staršev v sredo, 29. maja 1974, ob 20. uri v šolskih prostorih v Ul. Caravaggio 4. Razpravljali bodo o rezultatih ankete o celodnevnem pouku in o nujnih delih v šolskem poslopju. Vse starše svetoi-vanske šole vabimo k obilni udeležbi, ker je to zadnji sestanek v letošnjem šolskem letu.
Ravnateljstvo državne srednje šole
s slovenskim učnim jezikom «Fran Levstik» na Proseku sporoča, da bo v soboto, 1. junija 1974, ob 17. uri slovesna otvoritev novega šolskega poslopja.
Prispevki
Namesto cvetja na grob pok. Michele Collerig. darujejo družine Furini (Trebče št. 47) 1.500 lir, čuk (št. 46) 1.500 lir. Pahor (št. 46) 2.000 lir i« Avgust Kralj (št. 211) 2.000 lir z» pevski zbor «Primorec» iz Trebč.
SOŽALJE
Slovensko planinsko društvo Trsi izreka svojemu odborniku Ervinu Gombaču globoko sožalje ob bridki izgubi dragega očeta Franca.
Ljudstvo še enkrat izpričalo
(Nadaljevanje s 1. strani)
je predstavnica Združenja staršev Milica Purič odkrila Trubarjev kip, ki ga je po nagovoru domačega župnika Marjana Živca blagoslovil škofov vikar msgr. Škerlj. Živic je v svojem nagovoru med drugim poudaril, «da tudi bridki spomini
1 _	.. >3
Egidij Strnad
na čas, ko smo bili oropani naše slovenske šole in prisiljeni v tujem jeziku piti tujo učenost, in pa ugotovitev, da je naša slovenska šola trn v peti nekaterim skrajnežem, ki našo šolo zločinsko napadajo, nas morajo priganjati da napne-mo vse sile, da jo ohranjujemo, izpopolnjujemo in tako bodočim rodovom zagotovimo zdrav in naraven razvoj osebnosti, posredujemo vso našo kulturno dediščino, prepojimo z ljubeznijo do materinega jezika in naših izročil ter se s spoštovanjem do vseh narodov pripravimo za poklicno delo, usposobimo za razgovor z drugimi in za sodelovanje pri delu za občo blaginjo.»
Trubarjev lik in pomen so nato s poezijo in petjem počastili ba-zovski učenci. Dijakinja Saška Metlika je recitirala poezijo «Primož Trubar», ki jo je napisal Filibert Benedetič, šolski pevski zbor pod vodstvom učitelja Bruna Kralja ter ob spremljavi organista Pavla Fonde pa je zapel pesem «Primož Trubar» na besedilo domačina Mira Prešla, ki jo je uglasbil za to priložnost Ubald Vrabec,
Miro Prešel
Lik začetnika slovenske književnosti so nato orisali razni govorniki. Slavnostni govor je imel Miro Prešel, ki je obširno zaobjel Trubarjevo življenje od rojstva v Rašici na Dolenjskem, njegovo šolanje, seznanitev z Lutrovimi nauki, bivanje pri škofu Bonomu v Trstu in pot v izgnanstvo, kjer je napisal prve slovenske knjige, do smrti, ki ga je pričakala v nemškem mestecu Derendingenu. V svojem o-risu je Prešel posegel tudi v tedanjo družbeno ureditev, v ideje, ki so se takrat kovale in pripravile pot družbenemu napredku. Trubar je bil pri nas najvernejši glasnik teh novih idej, je poudaril govornik in zaključil svoj govor z besedami akademika Franceta Kidriča: «da v zgodovini slovenskega naroda oznanja Trubarjev program jutranjo zarjo novega dne».
Za njim je spregovoril šolski skrb', nik Pericle Fidenzi, ki je predvsem poudaril vlogo kulture pri narodnem samoohranjevanju. Veliko narodov, ki so bili vojaško in gospodarsko močni, je v teku zgodovine izginilo, je dejal govornik, mali slovenski narod, ki ni imel mogočni^ armad, ne gospodarske in politične moči, pa se je ohranil. To je pogojilo njegovo kulturno bogastvo in navezanost na kulturne tradicije. Fidenzi je nato z dobrim poznavanjem naše zgodovine omenil razmere, ki so v Trubarjevih časih vladale na Slovenskem ter
Pericle Fidenzi
dejal, da so se privilegirani sloji sramovali svojega materinega jezika. Ravno Trubar je to mešanico narečij očistil ter posredoval narodu slovensko besedo v prvi slovenski tiskani knjigi. Obenem je Trubar živel v dotiku s tjepù kulturami, slovensko, italijansko in nemško in te različne vplive nahajamo tudi v njegovem delu. Temu dejstvu si moramo biti svesti, pred' vsem tu, je nadaljeval govornik, kjer se zlivata v celoto dve narodnosti, z različno kulturo in tradicijo, a z isto željo po miroljubnem sožitju, sodelovanju in skupnem napredku.
V imenu Združenja slovenskih književnih prevajalcev je pozdravil Janko Moder, ki je tudi poudaril združevalno moč Trubarjevega lika. «Trubar nam je dokazal, kako je treba spoštovati materin jezik,» je dejal Moder «ter obenem jezike vseh narodov.»
Pozdravom in prisrčnim besedam v slovenščini in italijanščini se je nato pridružil še pozdrav v nemščini. Prinesel ga je v imenu de-rendinške skupnosti pater Walter Dòttling. Povedal je. kako v njegovem mestu cenijo Trubarja in ka ko so mu v znak hvaležnosti posve-
IliiliiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiniMiiiuiiiiiiiniuniiiiiiiiMiiMiiiiiiiiiiiiiiiiitiiitiiiiimmiiiiiuujiiiittiiiiii
PO ZADNJIH VESTEH IZ EGIPTA
SUESKI PREKOP ODPRT SPOMLADI LETA 1975
Po njegovem ponovnem odprljn naj bi promet dosegel 25.000 do 30.000 ladij na leto
Po najnovejših vesteh iz Egipta naj bi bil Sueški prekop vozen šele spomladi prihodnjega leta. Po njegovem ponovnem odprtju naj bi promet dosegel 25 - 30.000 ladij na leto, kar ustreza približno 300 milijonom ton blaga. Od tega prometa naj bi na sredozemske luke v Evropi odpadlo 150 - 200 milijonov ton, na same italijanske luke pa 80 milijonov ton. Največji razmah v prometu naj bi zabeležila jadranska pristanišča Trst, Tržič, Benetke, Bari in Brindisi, kjer naj bi se promet povečal za 15 do 25 odst. v primeri z današnjim.
Dodatni promet je odvisen od tega, v kakšni meri bodo posamezne luke pripravljene sprejeti nove tovore. V tem pogledu ima tržaška luka že izdelane načrte, nima pa potrebnih finančnih sredstev. Od pravkar sprejetega zakona o IfiO milijardah si Trst obeta kakih 8 milijard lir državnega prispevka, poleg tega pa lahko računa na 15 milijard lir posojil, ki jih bo lahko najela z deželno pomočjo in deželnim jamstvom.
S tem denarjem bodo opravili vrsto prepotrebnih del v starem in novem pristanišču in še zlasti na pomolu VII, vprašanje posodobljenja luke pa s tem ne bo rešeno, kakor ne bo rešeno vprašanje ozkega grla, ki ga predstavljajo kopenske prometne zveze z zaledjem. Kaže pa, da tudi v drugih italijanskih lukah niso glede tega izrazito na boljšem. O teh vprašanjih bo temeljiteje razpravljal upravni svet pristaniške ustanove na nosehni seji. ki bo prihodnji petek (31. maja). Na seji bo glavni ravnatelj'
luke ing. Colautti poročal tudi o svojem potovanju v Egipt, kamor se je podal s skupino strokovnjakov in predstavnikov pristaniških uprav, ki je spremljala ministra za trgovinsko mornarico Coppa. Ing. Colautti je ob povratku iz Egipta najavil, da bo kmalu obiskal Trst egiptovski minister za pomorski promet A. M. Ahmed Ismail.
Včeraj prvi let iz lionk na Dunaj
V Ronkah so včeraj opoldne odprli novo sezonsko letalsko progo z Dunajem. Slovesnosti so se udeležili predstavniki deželne uprave, Konzorcija za ronško letališče in državne letalske družbe Alitalia. Na progi letijo letala DC-9, in sicer iz Ronk na Dunaj vsak ponedeljek in četrtek (ob 14.20), v nasprotno smer pa vsak torek in petek s pristankom na ronškem letališču ob 15.50. Let traja 55 minut. Proga je kakor o-menjeno sezonska in bo delovala do 27. septembra 1974.
Danes seja dveh konzult
Danes se sestane rajonska kon zulta za Sv. Vid in Staro mesto. Na seji, ki bo ob 20.30 v Ul. Colautti 6, bodo razpravljali o vprašanjih ljudskih gradenj. Ob isti uri se na Stari Istrski cesti 43 sestane tudi rajonska konzulta za Val-mauro in Naselje sv. Sergija.
Janko Moder
tili glavno mestno ulico in kulturni dom, kako so na njegov grob postavili križ, kako so ponosni na 400 let staro spominsko ploščo v deren-dinški cerkvi in kako urejajo Trubarjev arhiv. Obenem je povedal, da stoji v veži njihovega doma Trubarjev kip, ki je dvojček novega bazovskega kipa. Svoj pozdrav je zaključil z željo, da bi se takšna srečanja, kakršno je bilo v nedeljo v Bazovici, pogosteje obnavljala.
Govorom je sledil nastop harmonikarskega ansambla «Slomšek» iz Bazovice, ki je pod vodstvom Romane Zajec zaigral Kolo iz opere «Ero z onega sveta» J. Gotovca. Študentka Eva Žagar in Leo Križ-mančič sta nato podala nekaj Trubarjevih misli, nakar je nastopil orkester Glasbene matice pod vodstvom Oskarja Kjudra z violinskim koncertom v G duru W. A. Mozarta. Kot solist je nastopO Črtomir šiškovič. Kulturni spored je zaključil nastop šolskega pevskega zbora ob spremljavi orkestra GM. Zapel je tri pesmi Ignacija Ote (Majsko pesem, Preštevanko in Kaj bo Mihec) ter skladbo Aleksandra Vodopivca «Kosilo».
Ob zaključku sta se navdušenemu občinstvu ter vsem, ki so sodelovali na prireditvi poimenovanja šole, zahvalila predstavnika odbora staršev Milica Purič ter Leo Kralj.
Slavje se je nadaljevalo ob prijetni družabnosti v šolskih prostorih, kjer so učitelji pripravili zamimi-vo in poučno razstavo o Primožu Trubarju, «ki se je po 400 letih
OB 30-LETMCI UMORA 22 DOMAČINOV
Na zborovanju pri Peternelih poudarjena skupna volja po sodelovanju ob meji
Množici sta spregovorila voditelj upora na Primorskem Vilfan in komisar divizij Garibaldi v Furlaniji Lizzerò
Walter Dòttling
spet vrnil med nas in bo pri nas ostal, dokler ga bomo vredni», kot je med slovestnostjo dejal veliki književni prevajalec Janko Moder.
OB 15. URI V NABREŽINI
Danes seja občinskega sveta
Danes ob 15. uri se ponovno sestane devinsko-nabrežinski občinski svet. Na dnevnem redu je nekaj vprašanj v zvezi z občinskimi u-službenci, odobritev sklepov občinskega odbora, vprašanje tehničnega urada po razpustitvi z zgo-»iško in repentabrsko občino ter povečanje števila otroških vrtnaric.
Ob 30-letnici gnusnega nacističnega maščevanja nad ljudstvom pri Peternelih v Brdih je bila v nedeljo v tem kraju proslava, na kateri so se spomnili na partizanske boje slovenskega in italijanskega ljudstva v Brdih, na velike bojne uspehe in na maščevanje nacistov, ki so pobili 22 domačinov ter so nekatere celo žive zmetali v ogenj. Lansko leto so žrtvam nacističnega divjanja odkrili spomenik.
Nedeljske proslave se je udeležila izredno številna množica prebivalstva iz obeh Brd, jugoslovanskih in italijanskih, z naše strani so bili prisotni številni predstavniki oblasti, med katerimi naj omenimo predsednika pokrajine Videm Turella.
Organizator upora primorskega ljudstva ter graditelj ljudske oblasti dr. Joža Vilfan se je v govoru spomnil skupnega boja slovenskih in italijanskih partizanov, ki so položili temelje novim italijansko - jugoslovanskim odnosom. Zato smo toliko bolj presenečeni — je dejal Vilfan — ko smo ugotovili, da v italijanskih družbi še živijo sile, ki kažejo apetit po naši zemlji. Govornik je izrazil prepričanje, da bo oblak, ki je zasenčil odnose, prešel in da se bo sodelovanje razvijalo kot poprej. Ob tem se je skliceval na Kardeljevo izjavo, v kateri je tako jasno začrtano jugoslovansko stališče do vprašanja meje, po kateri v 20. stoletju meje niso zato, da bi jih utrjevali, ampak odpravljali.
Predstavnik odporniškega gibanja v naši deželi Mario Lizzerò je omenil enakopravno sodelovanje slovenskih in italijanskih odporniških sil v naših krajih in prvi sporazum med garibaldinskimi enotami in briško - beneškim odredom o skupnih akcijah in o povojnem reševanju mejnega vprašanja. Lizzerò je dejal, da so dva predsednika Italije in Jugoslavije, dva predsednika vlad in dva zunanja ministra opredilili italijansko - jugoslovansko mejo kot najbolj odprto v Evropi in da za italijanske delovne ljudi vprašanje meje ne obstaja, ampak obstaja samo živa težnja po obnovitvi poprejšnjega stanja. Vprašanje meje so odprli fašisti, je dejal Lizzerò, ki so skupno z vsemi ostalimi konservativnimi silami doživeli na referendumu tako hud poraz. Sliceval se je tudi na stališče deželnega odbora ANPI, naj italijanska vlada prizna sedanjo mejo za dokončno.
Ob tej priložnosti so položili številne vence k spomeniku in na pokopališče pri JPeternelih ter k spomenikom in na grobove borcev za svobodo in družbeni napredek v Brdih. V kulturnem delu programa so nastopili Briški oktet ter osnovnošolski otroci. Na prireditvi so razdeljevali knjižico Galliana Fogarja «Od ilegalnega antifašizma do proletarske brigade», ki je pred kratkim izšla v slovenščini. Knjižico je izdala občinska uprava iz Ronk.
Srečanje osnovnošolcev iz Gorice in Števerjana
V soboto popoldne so se na šolskem igrišču v Ul. Randaccio srečali v tekmi med dvema ognjema u-čenci srednje šole iz Števerjana in Gorice. Zmaga je tokrat šla Šte-
verjancem, ki so osvojili tudi prehodni pokal.
V jutranjih urah pa so zadnji trije razredi števerjanske osnovne šole obiskali vojni muzej v palači Attems ter tiskarno «Grafica».
Pridržana prognoza za motociklista
V nedeljo ponoči se je v šte-verjanu, v ščetnem, ponesrečil 28-
letni delavec Ivan Peršolja — iz Gorice, Ul. Forte del Bosco 11. Peršolja se je z motorjem KTM GO-24427, vračal domov proti mestu. Na nekem ovinku pa je izgubil nadzorstvo nad vozilom in silovito trčil v obcestni kamen. Nemudoma so ponesrečenca prepeljali v goriško bolnišnico. Peršoljevo stanje se je medtem poslabšalo in so ga zato odpeljali v nevrokirurški oddelek videmske bolnišnice, kjer so si zdravniki pridržali prognozo zaradi hudega možganskega pretresa in prebitja lobanje.
V PRIREDBI DOMACI SEKCIJE ANPI
S kulturno prireditvijo zaključen praznik na Peči
Vabilu prirediteljev se je odzvalo veliko ljudi
Prireditelji ljudskega praznika na Peči so z upehom, ki so ga dosegli, lahko zadovoljni. Prazniki na Peči nimajo sicer kdove kaj velike tradicije, bivši partizani so jih u-vedli pred nekaj leti, kljub temu pa je na praznik prišlo precej ljudi, predvsem iz najbližje okolice. Veliki prostor pred vasjo, kjer so pred kratkim postavili veliko cementno ploščad, je zelo pripraven za take prireditve. Domačini pa bodo morali misliti na nasad dreves na prostoru okrog ploščadi za odrom, kajti pevce se je zaradi odprtega prostora slabo slišalo. Prav tako bodo morali poskrbeti za večje parkirne prostore; včeraj je bi-
S praznika ANPI na Peči
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinmiiiiiuiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiN
UGOTOVITVE NA NEDELJSKEM OBČNEM ZBORU
Konzorcij za zaščito briških vin je v 10 letih opravil precejšnje delo
Briška vina so se v tem času lepo uveljavila
V desetih letih obstoja je konzorcij za zaščito tipičnih briških vin docela opravičil svoj obstoj. Do te ugotovitve je prišel predsednik konzorcija, grof in veleposestnik Douglas Attems, ki je imel glavno poročilo na nedeljskem občnem zboru konzorcija, kjer so praznovali desetletnico. V veliki dvorani trgovinske zbornice se je zbralo okrog dvesto ljudi, med njimi je bilo precej slovenskih kmetov z Oslavja, števerjana, Plešivega, ki so včlanjeni v konzorcij in ki so z zanimanjem sledili dolgemu, skoro poldrugo uro trajajočemu govoru predsednika.
Prav je, da se spomnimo, kje so bila briška vina, kje je bilo vinogradništvo v naših Brdih pred desetimi leti. Briška vina so takrat šla dobro v promet, vendarle so jih v odprtih posodah prodajali v glavnem v tukajšnjih krajih in je njihova prodaja segala kvečjemu do Vidma. Malo je bilo takrat ustekleničenih vin iz naših Brd. Brda so bila polna drugih nasa-
dov, v glavnem češnjevih, tudi vinogradi so bili dobro zastopani, ne pa v tolikšni mèri kot danes, kmetje niso imeli na razpolago večjih kleti.
Konzorcij je napravil precej za valorizacijo briških vin. V teh letih je bil odobren zakon o zaščitnem briškem okolišu. Deželna uprava je nudila precej pomoči kmetom, ki so hoteli obnoviti vinograde in urediti nove trtne nasade. Marsikateri večji kmet si je uredil moderno klet, nekateri trgovci z vinom so zgradili večje kleti in lani je bila dokončana tudi zadružna klet v Krminu. Kmetje so pričeli v večji meri ustekleniče-vati svoja vina. Ta gredo danes zelo dobro v prodajo, zaslužek je precejšnji, briška vina so znana po vsej državi in tudi v inozemstvu na specialnih razstavah so dobila veliko nagrad. Vsi kmetje sicer niso člani konzorcija «Collio», marsikdo si je celo omislil svoj zaščitni znak, nekateri so se od konzorcija oddaljili na buren način
111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111
PETOVEUSKI PROCES PRED ZAKLJUČKOM
Zahteva javnega tožilca Pascoli ja: šest obsodb na dosmrtno ječo!
Po njegovem so vsi obtoženci enako krivi ■ Za Scopazzijevo je zahteval tri leta zapora
Šest obsodb na dosmrtno ječo. To i iz protesta, ko je javni tožilec goje zahteva javnega tožilca dr. Bru- voril o njenih sestankih v zaporu na Pascolija, ki jo je izrekel vče- s pričo Walterjem Di Biaggiom.
• V Uradnem vestniku dežele Furlanije - Julijske krajine je bil med drugim objavljen odlok, s katerim je predsednik odbora Comelli imenoval člane novega vodstva Konzorcija za bonifike «Ter - Krnahta». Za deželnega komisarja pri ustanovi je bi! imenovan O. Pacioni, člani kon-zulte — ki ima svoj sedež v Vidmu — pa so A. Franz, P. Cussig, V. Micossi, B. Peverelli, E. Piccini, O. Giorgiutti, R. Perini, A. Sant, M. Patriarca in W. Morandini.
Delno znižana kazen morilcu žene Fcrcsinu
Tržaško prizivno porotno sodišče (preds. Franz, poročevalec Costa, tožilec De Franco) je včeraj obsodilo na 17 let in pol zapora 30-letnega Danteja Feresina, ki je na vseh mrtvih dan leta 1970 v Ro-mansu do smrti zabodel svojo mlado ženo, 19-letno Loretto Oresig, s katero se je poročil avgusta istega leta in ki mu je že povila hčer.
Na prvostopenjskem procesu so ga obsodili na 15 let zapora in na tri leta pripora v kriminalistični umobolnici, včeraj pa so mu zaporno dobo povišali, vendar so odbili leta pripora v umobolnici. Javni tožilec je zahteval skoro 35 let zapora, branilci odv. Fortuna, Ma molo in Maniacco pa so predlagali znižanje prvotne kazni.
raj, ob 13.37, po desetih urah in pol obtežilnega govora, za Romana Resena, Enza Badina, Mario Mez-zorano, Giannija Mezzorano, Giorgia Budicina in Furia Larocco. Za Anno Mario Scopazzi je javni tožilec zahteval tri leta zapora.
Dr. Bruno Pascoli ni v svojih zahtevah omenil dosmrtne ječe, o-mejil se je na zahtevo po «najvišji kazni». Najvišja kazen, ki jo predvidevajo italijanski zakoni je dosmrtna ječa. Dr. Pascoli obtožuje namreč šesterico tako sodelovanja v pokolu kot nedovoljene posesti razstreliva; Resen je po njegovem kriv tudi nezakonitega vtihotaplje-nja razstreliva na državno ozemlje; Resen, oba Mezzorana, Larocca in Budicin tudi kraje avtomobila. Javni tožilec je tu-’i po svoje tolmačil pred kratkim sprejet zakonski od; lok z dne 11. aprila 1974. V točki 8 tega odloka je dana možnost sodnikom, da napravija določene razlike med obtoženci in da spremenijo obtežilne v olajševalne okolno-sti. Najbrž je mislil s tem na Budicina. ki bi bil, na podlagi tega zakonskega dekreta, dobil kazen med 15 in 24 leti zapora. Javni tožilec je tako zabil klin med šesterico obtožencev.
Ti so sprejeli zahtevo javnega tožilca zelo mirno. V sodni dvorani so bili takrat prisotni Romano Resen. G'orgio Budicin, Furio Laroc-ca in Gianni Mezzorana. Enza Badina že več dni ni na razpravo.
številna včerajšnja publika in časnikarji so se z zanimanjem spraševali, zakaj ni hotel javni tožilec izreči besed «dosmrtna ječa». Ni sam morda prepričan v obtožnico? Obrnjen sodnikom je dr. Pascoli dejal, da je kazen, ki jo on zahteva, zelo stroga. Vendarle bodo obtoženci, je dejal, če bodo obsojeni, še vedno lahko živeli, še vedno lahko gledali zvezdnato nebo. V Petovljah pa so bili umorjeni trije mladi čuvarji javnega reda, ki počivajo danes v majhnih pokopališčih svojih rojstnih krajev. Na te morajo sodniki pomisliti, ko bodo odločali, je zaključil svoj govor dr. Pascoli.
Včerajšnja razprava se je pričela s tričetrturno zamudo, ker ni prišel nanjo noben branilec. Odvetnika Pedroni in Maniacco sta bila zaposlena na drugem procesu, prizivnemu proti Feresinu iz Moše, ki je ubil svojo ženo. Odvetnik Bernot je napovedal svoj prihod danes zjutraj, predsednik sodišča dr. Corsi na je ugotovil, da sta bila odvetnika Battello in De Luca neopravičeno odsotna. Njihovo mesto je začasno prevzel tržaški odvetnik Mateika. Publike je bilo včeraj zelo veliko, med njo smo opazili precej lindi iz Gorice
Javni tožilec se j ■ tudi včeraj do taknil v glavnem ugotavljanj, do katerih je prišlo na preiskavi, za nemaril pa je, kar se je dogodilo ! na sodišču. Tako ni upošteval za
prav tako ni Scopazzijeve; Maria ključkov pričanja izvedenca za gla-Mezzorana pa se je prej oddaljila sove dr. Grassa na sodišču, niti
raznih drugih pričevanj. Poudaril je pričanje zapornika Brandolina v go-riškem zaporu (ta je na sodišču zanikal vse), precej poudarka je dal tudi izjavam Marokanca Al Bakrija, ki ga sploh niso zaslišali. Dejal je tudi, da ni bil ukradeni Bresciov avto vedno v Petovljah. Obtoženci so z njim krožili in pritrdili nanj ukradeno evidenčno tablico, ki so jo vzeli iz skladišča inšpektorata za motorizacijo v Ulici Caprin. Maria Mezzorana je skušala najti v svojih zagovorih priče, ki bi jo lahko razbremenile, a se je vselej zarekla. Kriva je kot vsi drugi, ker je sovražila karabinjerje in neposredno sodelovala pri pripravah za atentat.
Enza Badina je prijatelj Furio Larocca «spravil» v atentatorsko skupino, tako iz prijateljskih kot iz drugih, nepojasnjenih razlogov, je dejal javni tožilec. Atentat so izvedli 31. maja, nekaj dni po odhodu Resena iz Gorice in ko so dobili človeka, ki je pripravil razstrelivo, t. j. Badina. Ta je tudi avtor telefonskega poziva karabinjerjem. Marsikomu se je zdelo, da je neznanec bil Furlan. Treba je zato vedeti, je dejal javni tožilec, da i-ma Enzo Badin mater iz Karnije. Ta ga je v prvih letih življenja naučila narečja, katerega ni pozabil.
Anna Maria Scopazzi pa je obtožena prikrivanja dejstev in tudi, ker je prisilila prijateljico Claudio Tu-rus, da je krivo pričala, v želji, da bi koristila Resenu. Zanjo je javni tožilec zahteval tri leta zapora.
Dr. Pascoli je govoril deset ur in pol Danes prično zagovore branilci: prvi bo spregovoril odv. Bernot.
pred nekaj leti.
Predsednik konzorcija grof Attems (poleg njega je za predsedniško mizo sedel podpredsednik A-leš Kom Janc iz števerjana) je poudaril v svojem poročilu potrebo oo nadzorstvu nad vini. Govorijo celo, da nekateri vtihotapljajo na briško področje vina od drugod in jih potem prodajajo s precejšnjim zaslužkom. Vendarle je treba imeti za to točne dokaze. Funkcionarji konzorcija, zlasti enolog, so na-razpolago vsem članom z nasveti, posebno še pri ustekleničevanju vin.
Pisarno briškega konzorcija imajo skupno s konzorcijem za nižinska vina «Isonzo», ki je dobil zakonski dekret šele pred kratkim. Predsednik je tudi poudaril veliko razumevanje in pomoč deželne u-prave. Ta je nudila precejšnjo pomoč, ker je razumela, da je edinole v vinogradništvu rešitev za gospodarstvo gričevnatega področja, kjer so pred desetimi leti zabeležili izseljevanje. Danes tega ni več, in to z naše strani ugotavljamo, na nedeljskem občnem zboru. so bili prisotni številni mladi vinogradniki in kmetje.
Veljavnost konzorcija so podaljšali za nadaljnjih deset let.
Drevi filmski večer na Oslavju
Drevi bo na Oslavju zanimiv filmski večer. Prosvetno društvo «Naš prapor» je namreč pripravilo pred-vanjanje dveh partizanskih filmov iz serije VOS. Ta sta «Gadje med seboj» in «V mreži». Večer bo v gostilni pri Pepiju na Oslaviju s pričetkom ob 20.30.
Smrtna nesreča v Cornu di Rosazzo
V soboto zvečer se je v Cornu di Rosazzo v videmski pokrajini, pripetila zelo huda nesreča, pri kateri je ena oseba umrla, štiri pa so ranjene sprejeli v kr-minsko in čedadsko bolnišnico. Žrtev čelnega trčenja med dvema avtomobiloma je 28-letni šofer Marino Guglione iz Gorice, Ul. Monache. Guglione zapušča ženo in 6-letnega sina.
Približno ob 21. uri se je Guglione z dvema prijateljema, 42-let-nim Vittoriom Dornijem iz Gorice in 24-letnim Pierinom Basellom, prav tako iz Gorice, vozil iz Kr-mina proti Čedadu. Takoj po vasici Corno di Rosazzo je na ovinku, verjetno zaradi hitrosti, čelno trčil v nasproti vozeči avtomobil, v katerem sta bila 32-letni arhitekt iz Turjaka Bruno Runello in 25-letna študentka iz Gorice Luciana Lafig. Po trčenju je Guglione zaradi hudih notranjih poškodb takoj izdihnil, druge potnike avtomobilov pa so nemudoma odpeljali v bolnišnico, kjer se bodo zdravili od 20 do 40 dni.
la namreč vsa okolica natrpana s avtomobili.
Na nedeljski prireditvi sta pod večer nastopila najprej ločeno, nato pa skupno, pevska zbora «Jezero» iz Doberdoba in «Oton Župančič», iz štandreža. Vodila sta ju profesorja Silvan Križmančič in Ivan Mignozzi. Ob koncu sta oba zbora zapela nekaj pesmi ob spremljavi doberdobske godbe na pihala «Kras», ki je imela tudi svoj samostojni nastop. Zelo dovršeno, morda bolje kot ob drugih prilikah, so pesmi recitirali mladi člani štan-dreške recitatorske skupine Graci-jela Zavadlav, Katjuša Ožbat, Diego Marvin in Miloš Tabaj.
Zvečer pa je bilo na plesišču zelo veselo, pri bogato založenih stojnicah so se gnetli ljubitelji domačih piščancev in klobas ter dobrega vinca. Na Peči je napočil čas za obnovitev širšega kulturno - prosvetnega delovanja. Ljudje so s prazniki in tudi z ureditvijo prireditvenega prostora to dokazali. Zato jim gre vsa čast.
V soboto in nedeljo je bilo tudi tekmovanje v briškoli. V soboto sta v briškoli zmagala Viktor Čev-dek in Jožef Lavrenčič, oba s Peči, in osvojila dva pršuta. Druga sta bila Rafael Skok in Ivo Cotič iz Sovodenj, kolo sira sta dobila Jurij Pahor in Drago Kovic iz Rupe, četrto mesto pa sta zasedla Franko Lavrenčič in Marjan Duž-man, ki sta dobila vsak po dve salami.
Enake nagrade so šle tudi zmagovalcem briškole v nedeljo. Zmagal je par Racfvoj Marušič — Rado Buzin. Sledili so pari Nado Devetak in Fran Pete jan, Lavrenčič — Kosič ter par iz Gorice.
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA — GORICA in ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE V GORICI v sodelovanju z Ustanovo za kulturne in umetniške prireditve EMAC iz Gorice GOSTOVANJE
PRIMORSKEGA DRAMSKEGA GLEDALIŠČA IZ NOVE GORICE Jean Anouilh
SKUŠNJA
ALI
KAZNOVANA LJUBEZEN
Prevod:	Bruno Hartman
Scena:	Niko Matul
Izbor kostumov:	Milena Kumar
Režija:	DUŠAN MLAKAR
Jutri, 29. t.m. 1974, ob 20.30 v gledališču «G. Verdi» v GORICI ABONMA RED A (mesto, okoliški in 'idinski)
Razstave
V	gradu Kromberk je vsak dan odprta zanimiva slikarska razstava «Od baroka do impresionizma na Slovenskem». Razstava je odprta tudi ob nedeljah v popoldanskem času.
Goriški slikar Andrej Kosič razstavlja svoja dela v Katoliškem do. mu. Razstava bo odprta do konca meseca.
V	kavarni Teatro razstava rimskega slikarja Maria Gorija.
V	galeriji v Pasaži razstava tržaškega slikarja Pina Ferfolie.
Kino
DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je de žurna lekarna D'Udine, Trg sv. Fran čiška 4. tel. 2124.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponnči ie de žurna lekarna Al Redentore, UL Ros selli, tel. 72340.
Gorica
VERDI 16.30—21.30 «Giordano Bruno». G. M. Volontè in C. Rampling. Barvni film.
CORSO 16.30—21.30 «Il giorno del delfino». George Scott. Barvni film. MODERNISSIMO 17.00-21.30 «Glory boy». A. Kennedy in M. Ryad. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
VITTORIA 17.30-22.00 «L'nsodisfatta». P. Cuny. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. CENTRALE 17.00-21.30 «Un matto due matti, tutti matti». F. Blancke in A. Maccioni. Barvni film.
Tržič
AZZURRO 18.00—22.00 «Noa noa». Barvni film.
EXCF.LSIOR 16.00-22.00 «Bocser dalle dita d'acciaio». Barvni film. PRINCIPE 18.00-22 00 «I ptofessio-nisti». Barvni film.
Nora Gorica
SOČA «Nočna patrola». Ameriški barvni film ob 18.00 in 20.00. SVOBODA «šakal», angleški barvni film ob 18.00 m 20.00.
DESKLE Prosto.
RENČE «Dekameron», italijanski barvni film ob 20.00.
PRVAČ1NA Prosto.
Ilojslva, smrti in poroke
ROJSTVA: Samatha Delponte. I-laria Ghezze. Floriana Spinola, Francesco Cecchini, Debora Valentini, Michele Medeot, Alessandro Candotti.
SMRTI: 73-letni upokojenec Alberto Palli; 86-letna upokojenka Marija Barazzetti; 82-letna upokojenka Francesca Gagliardo vd. Nola.
OKLICI:	uradnica Maddalena
Trampuš in uradnik Vojko Mlakar: uradnica Romana Miami in uradnik Ferruccio Donati; uradnica Flavia Visintin in uradnik Franco Ahrens: gospodinja Lia Castellina in delavec Ernesto De Marchi.
POROKE: delavka Giuliana Favero in mehanik Claudio Menotti: prodajalka Claudia Scaramuzza in Alessandro De Blasi.
ČASOPIS «KAPITAL» JE V BONNU SPROŽIL NOVO AFERO
O «ODKRITJU» VOHUNA NAD VSEMI VOHUNI
Opirajoč se na nekakšno sladijo CIA, je «Kapital» osumil in obtožil vohunstva v prid DR Nemčije šefa zahodnonemške protivohunske službe Nollaua - Demanti vlade ZDA
Afera, ki se je bila rodila preteklo sredo pod večer in je v Bonnu dvignila silovit oblak prahu, je zamrla še istega dne, se pravi še isti večer, čeprav bo gotovo še precej časa burila domišljijo nasprotnikov kanclerja Schmidta in socialdemokratov.
Mesečnik «Kapital», ki se u-kvarja z vprašanji visoke finance in piše za svet industrije, bank in veletrgovcev, je namreč naknadno objavil še vest, da Guenther Guillaume, aretirani agent obveščevalne službe DR Nemčije, pravzaprav v tej aferi ni najvažnejši vohun druge Nemčije v Bonnu, marveč da je bil kot tak le namerno žrtvovan, da bi zavarovali in prikrili znatno važnejše agente na važnejših položajih ter v politiki ZR Nemčije. «Kapital» je članek, obravna-vajoč to temo in opira jod se na «odkritja» neke povsem sveže študije ameriške obveščevalne službe CIA, odposlal uredništvam televizije, časnikov in agencijam. V njem je med drugim rečeno, da je šef zahodnonemške protivohunske službe, Guenther Nollau, povezan z varnostno službo DR Nemčije in da zanjo dela.
«Kapital» trdi v tem članku, da je v omenjeni študiji ameriške obveščevalne službe, v kateri je govora o naravi in delovanju a-gentov DR Nemčije oziroma o njihovem prodiranju v organe in politiko Zah. Nemčije, rečeno da je Guillaume po teži v resnici šele tretji ali četrti vohun in da obstajata vsaj dva, ki sta pomembnejša od njega.
Znano je, da je Nollau socialdemokrat, ki je šele po prihodu socialdemokratov na oblast, to se pravi po sestavi socialdemokrat-sko-liberalne koalicije bil imenovan za šefa Zveznega urada za zaščito ustave v Koelnu (zahod-nonemška proti vohunska služba). Njen nekdanji šef, Jon, je namreč v nejasnih okoliščinah svoj čas zbežal v DR Nemčijo, nakar se je spet vrnil in bil obsojen.
Ustanova, ki jo vodi Nollau, je že več časa pod udarom kritike v zvezi z afero Guillaume, ker je prav ta imela preveriti oziroma je bila preverila Guillauma ter ga priporočila Brandtu, da ga je namestil v svojem kabinetu, in to prav v času, ko je že obstajal sum, da dela za DR Nemčijo. Takisto je tudi znano, da sodi Nollau v krog prijateljev šefa socialdemokratske parlamentarne skupine, Herberta Wehnerja, a prav ta ga je predložil za voditelja kolnske centrale zahodnonemške protivohunske službe. Zatorej takole navajanje obtožb proti Nollauu pomeni bržkone predvsem obtožbo oziroma posreden napad proti Wehnerju.
Razumljivo je, da je Schmidtova vlada takoj zapopadla politično nevarnost te kampanje, v kateri je časopis «Kapital» samo zunanji glasnik interesov določenih krogov, ki stoje za njim. Določen sum v rasnost in verodostojnost vseh teh vesti, pa je povzročilo že samo ime avtorja članka, ki je po poreklu Holandec, kot glavni urednik «Quicka», Van Heuhaus, znan po svojih zvezah z obveščevalnimi punkti in raznimi obveščevalci oziroma po tem, da je v reviji, ki jo vodi, že nekajkrat skušal načeti «štorije», naperjene proti Brandtu. Zdaj pa je nenadoma Heuhaus
izjavil, da je tudi on imel v rokah omenjeno študijo ameriške obveščevalne službe, da pa je ni objavil, ker jo še «preverja». Tako je torej dejstvo, da je vse to konec konca objavil časopis «Kapital», ki ga je zatem podprl še Heuhaus, navsezadnje primoralo Schmidta in njegovo vlado, da sta ka ■ se da naglo in odločno ukrepala, da bi akcijo razbila še na sr .nem začetku, še preden bi prišlo do neprecenljive politične škode za njene komaj utrjene pozicije.
Bonsko zunanje ministrstvo je takoj postavilo ameriškemu ambasadorju v ZR Nemčiji vprašanje, ali obstoji takale študija Centralne obveščevalne agencije ZDA in, ali, drže navajanja «Kapitala» o vsebini teh dokumentov ter obtožbah proti Guentherju Nollauu. Ameriški ambasador je takoj demantiral obstoj takega dokumenta, in to zelo odločno z javno izjavo.
Toda zdi se, da to ni zadovoljilo bonske vlade, ker besedo je zatem povzel tudi State Departe-ment v Washingtonu, in sicer v obliki dokaj neobičajne bliskovite reakcije, ki kaže, kako je vsa stvar nadvse občutljiva tudi za
ameriško-zahodnonemške odnose v trenutku, ko je Schmidt postal kancler. Pomočnik Henrvja Kissingerja, bivši ameriški veleposlanik v Bonnu, Kenneth Rash, je namreč namudoma pozval k sebi bonskega ambasadorja v Washingtonu in odločno demantiral obstoj zadevne študije CIA. Vso afero je označil za izmišljotino, kot tudi obtožbe proti Nollauu. Razumljivo je, da je Schmidtova vlada nato takoj objavila poročilo, v katerem je rečeno, kako je Kissingerjev pomočnik, v razgovoru z veleposlanikom von Staddnom, celotno pravljico objavljeno v «Kapitalu», energično in v celoti zavrnil.
Tako je afera kaj kmalu splahnela, balon je bil predrt, vendar pa poizkus lansiranja te afere ni tako nedolžen, zato se tudi ne gre čuditi, če ga bonska vlada ni sprejela tako, da je enostavno zamahnila z roko, češ — pač kvante. Primer jasno kaže, da se zahodnonemške konservativne sile ne bodo ustavile pred ničemer, da bi zrušile tudi to vladno koalicijo socialdemokratov in liberalcev. Pa tudi sama afera bržkone še ni popolnoma končana.
ROBERT REOFORO: PORTRET NOVEGA FILMSKEGA JUNAKA
Najlepši fant Amerike je v ljubezni zvest
Samo enkrat se je izneveril svoji ženi - Zanko mu je nastavila B. Streisand - To, da je postal ljubljenec ameriškega filmskega občinstva, ga ne gane preveč - Sam pa dobro ve, kaj hoče
Ilustrirani časopisi pišejo o «čudežu», producenti so znova ustvarili «proizvod», ki prinaša milijone (dolarjev), filmski kritiki soglasno hvalijo njegovo igro, deklice lepijo njegove fotografije nad posteljo, Američanke so ga izvolile za «idealnega moža» . .. Samo on, čudoviti Robert, hladnokrvno zre na hrup okoli sebe in mirno izjavlja: «Dvanajst let sem čakal na uspeh, zato . . .». Robert se dobro zaveda, da je treba veliki del tega slovesa pripisati njegovi privlačnosti, a se ne boji odkritosrčno priznati: «Kakšen ljubimec, neki! Zvest sem, kot medvedek, svoji ženi nisem nikoli nastavil rožičkov! No, ker hočem biti iskren . .. samo enkrat. . .».
Najprej moram pojasniti, kdaj in zakaj, je Robert Redford zatajil svojo ljubljeno soprogo Lolo. «Dogodek», ki je Robertu zapustil pravi šok, se je pripetil lansko leto. Takrat je Robert snemal film «Kakšni smo bili», v katerem je prvič nastopil kot veliki protagonist - ljubimec. Njegova soigralka je bila Barbra Streisand, ki je istočasno tudi edina ženska na svetu, ki se lahko postavlja,
OB OBČINSKEM PRAZNIKU DIVAČE
Spomini ob 30-letnici napadov na železniško progo pri Rodiku
8. september 1943: improviziran koncert narodnih in udarnih pesmi na travniku na Kačičah - Miniranje proge
Članek, ki ga je objavil Dj. Pla-njavec v P.d. 23. t. m. v katerem seznanja javnost s prireditvami, ki so v teku ob občinskem prazniku Divače ob tridesetletnici partizanskih napadov na železnico pri Rodiku, me je spodbudil, da tudi sam napišem o dogodkih in ljudeh, ki sem jih osebno poznal in katerih usoda me je močno presunila.
Vlak, ki je vozil iz Hrpelj v Trst je bil takrat edino prevozno sredstvo, ki je povezovalo te kraje z mestom. Zato smo se vsi, ki smo se vozili z njim, med seboj dobro poznali in sicer delavci, mlekarice, perice in šolarji. Med slednjimi je bil tudi Slavčev Sergij iz Rodika. Med seboj smo se dobro razumeli, ker nas je družilo navdušenje za nogomet.
Osmega septembra 1943 sem šel s starši na tradicionalni izlet v Kačiče. Na vlaku smo se znašli z večjo skupino ljudi iz Ricmanj in Boršta in skupaj preživeli ta zgodovinski dan na Kačičah.
Pravega vzdušja ni bilo, ker je skoraj vsaka družina imela koga v vojski. Zato je bilo tem bolj doživeto splošno petje pri popoldanskem cerkvenem obredu, kajti v tisti dobi se je lahko pelo slovensko le v cerkvi.
Kakšno presenečenje je bilo za nas, kar smo zagledali kasneje na dvorišču vaške gostilne. Pred množico ljudi so do tedaj strogi karabinjerji ostali brez kap. Razposajena dekleta so jih metala v zrak in se šemila z njimi. Tako smo zvedeli, da je Italija kapitulirala.
piiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiuiiiiiuiiiHiiiiiiiiuMiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiii
36.
I
C. GALE
V. HERCEG
Naša družba, ki je bila sestavljena pretežno iz dobrih pevk, je pod vodstvom pevovodje Draga Petarosa in ob spremljavi moje harmonike takoj improvizirala na travniku ob cesti pravi koncert narodnih in udarnih pesmi. Pridružila so se tudi mlada dekleta iz Rodika, s katerimi smo se spoznali.
Veselje je bilo nepopisno, vendar kratkotrajno, kajti italijanski je sledila nemška okupacija in tedaj se je za naše kraje najhujše
šele začelo.
Moški, ki jim je uspelo po polomu Italije pribežstti domov, so kmalu odšli v partizane. Z njimi tudi moj starejši brat, ki je bil vključen v notranjski odred.
Prav dobro se spominjam nekega poletnega dne 1944. Prišel sem z njive in zagledal nepoznano ženico ob mizi. Mati mi je takoj pojasnila, da je to Škrjančeva mati z Artviž, ki je prinesla sporočilo, da se moj brat nahaja pri njih z njihovim Jožetom in večjo skupino partizanov iz notranjskega odreda, ki je prišla minirat železnico.
Takoj sta se mati in teta odpravili z njo na Artviže, ker nista hoteli zamuditi priložnosti, da bi brata po več mesecih zopet videli. Niti najmanj ni mati pomislila na nevarnosti, ki jim je šla nasproti. Še isti večer je bila pri njem v Artvižah in prisostvovala napetemu vzdušju pred akcijo.
Tisto noč so partizani slednjič minirali železnico pri Rodiku in se spet vrnili v Artviže zadovoljni nad uspehom. Sledila je prava zabava s petjem in harmoniko. Pred Nemci so se umaknile sem dekleta iz Rodika in z njimi Slavčev Sergij in se udeležili tega slavja, medtem ko so se Nemci vrnili v dolino.
V Slopah so zajeli aktivista iz Rodika in ga javno obesili pri železniški čuvajnici pri Rodiku. Prav tu mimo sta se vračali domov mati in teta, ko sta zvedeli, da so se Nemci vrnili v Hrpelje.
Mladinci iz Rodika pa so se odpravili domov šele drugo jutro in nič hudega sluteč prepevali po po gozdu partizanske pesmi. To je bilo zanje pogubno, ker so naleteli ravno na nemško kolono, ki je bila namenjena na Artviže, da bi tam presenetila partizane. To pa jim ni uspelo in po krajšem spopadu so imeli ranjenega oficirja. Zato so se maščevali nad nebogljenimi prebivalci. Požgali so v vasi kar je bilo še celih hiš, kajti Artviže so že enkrat gorele ob prvi nemški ofenzivi 1943 in zverinsko pobili mlade ujetnike, moje znanke, in prijatelja iz Rodika, ki se mu ni uresničila želja, da bi postal inženir.
Ob sedanjih svečanostih ne smemo pozabiti tudi njih, ki so žrtvovali svoja mlada življenja za našo bodočnost.
M. Kuret
del), ki jih je pred kratkim podaril Milanu inž. Antonio Boschi.
Na razstavi so dela številnih avtorjev najrazličnejših smeri in generacij: od futurizma do metafizičnega slikarstva, od «novecento» do spacializma, nuklearizma, tja do najsodobnejših. Je pa tudi nekaj del iz prejšnjih časov (Modigliani in drugi).
Razstava, ki bo odprta vse poletje (zaprli jo bodo 20. septembra, ima namen, da se mesto oddolži milanskim mecenatom. Vstopnina znaša 300 lir (200 lir za člane ENAL) ter 100 lir za mladino d» 16»-leta. Prost vstop za šolsko mladino v spremstvu šolnikov. O-gled od 10. do 12., od 15. do 19.30 in od 20.30 do 22.30, vsak dan, razen ob ponedeljkih.
da je videla Roberta Redforda ... na kolenih pred sabo.
Vljudne bralke bodo ob tem i-menu najbrž našobile ustnice, toda bralci so verjetno mojega mnenja: Barbra res ni zastavonoša lepote, a ima «nekaj», kar moške privlači, in tisto «nekaj» je pritegnilo tudi Roberta Redforda, srečnega zakonskega moža in o-četa treh otrok.
Nekega lepega popoldneva, po končanem snemanju, je navihana Barbra «brezbrižno» rekla Robertu: «Bobby, me zapelješ do hotela?». Ko sta prispela v hotel, je Barbra najprej širokosrčno podelila prisotnim svoj avtogram (na tržišču slavnih podpisov, ima njena firma večjo vrednost od podpisa predsednika Nixona), nato se je oddaljila proti dvigalu, od koder je Robertu namignila: «Bobby, hočeš slišati mojo najnovejšo ploščo?»
Robert Redford je poslušal Bar-brino najnovejšo ploščo, dva dni in tri noči — toliko časa se je namreč zadržal v apartmaju gospe Barbre!
Narava je pravična: človeku podari ali lepoto ali talent. Seveda so možne številne druge kombinacije, kot so možne tudi izjeme: nekateri ljudje se rodijo lepi in talentirani. Kot Robert Redford.
Pripoveduje Robert: «Moji prvi filmi («Kandidat», «Butch Cassi-dy», «Rdeča vrana, ne boš imela mojega skalpa...) so doživeli dober uspeh pri publiki in kritiki, toda producenti so mi govorili, da sem se rodil nekoliko prepozno. V tistih letih so bili v modi «grdi» i-gralci (Hoffman, Gould, Bronson), moj obraz je preveč spominjal na reklamo zobnih past. . .» Prav težave, ki je nanje naletel, preden je lahko uveljavil svoj osebni ponos, so pripomogle, da je danes trden in močan: «Kot človek, sem zadovoljen s seboj, manj sem si všeč kot igralec. Hočem postati boljši, mnogo boljši.»
Robert Redford je dvanajst in več let čakal na uspeh, slava ga ni poljubila preko noči, zato je nemogoče misliti, da je njegova parabola že dosegla vrhunec, da ga bo zdaj njegova dobra zvezda zapustila. Nekateri trdijo, da mora človek v življenju poskusiti tudi materialno pomanjkanje, če hoče pozneje pravilno ceniti svoje u-spehe. Po mojem, pravi, je važnejše, da človek prestane preizkušnjo življenja. Robert Redford, sin bogate družine in pripadnik privilegiranega družbenega sloja, prav gotovo ne ve, kaj pomeni pomanjkanje, dobro pa ve, kaj pomeni boriti se za obstoj in afirmacijo svojega «jaza». Film pomeni Robertu zgolj poklic, za katerega se
Petdeset let
italijanskega
slikarstva
Sinoči so v Kraljevi palači v Milanu odprli ob 21. uri razstavo «50 let italijanskega slikarstva». Gre za izbor del velike zbirke (1855

čuti poklicanega, zato ni prav nič ganjen, da ga je svet izvolil za novega idola, da o njem pišejo, da je lep kakor Tyrone Power, «sexy» kakor Gary Cooper, simpatičen kot Clark Gable, nadarjen kot Humprey Bogart. . . Hollywood pa je zanj ne tovarna iluzij in sanj, marveč otipljiva resničnost zmage, dobljena bitka s svetom in s samim seboj: «Hollywooda ne ljubim», pravi Robert, «oziroma ga imam rad kot ima rad delavec svojo tovarno. Spoštujem ga, ker je Hollywood tovarna, v kateri sem zaposlen.»
Robert Redford je dovolj star (37 let), da lahko z ironijo prebira najrazličnejše etikete, ki mu jih nadevajo filmske novinarke («plavi angel», «idealen fant», «moški, s katerim bi bilo prijetno o-stati zaprta v pokvarjenem dvigalu» . ..), dovolj mlad, da lahko na glas govori o svojih načrtih in hladno komentira Oskarjevo nagrado, ki mu je letos za las ušla: «Stojim na prvi stopnici svoje kariere, oskarja bom dobil prihodnje leto... ali čez deset let, ni važno. Važno je le, da sem se rodil zmagovalec!»
Od legendarnih časov, ko je v Hollywoodu kraljevala Clark Gable & Co., se ni primerilo, da bi en sam igralec nastopil v treh najpomembnejših produkcijah leta, kot se sedaj dogaja Robertu Red-fordu. V enem letu je Robert nastopil v treh filmih, ki doživljajo ogromen uspeh širom po svetu: «The Stang» (7 Oskarjev), «Kakšni smo bili» (2 oskarja) in «Veliki Gatsby»
Pretirano bi bilo sedaj trditi, da je treba tak uspeh pripisati izključno recitaciji Roberta Redforda, čeprav ima tudi sam velike zasluge. Vzroke je treba iskati najprej v snovi, ki jo vsi trije filmi obravnavajo: Amerika, Amerika, Amerika. Omenjeni filmi niso samo izdelani po najboljših kriterijih hollywoodske obrti, dotaknili so se argumentov, ki so A-meričanom najdražji:	obdobje
dvajsetih, tridesetih, štiridesetih let njihove bližnje preteklosti. 0-svežili so, po njihovem okusu in potrebah, spomine na drugo, tako imenovano «boljšo» Ameriko, in Robert Redford je idealno utelešenje dobrega, standardnega Američana: 183 cm visok, 75 kg težak, plavolas, belih zob, modrih oči, mišičasto telo posejano s pegami. Bavi se z vsemi športnimi panogami, ki so od nekdaj tradicionalno ameriške: baseball, football, ba-j sket, tenis ; obožuje čokoladni puding, piščanca, pražen krompir, paradižnikovo omako in pivo. Pravi potomec Kennedyjev, simbol zdravja in mladosti; noben robot ne bi nikoli uspel izdelati tako popolnega predstavnika Amerike in ameriške družbe.
Zdi se mi logično, da so takega fanta Američanke izvolile za «i-dealnega moža», ki bi ga vsaka ženska želela imeti ob sebi bodisi kot brata, kot prijatelja ali kot ljubimca. To slednje pa se mi zdi neuresničljivo: Robert Redford je zvest v ljubezni.
BRANKO VATOVEC
Robert	Redford in Barbra Streisand v filmu «The way we were»,
id ga na naših platnih vrt« pod naslovom «Kakšni smo bili»
•iiiiiiHiiiiimiiMiiiiitiiiiiiiiimmiimiiiiiHiiiifiiiiiiiMiaiiifiiiiiMiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiHiimin
Horoskop
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Ni še bila izrečena zadnja beseda o poslu, ki ste zanj menili, da je že izgubljen. Resno upoštevajte iskren nasvet.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Odpovejte se začasno svojemu programu. Doživeli boste nevšečno srečanje. Ne zanemarjajte svojega zdravja.
DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Zagotovite si podporo neke znane in zelo vplivne osebe. Otresite se svoje pretirane sebičnosti.
RAK (od 22.6. do 22.7.) Ne spuščajte se v tvegane poslovne posle. Doživeli boste nevšečen nastop, do katerega bo prišlo v družini.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Ne dovolite, da bi vas kdo ocenjeval po vašem finančnem uspehu. Pričakujte protiakcijo od svojega glavnega nasprotnika v nekem čustvenem odnosu.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Bodite za zgled drugim in sicer tako, da se ne boste izogibali svojih odgovornosti. Ne zamarjajte svojih prijateljev.
TEHTNICA (od 23.9. do 22.10) Razpoloženje kolektiva je važnejše od vašega osebnega mnenja. Izbruh jeze vam bo pokvaril ves dan.
ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Tvegajte pravočasno in ne zanemarjajte svojih poslov. Doživeli boste nekaj nevšečnosti z nekim sorodnikom.
STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Ukrepajte, ker je to pač vaša pravica, ne zaradi tega, ker se počutite močnega. Ne šalite se z ljubeznijo.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Prepričali boste svoje sodelavce glede nekega podviga. Ugodno vzdušje za obnovitev soglasja z ljubljeno osebo.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Brez ponršljanja sprejmite neko novo nalogo. Nekdo, ki ne pozna vaše občutljivosti, vas bo nehote užalil.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Izpolnite čimprej poslovno obveznost, ki ste jo že dolgo tega sprejeli. Od vaše strani obstaja še neporavnan moralni dolg.
NA FILMSKIH PLATNIH
Emidio Greco:
«L’invenzione di Morel»
Italijanski film v distribuciji Italnoleggio «L’invenzione di Morel» je prvenec televizijskega režiserja Emidia Greca (s katerim je sodeloval pri scenariju televizijski novinar Andrea Barbato). Film je posnet po knjigi čilskega pisatelja Adolfa Bioya Casaresa, ki, kolikor lahko dojamemo iz filma, je nedvomno mojstrska.
Zato je še manj prizanesljiv rezultat filma kot takega, ki je očitno slab, brez domišljije in nepotrebno dolgočasen: le dialogi iz knjige nas ponekod zbudijo, medtem ko je vizualni aspekt nepomemben, brez vsake sintetične sposobnosti. Zakaj je režiser izbral skoraj samo velike plane? Morda zato, ker zunanji opazovalec sledi dogajanju, Tudi v tem primeru bi bil skrajno nedosleden.
Polom filma je torej popoln, predvsem ker gre za izredno zanimiv siže, ki vsebuje razmišljanje o filmu samem, o njegovi globalni reprodukcijski vlogi. Morel je namreč znanstvenik, katerega iznajdba je aparat, ki reproducira življenje oseb in jim daje obenem smrt v realnosti in večno življenje v reprodukciji.
Tudi drugod dobra igralca Giulio Brogi in Anna Karina sta dejansko odtujena od dogajanja.
Prejeli smo
Izšla je št. 24 revije za družbeno - gospodarska vprašanja in kulturo «Obala», ki izhaja v Kopru.
Iz dolge vrste zanimivih člankov omenjamo prispevek dr. Janka Jerija: «Zadnja faza» tržaškega vprašanja ter Janeza Branka: «Regionalna skupnost občin Izola, Koper in Piran kot posebna družbeno - politična skupnost».
Posebne omembe je vreden tudi prispevek Srečka Vilharja in Alberta Kluna: «Listina o protifašistični usmerjenosti primorskih Slovencev in istrskih Hrvatov z začetka druge svetovne vojne».
TOREK, 28. MAJA 1974
ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL
9.30 - 11.30 Sola
12.30	Znanstvena oddaja
12.55 Evropski dnevi
Evropska skupnost, se zdi, je zašla v krizo. Sleherna od dežel, ki ji pripadajo, se je znašla sredi lastnih političnih in gospodarskih težkoč. Kljub izraženi težnji, da bi našle skupen jezik v pogledu mnogih vprašanj, pa nacionalni interesi, kot se zdi, prevladujejo nad evropskimi, navzlic prizadevanju vseh, da bi našle nekakšen izhod iz zagate. Temu vprašanju je posvečena oddaja «Evropski dnevi». Sledi film Antonia Ca-pitanija, katerega tema je «odkrivanje evropskega človeka». Poleg že znanih primerov sindikalnega in strankarskega značaja, so v njem obdelani, oziroma prikazani, še nekateri drugi pojavi družbenega prizadevanja, kot so n. pr. šola - družina, združenja potrošnikov, četrtni odbori, evropska federalistična gibanja. Namen je, prikazati podobo poprečnega evropskega človeka
13.30	DNEVNIK
15.00	- 16.40 Šola
17.00	DNEVNIK
17.15	Program za najmlajše — Topinov atlas
17.45	Program za mladino Iz cirkusov
18.45	Znanstvena oddaja: Kronike planeta Zemlje Odseljevanje z dežele v mesto, kjer je moč dobiti boljšo zaposlitev, šolo za otroke, zdravniško zavarovanje ipd., je pojav, ki ga je opaziti že daljši čas v vseh deželah sveta, zlasti v bolj razvitih. So pa v tem pogledu določene razlike med razvitimi in manj razvitimi deželami. V prvih se nam ta pojav predstavlja v kaotični obliki, navzlic dejstvu, da je delo doseljencem zagotovljeno. Ugotoviti je moč izrazito pomanjkanje stanovanj, pomanjkljivosti v prometu, pomanjkanje šol, bolnišnic. V drugih dela v mestih ni moč dobiti spričo zaostalosti gospodarstva, ki onemogoča ustvarjanje novih delovnih mest. Milijoni ljudi se tako nakopičijo v predmestjih, kjer žive v pogosto nečloveških razmerah.
19.15	Nabožna glasba Danes v parlamentu
20.00	DNEVNIK
20.40 Jean Anouilh:
Iz življenja avtorja Televizijska priredba
21.45	Iz delavskega sveta
22.30	DNEVNIK
DRUGI KANAL
17.30	TVE: Spored za stalno vzgojo
19.15	Športni dnevnik — «Giro d’Italia»
20.00	«20. ura»
20.30	DNEVNIK
21.00	«Il mondo a vela»: Srečanje pri Covesu — nadaljevanka Najnovejša tekmovanja jadrnic okrog sveta je predmet oddaje, ki jo prikazuje francoski režiser Frederic Rossif. Gre za tip športne dejavnosti, ki se je v svetu močno razširila. Vrsta pomorščakov, ki se z oceani spopadajo v majhnih plovilih, postaja od leta v leto številnejša. Kdo so? Kaj jih žene v pustolovščine? Koliko so pri teh podvigih važni pogum in spretnost? In kolik tehnološki napredek? Oddaja v treh nadaljevanjih začenja z regato v Cowesu, na Angleškem, ki je bila nekakšna generalna preizkušnja za odhod na plovbo o-krog sveta.
22.00	«Varieté»
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
10.10, 11.35, 16.10 TV šola: Album, Matko Devčič, Ruščina, TV-vrtec, Mlini, Šara, Glasbeni pouk
18.20	O X. kongresu ZKJ
18.50 Peli so jih moja mati: «Alenčica, sestra Gregčeva»
19.00	Risanka
19.10 Obzornik
19.25 To je bila pesem svetlega in vročega jedra — 7. oddaja. Sedma oddaja Ó partizanski pesmi zaokrožuje pregled izvirne u-stvarjalnosti na tem področju. Komentator Radovan Gobec in muzikologa dr. Radoslav Hrovatin in dr. Dragotin Cvetko so prispevali nekaj misli o nal°gi partizanske pesmi danes, nato pa so v oddaji predstavljene pesmi Dekle na oknu (skladatelj Pavel Šivic), Hej tovariši. Naša vojska, Nismo se uklonili, skladatelja Marjana Kozine, o katerem govori njegov soborec in avtor tekstov teh treh pesmi, France Kosmač. Oddajo zaokrožujeta pesmi Radovana Gobca «Bohor žari» in «Pesem o svobodi», oddajo so pripravili: uvod Radovan Gobec, redaktorica Jasna Novak, filmski snemalec Slavko Nemec in drugi
20.00	Marksizem v teoriji in praksi: Človek v družbi
Že mladi Marx se je ukvarjal s problemom človekove odtujenosti. V našem času nezadržne industrializacije in urbanizacije v globalnih razmerah, ki jih označuje velikanski razmah in razcvet transportnih sredstev, komunikacij, proizvodnje itd. je ta problem dobil številna nova obeležja in odtenke. O tem, kako se to vprašanje kaže v razvitejših industrializiranih družbah, bo govoril dr. Bogdan Kavčič
20.20	Mozaik kratkega filma
20.45	Risanka
21.00	DNEVNIK
21.35 W. S. Reymont: Kmetje — TV nadaljevanka
22.30	O X. kongresu ZKJ
21.15	DNEVNIK
KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA
21.00	Risanka za otroke
21.15 DNEVNIK
21.30	«Lilika» — film
23.00	«Rdeči junak» — film iz serije oddaj o Mongoliji
TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Pratika; 12.50 Medigra za pihala; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost, književnost in prireditve; 18.30 Komorni koncert; 18.50 Glasbeni utrinki; 19.10 šaljive zgodbe Fortunata Mikuletiča; 19.20 Za naj mlajše; 20.00 Šport; 20.35 Richard Wagner: «Večni mornar». KOPER
6.30,	7.30, 12.30, 14.30, 16.30,
17.30,	18.30, 20.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 9.30 Min-ghettijev nastop; 10.10 Šolska oddaja za višjo stopnjo; 12.00 Glasba po željah: 15.45 Plošče; 17.15 Poskočne; 18.00 Glasbeni mozaik; 18.45 Športni pregled; 19.30 Primorski dnevnik; 20.00 Od Triglava do Jadrana; 21.00 Prijeten ve čer ob glasbi; 21.45 Rock party;
22.15	Operni oder.
NACIONALNI PROGRAM
7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 21.00 Poročila; 7.25 Jutranja glasba; 8.00 Popevke; 9.00 Vi in jaz; 10.00 Posebna reportaža; 11.30 Program z Lino Volonghi; 13.20 Hit Parade; 14.40 Radijska priredba; 15.10 Program za mladino; 16.30 Sončnica; 17.00 «Giro d’Italia»; 17.55 Opravljivci; 18.45 Plošče, 19.30 Simfonična glasba; 22.00 Ornella Vanoni: «Andata e ritorno».
II. PROGRAM
7.30,	8.30, 13.30, 15.30, 19.30 Poročila; 7.40 Pojeta Nicola Ariglia-no in Les Mochecumbas; 8.40 Kako in zakaj?; 8.55 Melodrama; 9.35 Radijska priredba; 9.50 Plošča za poletje; 10.35 Pesem za vsakogar; 12.40 Alto gradimento;
13.25	Plošča za poletje; 13.50 Kako in zakaj?; 14.00 Plošče; 15.00 Glasbeno-govorni spored; 17.30 Posebna reportaža; 17.50 Telefonski pogovori; 19.20 «Giro d’Italia»; 20.00 «Un ballo in maschera»; 21.55 Plošča za poletje.
III. PROGRAM
8.25	Jutranji koncert; 10.00 Koncert za začetek; 11.40 Komorna glasba; 12.20 Sodobni italijanski glasbeniki; 13.00 Glasba skozi čas; 14.30 Včerajšnji in današnji izvajalci; 15.50 Klavir v komorni glasbi; 17.10 Lahka glasba;
17.25	Enotni razred; 17.45 Otroški | vrtec; 18.00 Brez naslova; 18.20 Jazz; 18.45 Kulturna oddaja; 19.15 Večerni koncert; 21.30 Radijska priredba; 22.35 Sonatina štev. 2.
SLOVENIJA
8.00, 9.00, 11.00, 14.00, 16.00, 20.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika: vremenska napoved, novice; 7.50 Beseda na današnji dan; 9.10 Glasbena matineja; 10.05 Radijska šola za srednjo stopnjo: Narodni heroj Alfonz Šarh - Iztok; 10.35 Zborovske skladbe Stevana Mokranjca, Dimče Nikoleskega, Jakova in Todora Skalovskega;
11.15	Plesi v orkestralnih barvah; 12.20 Z nami doma in na poti; 13.10 Zvoki in barve orkestra Franka Chackfielda; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Z domačimi ansambli; 14.15 Obvestila in zabavna glasba; 14.30 Priporočajo vam . ..; 15.10 Srečanje z glasbeniki: Uroš Lajovic; 15.40 «Na poti s kitaro»; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Glasbeni intermezzo; 16.40 Dane Škerl: Koncert za klarinet in orkester; 17.00 «Vrtiljak»; 17.40 Naš podlistek: V. Kaleb: čudoviti prah; 18.10 Koncertni oder za domačina in gosta; 18.45 Marko Kerševan: Odnos komunistov do religije; 19.15 Z orkestrob Philadalphia; 19.30 V torek na svidenje!; 20.00 Lahko noč, otroci!; 20.15 Minute s triom Slavka Žnidaršiča; 21.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi: Fantje po polj’ gredo; 21.30 Radijska igra: Oskar Davičo: Zre-njanin; 22.04 Melodije v ritmu;
23.15	Od popevke do popevke; 00.05 Literarni nokturno;
KLJUB TEŽAVAM, KI JIH MORAJO PREMOSTIT!
Prijateljsko vzdušje na pogajanjih med Gvinejo Bissau in Portugalsko
Soares: Rezultat ne bo izostal ■ Ministrski predsednik Palma Carlos napoveduje za prihodnjo pomlad volitve za ustavodajno skupščino
LIZBONA, 27. — Prihodnjo pomlad bodo Portugalci na svobodnih volitvah izvolili ustavodajno skupščino in si bodo izbrali novega predsednika države. Skoraj istočasno bo začasna portugalska vlada razpisala referendume tudi v Angoli, Mozambiku in Gvineji Bissau, na katerih bo prebivalstvo teh držav odločalo o svoji usodi. Tako je v pogovoru z urednikom tiskovne a-gencije UPI izjavil portugalski premier Adelino Palma Carlos. «Želimo — je poudaril minstrski predsednik — da ljudstvo izrazi svojo voljo, saj je volja ljudstva edino merodajna.»
Novi premier je nato naštel vprašanja, ki jih mora rešiti začasna vlada. Kot prvi problem je navedel vprašanje kolonij, nato pa socialni položaj v domovini in gospodarsko krizo. V tej zvezi je Palma Carlos poudaril, da se bodo volitev lahko udeležile vse stranke, ki nastajajo v teh dneh na Portugalskem kot gobe po dežju. Ista demokratična načela kot v domovini — je nadaljeval šef portugalske vlade — bomo uveljavili tudi v afriških pokrajinah. Prebivalstvo teh pokrajin mora odločati o svoji usodi na svobodnih volitvah. Edini pogoj za neodvistnost je, da se zanjo odloči večina prebivalstva.
Ob koncu je Palma Carlos še izrazil prepričanje, da bo po volitvah Portugalska postala res demokratična država in da bo novoizvoljena vlada lahko mirno izvajala svojo politiko neodvistno o vojaške junte, ki ima doslej dejansko vso oblast v rokah.
Minister za kolonialna vprašanja Almeida Santos medtem nadaljuje svoje potovanje po afriških pokrajinah. Med njegovim včerajšnjim obiskom v Angoli je temnopolto prebivalstvo uprizorilo mogočno manifestacijo, da bi podprlo svoje zahteve po takojšnjem priznanju ne-odvistnosti. Malo pozneje pa je belopolto prebivalstvo priredilo svojo protimanifestacijo, da bi podprlo svoj predlog o ohranitvi vezi s Portugalsko. Med manifestanti in pro-timanifestanti so se vnele manjše praske, hujših incidentov pa ni bilo. Iz previdnosti je guverner Angole vsekakor prepovedal ponovne manifestacije, da ne bi prišlo do nevarne zaostritve med obema nasprotujočima si taboroma.
Vsekakor kaže, da je portugalska vlada že navezala stike z voditelji angolskih osvobodilnih gibanj in da je kot dokaz dobre volje ustavila vse protigverilske akcije. Minister Almeida Santos je na tiskovni konferenci definiral kot zelo plodovito svoje potovanje. V tej zvezi je poudaril, da tako Angolo kot Mozambik upravljata lahko le krajevni vladi in da bi bilo nepojmljivo vztrajati v dosedanji politiki. Izrazil je nadalje svoje pripričanje, da bo v kratkem določen datum dokončnega miru.
V pogovoru s časnikarji je minister nadalje izjavil, da bo predlagal vladi preosnovo krajevnih skupščin na bolj demokratični osnovi. Po njegovem mnenju bi bilo odločilnega pomena, če bi v teh skupščinah lahko sedeli tudi predstavniki osvobodilnih gibanj. Dodal pa je, da je ta zamisel izredno težko u-resničljiva, vsekakor pa odvisna od stikov med Lizbono in osvobodilnimi gibanji.
Poveljstvo portugalske vojske v Mozambiku je medtem sporočilo, da bo umaknilo vse svoje oddelke s položajev blizu meje s Tanzanijo, ker da ni več vzroka (vojaškega, političnega, ali gospodarskega) za njihovo prisotnost na tistem ozemlju. Čeprav tega uradno sporočilo ne omenja, so politični komentatorji prepričani, da je poteza taktičnega značaja, podobna ukrepu poveljstva portugalskih čet v Angoli ki je prekinilo vse ofenzivne akcije. Namen te poteze naj bi bil dati možnost osvobodilnemu gibanju, da opusti ilegalno delovanje in začne stvarna pogajanja za prekinitev sovražnosti.
Kljub radikalnemu preokretu portugalski kolonialni politiki pa so pogajanja med novo oblastjo in o-svobodilnimi gibanji še vedno zelo težavna. Veliko težo ima pri tem medsebojna nezaupljivost, pa tudi oddaljenost stališč. Voditelj angolskega osvobodilnega gibanja MPLA Agostinho Neto, ki je na obisku v Alžiru, je zavrnil kot nesprejemljiv portugalski predlog o referen dumu. Neto je poudaril, da je takojšnje priznanje neodvisnosti pogoj, ki ga njegovo gibanje postavlja za začetek mirovnih pogajanj. Poudaril je, da referendum, ki ga predloga Lizbona, ne bi odražal resnične volje angolskega prebivalstva , saj Portugalska nadzoruje vse upravne, politične in vojaške strukture v državi.
Bolj zapletena kot predvideno so tudi mirovna pogajanja med Gvinejo Bissau in lizbonsko vlado v Londonu. Po sestanku s portugalskim zunanjim ministrom Soare-som je britanski zunanji minister Callaghan, ponudil svoje posredovanje za dosego sporazuma.
Soares se je danes že tretjič se stal s predstavniki Gvineje Bissau Ob koncu je v pogovoru s časni karji izjavil, da pogajanja potekajo v prijateljskem vzdušju in da zaradi tega rezultat ne bo izostal. Glavni spori zadevajo predvsem politične zahteve gvinejske delegacije in sicer priznanje Gvineje Bissau kot neodvisne države, vključitev Capvertskih otokov v novo državo in priznanje neodvisnosti Angoli ter Mozambiku.
Vprašanje kolonij je dato tudi povod za manifestacijo, ki so jo skrajno levičarske organizacije priredile v Lizboni. Osnovno vprašanje Je osvoboditev kubanskega stot-
nika Pedra Peralte, katerega so pred časom aretirali v Gvineji. Manifestanti so zahtevali njegovo o-svoboditev, pristojne oblasti pa trdijo, da zanj ne pride v poštev amnestija, ker gre za tujega državljana, ki ga je obsodilo vojaško sodišče zaradi protiportugalske dejavnosti. Ob koncu je posegla policija, ki je razgnala demonstrante, ni pa aretirala nikogar. Po radiu je vlada pozvala prebivalstvo, naj ne vztraja na teh stališčih, ki ne ustrezajo interesom države.
J 75 časnikarjev protizakonito zaprtih v svetu
LONDON, 27. — «Amnesty International», organizacija, ki se zavzema za spoštovanje človekovih pravic v raznih državah sveta, je objavila seznam 175 časnikarjev in pisateljev, ki naj bi bili protizakonito zaprti v 31 državah.
V uvodnem delu dokumenta piše, da so omenjeni časnikarji in pisatelji v zaporu, kljub določilom člena 19 izjave o človekovih pravicah, ki zagotavlja vsakomur pravico, da daje in dobiva informacije s katerim koli sredstvom. Ujetnike, pripominja dokument, so nadalje okrutno mučili in jih zaprli brez procesa.
Med državami, ki jih organizacija dolži kršitve določil listine o človekovih pravicah so Brazilija, Čile, Grčija, Indonezija, obe Koreji, oba Vietnama, Južna Afrika, Španija, Formoza in SZ.
puščeni železniški postaji, ki jo podjetje rabi kot skladišče. Njegovo truplo so nekateri delovni tovariši odkrili šele davi in obvestili policijo o nesreči. Po prvih ugotovitvah preiskave kaže, da je nesrečnež izgubil ravnotežje na lestvi in zagrabil za žico visoke napetosti, da ne bi padel.
Zbirka kovancev ukradena v beneškem muzeju Corner
BENETKE, 27. - Neznani tatovi so danes ponoči ukradli v muzeju Corner v Benetkah zbirko starih kovancev, ki je bila last beneške občine.
Po ugotovitvah policije kaže, da so tatovi preplezali deset metrov zidu in vdrli v poslopje, kjer so onesposobili čuvaja. Preiskovalci so prepričani, da gre za tatvino po naročilu, saj gre za zelo znane kovance, ki jih je težko prodati.
Med plovbo po Panamskem prekopu
Belgijska ladja «Titus» trčiia v «Mediterraneo»
PANAMA, 27. — Nova kontejnerska ladja «Mediterranea», last Tržaškega Lloyda, je predvčerajšnjim v Panamskem prekopu utrpela znatno škodo pri trčenju z neko belgijsko enoto. Do nezgode je prišlo ob 11.40 po krajevnem, to je ob 17.40 po našem času. 26.780-tonska kontejnerska ladja Tržaškega Lloyda je ob tistem času stala v prelivu «Gomboa Reach», medtem ko je 22.721-tonski belgijski bulk carrier «Titus» manevriral v bližini. Promet je tod urejen kakor na nekakšni avtomobilski cesti, in sicer v smislu, da ima vsaka ladja pred seboj določalo plovno stezo. Kakor omenjeno je «Mediterranea» tedaj stala, na njej pa so bili štirje piloti. Belgijski carrier «Titus» je iz nepojasnjenih vzrokov med manevriranjem nepričakovano preplul na stezo «Mediterranee» in trčil v njen premec. Pri trčenju sta obe ladji utrpeli znatno škodo: «Mediterranea» je lahko nadaljevala plovbo do Cristobaia, kjer je bodo popravili, belgijsko ladjo pa so morali odpeljati z vlačilci. Pri trčenju sta obe posadki ostali nepoškodovani in tudi na tovorih ni nobene škode. Dva predstavnika Tržaškega Lloyda sta že prispela z letalom v Cristobai: kaže, da bodo «Mediterraneo» za silo popravili, tako da bo lahko kmalu nadaljevala plovbo proti Genovi.
Novi francoski predsednik Giscard D'Estaing med govorom ob svoli umestitvi v Elizejski palači
....mu.....................................................................................................................................................lumi.....
NENAVADEN SKLEP VRHOVNEGA SODIŠČA	IMENOVAN PO GISCARDOVI UMESTITVI
Kasacijsko sodišče odredilo suspenzijo
Chirac novi francoski
začasne svobode za tolpo «XXII. oktober» ministrski predsednik
Umrl časnikar Stewart AIsop
WASHINGTON, 27. - V tem mestu je danes ponoči umrl znani ameriški časnikar Steward AIsop, politični komentator revije «Newsweek». AIsop, ki je več let bolehal za levkemijo, je opisal v serji člankov občutke človeka. ki zna, da bo moral v kratkem umreti.
Smrtna nesreča na delu
RIM, 27. — Vincenzo De Sanctis, SOTetni elektrikar rimskega občinskega prevozniškega podjetja ATAC je v soboto izgubil življenje, ko je
pregledoval električni panoj
Preiskavo o ugrabitvi genovskega sodnika naj bi zaupali milanskemu pravdniku Guidu Violi
RIM, 27. — Kasacijsko sodišče je sklenilo suspendirati izvedbo razsodbe genovskega prizivnega porotnega sodišča, ki je priznalo začasno svobodo osmim pripadnikom tolpe «XXII. oktober» v zameno za življenje pravdnika Maria Sossija. (Vrhovno sodišče je bito mnenja, da mora suspendirati razsodbo, dokler generalni pravdnik ne vloži priziva proti razsodbi. Prav zato bo poteklo precej časa preden bo vrhovno sodišče dokončno sklepalo o usodi Rossija, Viela in ostalih pripadnikov tolpe «XXII. oktober», saj mora prej sporočiti vsem prizadetim svoj sklep in dati obrambi na razpolago gradivo za morebitne ugovore.
Razsodba k,asacijskega sodišča je v sodnijskih krogih vzbudila marsikateri dvom. Izvedenci pravijo, da ne gre za povsem, nenormalno razsodbo, ker da vrhovno sodišče ni-
v za-
PROTESTANTSKI SKRAJNEŽI ZA OBSTOP VLABE
Stavka paralizirala javne storitve v Severni Irski
Vojska je prevzela nadzorstvo nad bencinskimi črpalkami, da bi preprečila blokiranje prevozov
LONDON, 27. — Britanska vojska je danes zjutraj posredovala, da bi prekinila politično stavko protestantskih skrajnežev, ki je grozila, da strmoglavi sedanjo zmerno vlado. Ob prvem svitu je na tisoče vojakov prevzeto nadzorstvo nad največjimi skladišči goriva ter nad bencinskimi črpalkami, ne da bi naleteli na odpor. Stavka se je začela 15. t.m., vojska pa je doslej samo odstranjevala barikade. Zjutraj je minister za Ulster Merrlyn Rees izjavil, da je bila pobuda varnostnih sil v načrtu že prejšnji teden, samo včeraj zvečer pa so sklenili prekiniti stavko. Dejal je tudi, da doslej niso predvideli prevzema nadzorstva nad električnimi centralami, katerih dejavnost je paralizirana zaradi akcije «Ulster Workers Council», iz-venparlamentame organizacije protestantskih skrajnežev. Rees je dodal, da bi poseg vojske utegnil povzročiti verižno reakcijo in večji stavkovni val. Njegove izjave je potrdil tudi Harry West, vodja najbolj skrajnega krila unionistične stranke, ki je dejal, da se bo stavka sedaj zaojtrila. Britanske oblasti so sporočile, da so na razpolago uslužbencem, zaposlenim na ključnih področjih ulstrskega gospodarstva bencinski boni, s katerimi bodo lahko dobili bencin na črpalkah, ki jih nadzorujejo vojaki.
Protestantski skrajneži so proglasili stavko z namenom, da bi povzročili odstop vlade in nove volitve, na katerih naj bi skušali ponovno doseči absolutno večino ter vzpostaviti izključno protestantsko vlado, katera bi preklicala vse sporazume z zmernimi političnimi silami, ki so v Ulstru vzpostavile novo politiko, da bi skušali doseči rešitev. Londonska vlada je prejšnji teden privolila v nekatere politične koncesije protestantskim skrajnežem, ki pa so jih prezrli. Prejšnji petek je ministrski pred sednik Wilson skupaj s predsednikom belfaške vlade Faulknerjem in njegovim namestnikom Fittom vzel v poštev možnost vojaške akcije. V soboto je v svojem televizijskem govoru ministrski predsednik na splošno presenečenje zamolčal možnost vojaške pobude. Med soboto in nedeljo pa se je položaj v Belfastu zaostril, ker so tudi katoliški zmerneži, ki jih je vlada nekoliko razočarala, sporočili, da ji bodo od rekli podporo.
V prvih popoldanskih urah se je položaj na področju javnih storitev še bolj zaostril. Gre za prvi odmev na akcijo britanske vojske. Protestantski skrajneži so takoj reagirali in organizacije njihovih pristašev so izjavile, da ne morejo zagotoviti niti najbolj nujnih storitev, kot so električni tok, plin, prevozi in drugi. Z električnim tokom razpolagajo samo bolnišnice, ki imajo svoje agregate, kljub temu pa zagotavljajo posege samo v primeru poroda ali nujnih posegov.
UWC je zvečer dala navodila svojim pristašem, naj ne zagotovijo niti najbolj nujnih storitev, tako da se bo opolnoči vse življenje v Ulstru ustavilo. Od polnoči ne bo več na razpolago niti plina, niti električnega toka, niti vode. Stavka se bo nadaljevala, dokler ne bo minister za Irsko Rees začel pogajanja s protestantskimi voditelji, da bi dosegel rešitev krize.
ma pravice suspendirati sklepa prizivnega porotnega sodišča zgolj zaradi priziva generalnega pravdnika. Prav zato nestrpno čakajo na utemeljitev, s katero bo kasacijsko sodišče opravičilo svoje ravnanje.
Preiskavo o ugrabitvi genovskega sodnika bi moralo v najkrajšem času prevzeti milansko sodišče, ki je ozemeljsko pristojno saj je bil sodnik osvobojen v Milanu. V tem primeru kaže, da bi preiskavo zaupali dr. Guidu Violi, ki je svoj čas že vodil dolgo preiskavo o delovanju «Rdečih brigad».
V Genovi se nadaljuje medtem preiskava o ugrabitvi sodnika. Preiskovalci skušajo najprej najti okoliščine, ki naj podprejo nekam čudno pričevanje sodnika Sossija o lastni osvoboditvi. Doslej so ugotovili, da je bil sodnik res osvobojen v lombardijskem glavnem mestu, niso pa še našli taksista, ki ga je peljal na železniško postajo.
Prvič odkar je bil osvobojen se je Sossi davi pojavil na genovskem državnem pravdništvu. Časnikarjem. ki so ga takoj obstopili, ni povedal nič bistveno novega. Dejal je le, da bo zaprosil za izreden dopust, da si nekoliko odpočije. Po nepotrjenih vesteh kaže, da je sodnik v pogovoru s svojim predstojnikom Grisolio izrazil željo, da bi po počitku prevzel svojo prejšnjo funkcijo. Grisolia naj bi mu celo obljubil, da mu bo ponovno zaupal preiskave, ki jih je vodil pred u-grabitvijo.
Sossi je prišel na državno prav-dništvo v spremstvu financarjev, ki skrbijo za njegovo varnost, odkar je bil sodnik osvobojen. Po kratkem pogovoru s časnikarji je Sossi stopil v svoj urad, da bi pregledal nekatere dokumente.
Po govoricah, ki se širijo na državnem pravdništvu kaže, da so ugrabitelji v prvih dneh ravnali dokaj surovo s sodnikom. Ravnanje naj bi se izboljšalo šele, ko je sodišče na Sossijevo prošnjo prekinilo preiskavo za teden dni. Kar zadeva njegovo čudno ravnanje, pa naj bi Sossi v pogovoru s preiskovalci pojasnil, da v Milanu se ni javil takoj policiji, ker bi mu to onemogočilo takojšen povratek domov. «Konec koncev — naj bi še dodal sodnik — ni nihče obvezan ravnati tako, da škodi samemu sebi.»
Vztrajno se širi tudi govorica, da naj bi pristojni organi začeli v kratkem disciplinski postopek proti pretorju Adrianu Sansi zaradi vloge, ki naj bi jo imel v okviru zadeve Sossi. Pretorja, ki je skupaj
z nekaterimi drugimi kolegi vodil pogumno preiskavo o petrolejskem' škandalu, obtožujejo, da je bil kurir Rdečih brigad. Ugrabitelji naj bi namreč izročili Sossiju svoje sporočilo št. 8 in zahtevali, da ga da v objavo listu «Corriere della Sera». Sossi naj bi nato zaupal sporočilo Sansi, ki naj bi ga izročil uredniku milanskega lista. Poleg vseh drugih pomislekov, ki jih vzbuja ta obtožba, gre omeniti tudi dejstvo, da Sossi ni bil nikoli v dobrih odnosih s Sanso (pripadala sta ekstremnim gibanjem v združenju sodnikov, poleg tega pa imata povsem različna družbenopolitična nazora), zato bi bito dokaj presenetljivo, če bi zaupal prav njemu tako delikatno nalogo.
V svojem umestltveoem govoru je Giscard D’Estaing poudaril, da je na zadnjih predsedniških volitvah Francija izrazila svojo željo po spremembi - Chirac bo danes objavil sestavo nove vlade
PARIZ, 27. — Danes so v Elizejski palači uradno umestili dvajsetega predsednika francoske republike Va-leryja Giscarda D'Estainga. Slovesnost je bila mnogo krajša kot po navadi. Novega predsednika je sprejel dosedanji začasni predsednik in predsednik senata Alain Poher. Poleg njega so bili prisotni visoki vladni funkcionarji, predsedniki parlamentarnih skupin, predsedniki deželnih svetov, rektorji univerz in kakih trideset dijakov neke nižje srednje šole v spremstvu profesorjev. Giscard D'Estaing je podpisal ustavni odlok, s katerim je bil imenovan za novega
Vojak saigonske vlade nadzoruje gibanje južnovietnamskih partizanov, ki so včeraj zavrnili napad čet Thicujevega režima na mesto Ben Cat
tllllllllllllllllllllllll
........................................
OD JUNIJA DO SEPTEMBRA BODO NA DELU TRIJE BATISKAFI
Zanimiva francosko-ameriška znanstvena odprava
Naloga znanstvenikov bo ugotoviti, oli je res, da na sredi Atlantskega oceana iz morskega dna vre magma
WASHINGTON, 27. — Trije francoski batiskafi se bodo letos poleti spustili v globino kakih 3.300 metrov, da bi skušali ugotoviti, kako je nastala zemeljska skorja v podmorski dolini, ki loči dve ogromni podmorski gorski verigi na sredi Atlantskega oceana.
Z geološkega vidika je ta dolina, široka samo nekaj desetin kilometrov in obdana s strmimi pobočji, zelo zanimiva, saj znanstveniki menijo, da gre za osrčje tiste razpoke v zemeljski skorji, ki je nastala pred milioni let. ko se je evropska celina ločila od ameriške. Najpomembnejša naloga znanstvene odprave bo narisati zemljevid, na katerem bodo morali označiti točen potek te doline. Obenem bodo vzeli vrsto geoloških vzorcev kamenin, ki so se strnile ob dotiku z mrzlo in gosto vodo v teh velikih globinah. Po mnenju znan. stvenikov iz razpok, ki tečejo po morskem dnu, neprenehoma vre magma,
ki se ne meša z družimi kamenina- j zemlja na tistem področju neprene-mi iz starejših geoloških dob, kot borna trese, da so v teku majhni po-
se dogaja na površju, temveč ostane zelo čista. Dokaz o tem so znanstveniki dobili lani, ko so podmorske sonde dvignile na površje čudno kamenino, ki je bila videti, kot da bi jo stisnili iz velikanske tube. Takoj nato, ko so jo dvignili na površje je razpadla v prah, po vsej verjetnosti zaradi velikega skoka v pritisku in v temperaturi. Kar je privleklo pozornost raziskovalcev, so bile geološke značilnosti kamenine, tako da so koj sklenili organizirati znanstveno odpravo, da bi razvozlali skrivnost. Vzorec je bil zelo magnetizi-ran in z geološkega vidika izredno «mlad». Bil je namreč star samo 100.000 let, kar predstavlja le nekaj minut v geološkem koledarju Zemlje.
Dolina ima tudi nekaj drugih značilnosti, zaradi katerih je izredno zanimiva. Seizmografi, ki so jih spustili v tisto globino, so pokazali, da se
tresi, kar dokazuje, da se magma počasi premika neposredno pod tenko plastjo zemeljske skorje. Poleg tega geologi, ki poznajo dokaj dobro potek tako imenovanega «Atlantskega gorskega hrbta», ki se vleče v poprečni globini kakih 2.700 m po vsej dolžim Atlantskega oceana, niso še nikoli natančno proučili osi tega hrbta in rožnaj° pravzaprav zelo površno proces oblikovanja zemeljske skorje.
Odprava nikakor ne bo lahka. Zdru žene države se bodo poslužile iste ga batiskafa, ki je leta 1966 dvignil z morskega dna pred špansko obalo vodikovo bombo. Njegov oklep bodo ojačili s posebnim titanovim oklepom, da se bo lahko spustil v globino do 3 900 metrov. Francija bo dala na razpolago batiskafa «Archimedes» in «Cyiana», ki sta oba pripravna za
to vrsto raziskave. Na površju bo vrsta ladij, ki bodo nudile tehnično pomoč batiskafom in na katerih bodo naprave, ki bodo omogočile znanstvenikom, da takoj zarišejo potek morskega dna na področju 80 kv. km, približno 370 km jugozahodno od Azorskih otokov. Raziskave bodo trajale od 29. junija do 2. septembra, ko bo morje relativno mimo.
Znanstveniki v batiskafih, se bodo poslužili posebnih mehaničnih «rok», da bi vzeli vzorce kamenin, razpolagali pa bodo tudi z napravami, ki bodo jemale sveče vzorcev z morskega dna. Poleg tega bodo potek vse operacije snemali in se bodo registracij kasneje lahko poslužili, da bi določili z natančnostjo geološko mapo dna. Vsa odprava bo stala Zdi užene države dve milijardi dolarjev, Francijo pa 1,8 milijarde dolarjev, kar bodo prispevali iz sklada za raziskave obeh vojsk.
predsednika republike, nakar je sprejel odstop dosedanjega ministrskega predsednika Messmerja in njegove vlade.
V svojem kratkem govoru je Giscard D’Estaing dejal, da so se Francozi jasno izrekli za spremembo v francoski politiki ter da bo skušal njihovo željo spoštovati.
Opoldne je Giscard D'Estaing zapustil Elizejsko palačo in se odpeljal k slavoloku zmage, da bi izkazal spoštovanje neznanemu vojaku. Avto novega predsednika se je ustavil ka. kih 500 m pred spomenikom in Giscard D'Estaing je preostali del poti prehodil peš.
Po svoji umestitvi je Giscard D'Estaing imenoval novega ministrskega predsednika, ki je Jacques Chirac, ki je takoj zatem začel posvetovanja za sestavo nove vlade, katere sestavo bo proglasil jutri zvečer. Po pogovoru z Giscardom D'Estaingom, so časnikarji skušali zvedeti od Chiraca, katera so imena članov nove vlade. Na vsa njihova vprašanja je novi ministrski predsednik odgovoril z mol. kom. Dejal je samo, da bo vlada zelo maloštevilna, tudi v primerjavi z Messmerjevo, ki je obsegala samo 15 ministrov in 13 podtajnikov, ki pa niso sodelovali pri odločitvah vlade.
Chiraca imajo za vodjo tiste go-listične struje, ki je bila najbližja pokojnemu predsedniku Pompidouju. Že 4. aprila se je izrekel proti prezgodnji kandidaturi bivšega ministrskega predsednika Chabana - Del-masa, ter je izrazil željo, da bi določili enotnega kandidata večine. Bil je med pobudniki tistih, ki so obja-vili «poziv 43» v prid taki rešitvi. Njegova pobuda je povzročila globoko negodovanje v vrstah golistov, ki so imeli njegovo stališče za izraz simpatije do takratnega ministra za gospodarstvo in za finance Giscarda D’Estainga.
Novi ministrski predsednik je star 42 let, saj se je rodil leta 1932 v Parizu. Gre za enega predstavnikov novega rodu francoskih pohtikov, zagovornikov učinkovitosti v politiki Svojo pohtično kariero je začel leta 1962, ko ga je Pompidou, ki je bil takrat predsednik vlade, imenoval za odgovornega za vprašanja investicij in turizma. Pet let kasneje se je prvič predstavil na političnih volitvah in je bil izvoljen za poslanca. Svoj prostor v poslanski zbornici je ohranil v vseh kasnejših zakonodajnih dobah. Aprila 1968 je bil imenovan za državnega tajnika za vprašanja zaposlitve ter je maja naslednje, ga leta vodil pogajanja s sindikalnimi organizacijami.
Kasneje je postal državni tajnik za gospodarstvo v vladi Couvea de Murvillea. To funkcijo je ohranil tudi v vladi Chabana Delma sa ter postal tesen sodelavec Giscarda D'Estainga, ki je bil že takrat minister za finance. V tretji Messmerjevi vladi, ki so jo sestavili marca 1974, je bil Chirac imenovan za notranjega ministra in je kot tak imel pomembno vlogo v zadnjih predsedniških volitvah.
Neurje v Avstraliji
SYDNEY, 27. — Neurje je opu-stošilo avstralsko obalo Novega Wellsa. Troje ljudi je utonilo, deset pa jih je izgubilo življenje v raznih prometnih nesrečah, katerim je botrovalo neurje. Gmotna škoda je ogromna in po prvih računih presega 20 milijonov dolarjev.
Norveška tovorna ladja «Sygna» je nasedla na čeri v bližini obale in nevarnost je, da jo valovi razbijejo. Obmorska straža je s helikopterji rešila posadko, ni pa še rešila vprašanja goriva. Ladijski rezervoarji so polni nafte, ki bi onesnažila vso obalo, če bi se ladja razbila na dvoje in se potopila.
V Sydneyu manjka električni tok, | ker je silovit veter podrl vode visoke napetosti.	I
X. kongres ZKJ
(Nadaljevanje s 1. strani)
Seveda pod pogojem, da so spoštovane njihove pravice, da negujejo io razvijajo svojo narodno identiteto. jezik, kulturo in običaje. To, da jih je zgodovinski razvoj odtrgal od njihove celote nikakor ne bi smelo voditi k zanikanju njihove narodne in etnične pripadnosti, njihovega jezika in kulture, zlasti pa jih ne bi smel asimilirati narod, v čigar državni celoti so sedaj.
Vselej smo izhajali s stališča, da so narodne manjšine mostovi, ki naj zbližujejo narode, prispevajo k prijateljstvu in sodelovanju med državami njihove narodne skupnosti in tistimi, ki so zdaj njihova domovina. Vselej smo izhajali iz priznanja pravice slehernemu narodu do njegove narodne identitete in do u-vcljavljanja njegove biti. Vtem ko smo zagotavljali popolno enakopravnost in svoboden vsestranski razvoj slehernega našega naroda in narodnosti ter vzajemno bogatenje narodnih kultur, smo krepili enotnost naše države in bratstva naših narodov in s tem prispevali tudi k našemu sodelovanju s sosednimi državami. Zato ne gre drugače, kakor da se zanimamo za življenje in položaj tudi delov jugoslovanskih narodov, ki kot narodne manjšine živijo v sosednih državah, da si prizadevamo, da jim bodo priznane vse tiste pravice, ki jim gredo na podlagi ustanovne listine Združenih narodov in državnih ter meddržavnih pogodb.»
Ta del svojega poročila je Tito zaključil z naslednjimi mislimi:
«Ni trdnega svetovnega mira in varnosti, dokler popuščanje napetosti ne bo zajeto vseh območij sveta in dokler ne bodo v reševanju poglavitnih mednarodnih problemov e-nakopravno sodelovale vse države. Kajti vsaka država ima pravico in dolžnost, da v sodelovanju z drugimi državariti prevzame svoj del odgovornosti za krepitev miru in napredka mednarodne skupnosti, ker je to v življenjskem interesu njene lastne neodvisnosti.» In končno: «Ne enkrat smo bili izpostavljeni pritiskom, naj se odpovemo politiki, ki jo vodimo, oziroma naj jo spremenimo. Takšnim prizadevanjem smo se vedno lahko uorli, ker smo bili enotni in pripravljeni braniti našo neodvisnost. Tako bo tudi v prihodnje. Naj nikogar ne navdajajo prazni upi, da bi Jugoslavija utegnila postati drugačna. Prav takšna kakršna je, neodvisna socialistična in neuvrščena Jugoslavija najbolj služi interesom miru in napredka v svetu.»
V svojih nadaljnjih izvajanjih je Tito govoril še o doseženih rezultatih, torej o velikih uspehih, pa tudi o napakah, nadalje o nalogah za še hitrejše povečevanje proizvodnje in storilnosti, o vodilni vlogi komunistov, v zvezi s čimer je o-menil storjene napake, ko se je dopuščal prodor meščanskih pojmo-
Edvard Kardelj
vanj o partiji in njeni vlogi, itd.
V opoldanski diskusiji, ki je sledila Titovemu poročilu, se je do trenutka, ko to poročamo, zvrstilo 13 diskutantov, med katerimi so bili tudi Veljko Vlahovič, Edvard Kardelj in Džemal Bijedič.
Veljko Vlahinovič se je lotil podrobnejše analize raznih premikov v svetu, posebej še ekonomskih, in j« pri tem očrtal vlogo monopolističnega kapitala in tako imenovanih mul-tinacionalnih družb. Govoril je o slepi ulici v gospodarstvu, kar je privedlo tudi v politične slepe ulice. V svojem nadaljnjem izvajanju je Vlahovič izrazil mnenje, da sodobni delavski razred v svetu ne more pasivno čakati, da bi stihijski procesi kapitalističnega gospodarstva privedli do spremembe kapitalistične družbene ureditve v socialistično.
Že same jugoslovanske izkušnje povedo, da je usmeritev na stihijsko spremembo in uvajanje samoupravnega sistema s pomočjo stihije pri. vedlo do zaviranja samoupravnih socialističnih družbenih odnosov. Nato se je Vlahovič dalj časa ustavil tudi pri vprašanju oživitve nacionalizma v svetu in v Jugoslaviji in poudaril, da partija še ni našla dokončnega odgovora na vprašanje, kako je bilo možno, da je nacionalizem prodrl v partijske vrste, in to ne v vrste preprostih članov, pač pa v višje vodilne kroge.
Edvard Kardelj pa je svoja izvajanja navezal na vlogo, ki jo imajo danes v svetu neuvrščene dežele in dežele v razvoju. Politiki neuvrščenosti so določeni krogi in opazovalci napovedovali skorajšnji konec in to še posebej v času, ko sta supersili začeli medsebojno reševati razna svetovna vprašanja, pač na osnovi njih ugotovitve, da je nujno sožitje dveh družbenih sistemov, kav pa je bila bistvena zahteva neuvrščenih že od njihovega prvega nastopa na mednarodnem političnem torišču.
Take zgrešene napovedi o skorajšnjem koncu neuvrščenih pa so bile posledica zgrešenega računa, da ao politiko neuvrščenosti zreducirali !• na politiko nasprotovanja blokom in delitvi sveta. Neuvrščenost v bistvu je protiblokovska, vendar še daleč ni samo to.
SPORT SPORT SPORT
28. maja 1974
KOLESARSTVO
11. ETAPA DIRKE «GIRO D’ITALIA^
Danes v vožnji na kronometer dvoboj £ Merckx ■ M. Fuente
Fuente je včeraj še povišal svoj naskok - Gimondi nazadoval
FORTE DEI MARMI, 27. — Tekmovalci so danes opravili dve pol-etapi, po katerih je Fuente še bolj utrdil svoje vodstvo na skupni lestvici.
Tekmovalci so najprej opravili 153 km dolgo pot od Modene do II Ciocca. Tu je prišlo do odločilnega dogodka le nekaj km pred ciljem, na zelo hudem vzponu, na katerem je ušel Fuente in si priboril 41” prednosti pred svojim najbližjim zasledovalcem Merckxom. Gimondi je tudi močno popustil in jo na skupni lestvici zdrknil precej navzdol.
Lestvica te poletape je bila taka:
1.	Manuel Fuente	4.40’30”
2. 3.	Eddy Merckx Costantino Conti	41’11”
4.	G. B. Baronchelli	41T7"
5.	Franco Bitossi	41T9 ’
6.	Panizza	41T9”
7. 8	Pettersson Battaglio	41’28”
9. 1C.	De Vlaeminck Gimondi	41’39”
11	Perletto	41'43"
12.	Riccomi	41’45”
13. 14.	Lazcano Zilioli	41’47”
15.	Moser	41’54"
dar pa je preveč občutil napor začetnega zasledovanja, da bi se lah ko bolje uvrstil. Vseeno pa je njegova nedeljska uvrstitev dokaz, da prihaja v formo. Pripomniti pa je še treba, da je Petelin v osmih dneh trikrat tekmoval in se ’'edno uvrstil med prvo petnajsterico, v četrtek pa je celo nastopal z nekaterimi najboljšimi italijanskimi a materji.
Vrstni red na cilju:
1.	Mauro Toros (Laipacco), ki je 120 km prevozil v 2.52’ s poprečno hitrostjo 41,860 km na uro
2.	Germano Daniele (Laipacco)
zaostanek	1’05”
3.	Nadalutti Manlio (VC Dividale)
4.	Tarlao Riccardo (Hausbrandt Trst)
5.	Bonaldo Walter SCC Sacilese)
6.	Urgessi Domenico (AS Capodor-landò)
7.	Petelin Maks (Adria Trst)
8.	Millo Nevio (La Selettiva)
9.	Rosso Ivano (Laipacco)
10.	D’Agaro Walter (Caneva) 3
TELOVADBA
KATOVICE, 27. — V mednarodnem moškem telovadnem srečanju v Katovicah je Poljska premagala Italijo z 268.05:267,02. Med posamezniki je zmagal Italijan Milanetto pred Poljakom Kubico.
WM—iinnwHmHHmniMimtHiunitHiUHmMmmimHnummunmmuiininiininmwfflj—,,|IIIHM|1
KOŠARKA
V 1. MOŠKI DIVIZIJI
NOGOMET
V OKVIRU 50 LETNICE USTANOVITVE ZSŠDI
Jezero iz Doberdoba zmagalo na «5. turnirju Standreža»
v
Drugi je bi! «Oton Zupančič», tretji «Naš prapor» ter četrti «Kras»
Druga poletapa od. Il Ciocca do kraja Forte dei Marmi je merila 62 km. Vsi najvidnejši tekmovalci so prispeli na cilj v vodilni skupini istočasno, saj so zapisali zmago valčev čas kar 78 kolesarjem. Na slednja skupina je zaostala za do bri dve minuti.
Lestvica 2. poletape:
1 Patrick Se'-cu 1.43’23” s poprečno hitrostjo 35,987 km na uro 2. Roger de Vlaeminck
3	Marcello Osler
4	Luciano Borgognoni
5.	Marino Basso
6.	Bitossi
7 Antonini 8. Mintjens 9 Bazzan
10.	Moser
11.	Simonetti
12.	Gilson
13 M. Bergamo 15. Riccomi 15. Van Vlieberghe
V včerajšnji 10. etapi je zmagal Belgijec Sercu, ki je prevozil 205 km dolgo progo v 4.49'20'’ s poprečno hitrostjo 42,510 km na uro,
2 je bil Basso, 3. De Vlaeminck in nato dejansko vsa glavnina v času zmagovalca.
Kljub okrnjeni postavi Bor že šestič magai
Po dobri igri tesen poraz Doma
Skupna lestvica naslednja:
1.	Fuente
2.	Merckx
3.	Conti
4.	Bitossi
5.	Baronchelli G. Battaglio
7.	Gimondi
8.	De Vlaeminck 3. Zilioli
10.	Uribezubia
11.	Moser
12.	Lazcano
13.	Riccomi
14.	Kuiper
15.	Lopez Garrii Jutri bo na vrsti etapa na kronometer, na 40 km dolgi progi.
Velik favorit na tem delu tekmovanja je Merckx, za katerega menijo, da bo prav jutri skušal poseči po roza majici.
je po 11. etapi
58.08’13”
IOTI"
11T3”
11’21"
n’25” n'34” n’4i” 12T1” 1216” 12'38' 12’58" 13’09 ’ 1310 ’ 13’42”
Bor — Don Bosco 35:33 (16:17)
DON BOSCO: Guscia 1, Faggia-ni 6, Milievich, Cianciolo 6, Grosil-la, Cerne 4, Bullo 2, Peretti 12, Fermeglia 2, Simonetti.
BOR: Oblak, Vatovec 4, Ambrožič 12, Hrvatič 2, Drasič, Kufersin, Francia 12, Lakovič 5.
SODNIKA: Fegac in Bozzetto iz Trsta.
PROSTI METI: Don Bosco 3:8, Bor 3:10.
PET OSEBNIH NAPAK: nihče. Borovi košarkarji so v nedeljo dosegli svojo šesto zaporedno zmago v tem prvenstvu in so tako se daj prvi na lestvici skupno z LIoy-dom Adriaticom.
Kljub zmagi pa so naši košarkarji v nedeljo igrali slabše kot običajno. Sam izid kaže, da sta bila oba napada dokaj neučinkovita, le tako si lahko razlagamo «tisti 35:33^, ki je bolj podoben izidu v miniba-sketu, kot izidu kake članske e-kipe.
Borovci so nastopili z okrnjeno postavo in predvsem v napadu je bila odsotnost Robija Klobasa odločilna. Sicer pa je bila zmaga borovcev zaslužena, saj so bili naši košarkarji v odločilnih trenutkih prisebnejši in so tudi napravili manj napak od domačinov, ki niso v zadnjih sedmih minutah igre dosegli niti ene točke!
V Borovih vrstah sta bila boljša Silvan Ambrožič in Mauro Francia, ki sta vsak dosegla po 12 točk, poleg tega sta bila zanesljiva tudi v obrambi.	b. 1.
Doumni
NARAŠČAJNIKI Dom — Italcantieri 75:78 (22:33)
DOM: Dornik 29, Tomažič, Semolič 2, Marušič 1, Brešan 3, Čubej 15, Kont 4, Terčič 21.
ITALCANTIERI: Itri 13, Bellisario 8, Marcon 12, Tuni 25, Ausaga, Rodighiero, Kussi 13, Presil 7. SODNIK: Gremese iz Gorice. Domovi naraščajniki so v soboto odigrali svojo najboljšo tekmo v letošnjem prvenstvu. V tej tekmi so se domovci najbolj izkazali s hitrimi protinapadi in z uspešno i-gro v nrpadu.
V prvih minutah igre smo lahko videli premoč «belo - rdečih», ki so po nekaj minutah vodili s 6:0. Pri tem stanju pa so nasprotniki skušali umiriti hitri ritem igre. To jim je tudi uspelo, tako da so v kratkem prešli v vodstvo, ki so ga obdržali do konca polčasa.
Po počitku pa so domovci stopili na igrišče mnogo bolj odločni kot v prvem polčasu. S hitrimi akcijami in z uspešnimi prodori so kmalu zmanjšali razliko in se nevarno približali nasprotnikom. Ti so iz obrambe na cono prešli v presing. toda to je še bolj omogočilo protinapade slovenskih košarkarjev, ki so nekaj sekund pred koncem imeli le še koš zaostanka (75:76). Tedaj pa je nezanesljivi sodnik Gremese zagrešil napako in dosodil dva prosta meta igralcem Italcan-tierija, ki so tako zmagali.
Med posamezniki gre največ zaslug za lepo Domovo tekmo kapetanu Dorniku, ki je bil nedvomno najboljši na igrišču, in Terčiču, ki je tokrat igral nad poprečjem; zadovoljili pa so tudi vsi ostali igralci, ki so skozi vso tekmo prikazali lepo in borbeno igro.
M. M.
V	nedeljo se je zaključil nogometni turnir prosvetnih društev za «5. pokal Štandreža», ki ga je priredilo športno društvo Juventina iz Štandreža. Manifestacija je sodila v okvir proslav 50-letnice ustanovitve Združenja slovenskih športnih društev v Italiji. Za letošnji pokal so si organizatorji zamislili nekaj novega in so tako sklenili pripraviti turnir, na katerem bi nastopili prosvetarji, to se pravi tisti, ki so na nogometnih tekmah prisotni le kot gledalci. Da bi bilo tekmovanje nekoliko bolj zanimivo sta v vsaki ekipi lahko nastopila dva i-gralca, ki igrata v prvenstvenih ligah.
V	prvi tekmi za tretje in četrto mesto sta se pomerili prosvetni društvi «Naš prapor» z Oslavja ter «Kras» iz Dola in s Poljan.
Naš prapor — Kras 5:3 (4:0)
V	prvem polčasu smo videli znatno boljšo igro in to predvsem v vrstah Oslavcev, ki so že v začetku dosegli gol po osebni akciji Ra-dikona (ki je v tej tekmi dosegel dva zadetka). Še bolj so postali prepričani v svojo zmago, ko je Pavšič drugič zatresel nasprotno mrežo.
V	drugem polčasu je Komel dosegel peti gol za «Naš prapor». Nato so igralci nekoliko popustili in to so izkoristili nasprotniki, ki so dosegli v nekaj minutah kar tri gole. To pa je pomenilo «zeler ò luč» za Oslavce, ki so odigrali bolj umirjeno in so tako zasedli končno tretje mesto.
Jezero — Oton Župančič 1:0
V	drugi tekmi pa je šlo za prvo mesto in za naslov zmagovalca turnirja. Ekipi «Oton Župančič» iz Štandreža in «Jezero» iz Doberdoba sta pričeli tekmo precej klavrno in v teku prvega polčasa ni bilo niti enega strela proti vratom. Kljub temu smo v tem delu igre videli boljšo pripravljenost (posebno v napadu) pri štandrežcih, ki pa niso nikoli neposredno ogrožali vratarja «Ferliška».
V	drugem delu srečanja pa so se Doberdobci opogumili in pričeli ostreje pritiskati. V eni svojih ak-
cij so tudi dosegli edini zadetek tekme. Brez vsakega pomena je bil nadaljnji «forsing» domačinov, da bi prišli do izenačenja. Pri Štandrežcih se je namreč poznala velika utrujenost in slabo medsebojno razumevanje.
Ob koncu srečanja je Miloš Ta-baj, član športnega društva Juventina, v imenu organizatorjev spregovoril nekaj zahvalnih besed ter podaril pokale predstavnikom ekip.
ATLETIKA
višje srednje šole v Trstu, ki ga je organiziralo tržaško šolsko skrbništvo. Na tem tekmovanju sta nastopili tudi dve slovenski predstavnici, ki sta zastopali barve šole «Slomšek». Oglejmo si njune rezultate:
60 m zapreke finale (naraščajnice) 7. Silva Leulja (Slomšek) 9”9 100 m finale (mladinke)
4. Kati Kostnapfel (Slomšek) 13”8
NEAPELJ, 27. — V Neaplju se bo jutri začel mednarodni vaterpolski tumir. Nastopile bodo državne reprezentance SZ, Jugoslavije, Romunije in Italije.
V petek je bilo na Kolonji finalno atletsko kolo tekmovanja za
iiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiniiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuR
V NOGOMETNI D LIGI
Pro Gorizia osvojila končno tretje mesto
S tem se je uvrstila tudi v tekmovanje za italijanski pokal
Caorle — Pro Gorizia 0:0 I gotovih uvrstitev v tekmovanje za PRO GORIZIA: Siricano, Sdrigot- | Poka-
ti, Marson, Zoratti, Torninovi, Ghermì, Ridolfi, Medeot, Comuzzi, Ba-rime, Fabris.
CAORLE: Casazza, Dona, Zanon, Vianello, Chinchio, Radie, Batti-ston (Dorigo), Fattor, Dianti, Rossi, Rosso.
SODNIK: Borsari iz Modene.
Z nedeljskim remijem je Pro Gorizia zasedla končno tretje mesto na lestvici in je s tem presegla želje vodstva, ki je v začetku prvenstva merilo na peto mesto. Prvih pet ekip ima namreč možnost igrati za italijanski pokal. Goričani so si torej s tretjim mestom za-
OBVKSTILO
SPDT priredi v nedeljo. 2. junija, v okviru proslav 70-letnice ustanovitve društva, s sodelovanjem PD Tabor
ORIENTACIJSKI POHOD
za otroke do 11. leta, za mladince od 11. do 18. leta ter za odrasle od 18. leta dalje. Ekipe naj imajo od 3 do 5 članov. Ekipe mladincev in odraslih morajo prinesti s sabo naslednje rekvizite:	kompas, kotomer, ravni-
lo, specialko (Poggioreale del Carso F 40 A II. S.O.). Priporoča se tudi, naj se pripravijo na računanje koordinat in stopinj.
Vpisovanje do 9. ure zjutraj na startu. Vrstni red bo izžreban. Start bo dan ob 9. uri na vrtu Prosvetnega doma na Opčinah. Prhcdttclji odklanjajo vsako odgovornost za morebitne poškodbe, ki bi ‘ h tekmovalci lahko utrpeli med nastopom.
ODBOJKA
V L MOŠKI DIVIZIJI
ŠESTERKA «PLAVIH» ZAKLJUČILA MINULO PRVENSTVO BREZ PORAZA
Dom je v izenačenem srečanju z Libertasom osvojil osmi par točk
V NEDELJO V SAN GOTTARDU
Zelo dober uspeh Petelina (Adria)
Kolesar lonjerske Adrie Petelin je v nedeljo dosegel svoj letošnji najboljši uspeh. Na naporni dirki v San Gottardu pri Vidmu se je u-vrstil v končnem sprintu na sedmo mesto, potem ko je več kot polovico proge prevozil praktično sam Najprej je bila namreč na sporedu vožnja na enajst kilometrov dolgem krogu, ki so ga morali tekmovalci prevoziti sedemkrat, nato pa so se podali na 43 km dolgo pot v videmsko gričevje, kjer se je dirka praktično odločila. Takoj po začetnem žvižgu je iz skupine ušlo trinajst kolesarjev, ki so si nenadoma in povsem nepričakovano nabrali poldrugo minuto prednosti. Glavnina, v kateri ie ostal ujet tudi Petelin, ni reagirala, tako da se je openski kolesar sam podal v zasledovanje in skoraj ves tretji krog prevozil sam. Nato ga je ujelo še šest ubežnikov, ki so se odlepili od «zaspane» glavnine in složno so nadaljevali z zasledovanjem. Vseeno pa niso trinajstih kolesarje»* ki jim je medtem prednost upadla na borne pol minute, ujeli vse do 80. kilometra. Vendar pa je vseh dvajset tekmovalcev, ki so tedaj imeli čez tri minute prednosti, kaj malo časa vozilo skupaj. Najprej je ušel Videmčam Toros, ki je potegnil za seboj še Tarlaa ter Germana, za njimi pa se je ustvarila Petelinova skupina, v kateri so bili še Bonaldo, Urgessi, Millo in Rosso. Pri vzponu na Monte Croce je iz trojice ubežnikov izpadel Germano, medtem ko si je Haustbrandtov predstavnik Tarlao zagotovil zmago na gorskem cilju.
Prednost pred zasledovalci pa je bila minimalna, tako da je pri spustu le Torosu uspelo obdržati nekaj metrov naskoka. Med zasledovalci pa je imel še dva klubska tovariša, ki sta skrbno nadzorovala dirko in nevtralizirala vsako zasledovanje. Toros je tako prispel na cilj z enominutno prednostjo, v o-zadju pa so se pripravljali le za sprint za osvojitev drugega mesta. Petelin se je sicer skušal vključiti v borbo za najboljše položaje, ven-
V soboto sta se v tradicionalnem nogometnem srečanju na Padričah pomerili enajsterici Kaste In Trgovske
akademije

Aurora — Bor	0:3
(14:16, 7:15, 12:15)
AURORA:	Branch, Catarossi,
Sirch, Zuiani, G. in S. Zanutti, Moscio, Arrigoni, Blasone, Tosoratti.
BOR: B. in E. Kralj, Požar, Fuč-ka, Neubauer, Može, Vodopivec, Ugrin, Kodrič.
SODNIKA: Totaro in Socol.
S tekmo Bor — Aurora v Vidmu je padel zastor nad letošnjim prvenstvom 1. divizije. Borovci so ga zaključili z gladko zmago proti najnevarnejšemu konkurentu za prvo mesto. To je bila že osemnajsta zmaga Bora, ki je tako končal tekmovanje neporažen in bo prihodnje leto nastopal v D ligi. Sicer pa lahko rečemo, da je v tej tekmi bilo sintetizirano celotno letošnje prvenstvo borovcev: kadar so «plavi» zaigrali zbrano in mirno, za odbojkarje na nasprotni strani mreže ni bilo rešitve, če pa se je v vrstah naših fantov pojavila nepazljivost in pretirana živčnost je imel nasprotnik veliko lažje delo. Le tako si lahko razlagamo, da so «plavi» zgubili nekaj setov proti šibkejšim moštvom, z najmočnejšimi pa so vedno gladko zmagali.
Tekma v Vidmu sicer ni odločala o vrstnem redu na lestvici (Bor je prvi, Aurora druga), vendar sta obe moštvi začelji 40kaj živčno. Kazalo je celo, da bodo «plavi» prvi set zgubili, saj so domačini povedk kar s 14:9. Z uspešnim finišem pa so borovci zamujeno nadoknadili in osvojili set, morda pa s tem tudi tekmo, ker so se po tem preobratu odbojkarji Aurore psihično že predali. Tako so slovenski igralci z gotovostjo vodili do konca srečanja in niso dopustili več nobenega presenčenja, čeprav njihova igra ni bila blesteča. Za to pa imajo borovci opravičilo: prvič letos so namreč igrali na odprtem, poleg tega pa je bil odsoten Plesničar. Sicer pa je bil junak tekme Požar. Ta odbojkar je bil na mreži nerešljiv problem za domačine in njegovo tolčenje ter odlični bloki zanesljivo pričajo, da bo v bodoče za Borovo ekipo nenadomestljiva u-darna moč.
Mig
Dom — Llbertas 3:2 (11:15, 15:12, 15:11, 7:15, 17:15)
DOM (Gorica): Černič, Komel, Mužič, Sossou, Jarc, Klanjšček, Prinčič, Peric in Devetak.
LIBERTAS (Turjak): Baldo, Cle-mentin, Ferfoglia, Perco, Scara-vetto, Virgolin, Muset.
SODNIK: Pelesson Giorgio; stranski: Zorzenon Riccardo; zapisnikar: Cempi Eleonora (vsi trije iz Gorice).
Goriški Dom je z zmago nad Libertasom iz Turjaka zaključil letošnje prvenstvo 1. moške divizije in se tako lepo poslovil od lastnega občinstva. To je bila osma prvenstvena zmaga «belo - rdečih» in 3. na domačih tleh.
Tekma je bila vseskozi izenačena in borbena, čeprav v prvih setih preveč statična.
V	prvem setu je Libertas igral bolj zbrano kot domovci.
V	drugem setu pa so naši fantje učinkoviteje pritisnili in zaključili set s tremi točkami prednosti.
Z istim ritmom so «belo - rdeči» nadaljevali tudi v tretjem setu, ko igralci iz Turjaka niso mogh preko enajstih zbranih točk. V četrtem setu pa je Dom popustil in to je Libertas takoj izkoristil. Domovci so zbrali le sedem točk. To bi jih tokrat lahko drago stalo.
V	petem, odločilnem setu je namreč kazalo, da bo Dom odšel poražen z igrišča. Stanje je bilo že 12:5 za Libertas, ko je trener Prinčič zahteval že drugo minuto odmora. Od tega trenutka dalje pa so domovci začeli nadomeščati zamujeno. Nasprotnika so ujeli prav v zadnjem trenutku pri štirinajsti-ci. Od tega trenutka dalje je bilo potrebnih kar šestnajst menjav servisa preden smo dobili končnega zmagovalca. V poslednjih trenutkih tekme so bili igralci Doma mirnejši in odločnejši v napadu, kar je bilo gotovo odločilne važnosti.
Zmaga domovcev je bila povsem zaslužena, saj so bili boli borbeni in bolie organizirani. Libertas je imel glavno moč v izkušenosti svojih igralcev, katero je znal dobro izkoristiti.
S to zmago je tore j Dom za ki inči! letošnje prvenstvo. Na končni lestvici ima 16 točk in zaseda 7.
mesto, če bi ne imel najslabše raz-1 su postali evropski in svetovni like v setih bi lahko bil kako j prvaki ter osvojili tudi srebrno
stopnjo više, saj imajo kar 4 ekipe na končni lestvici 16 točk.
Letošnje prvenstvo je bilo za Goričane vsekakor uspešno, saj so se že predčasno umaknili iz borbe za izpad in so uspeli s 16 točkami se usidrati na varno sredino lestvice. Poleg tega pa je uspeh Doma tudi v tem, da je v ekipo vključil nekatere mlade in obetajoče igralce, ki so se vsekakor dobro odrezali.
L K.
LEP JUBILEJ
500 srečanj
jugoslovanske
reprezentance
Jugoslovanska košarkarska reprezentanca, ki je nastopila v Sao Paulu na turnirju za pokal guvernerja države Sao Paulo, je odigrala svojo petstoto tekmo. Ob tem jubileju je bilo slavje še toliko večje, saj so premagali Američane, učitelje košarke in so tako še edina neporažena ekipa turnirja. V 500 tekmah so Jugoslovani zmagali 38T-ffi-at. Prvo mednarodno košarkarsko tekmo je Jugoslavije odigrala 22. septembra leta 1946 v Bukarešti proti Romuniji. Zmagali so domačini s 30:27. Na domačih tleh pa so «plavi» odigrali prvo mednarodno srečanje šele ieca 1951 s Francijo, katero so premagali s 56:46. To so bili prvi začetki te lepe in priljubljene igre pod koši v Jugoslaviji, ki je v IB letih in osmih mesecih dosegla neverjetno kakovost. Jugoslovanski košarkarji so v tem ča-
kolajno na olimpijskih igrah v Mehiki. To so seveda največji uspehi, saj je ostale skoraj nemogoče beležiti, potem ko so «plavi» od leta 1960 izredno cenjeni in med najboljšimi v mednarodni areni.
O zadnji tekmi ni kaj povedati: obe ekipi sta igrali pretežno na sredini igrišča in napadalnih akcij je bilo zelo malo. V goriških vrstah sta tokrat v napadu manjkala kar dva standardna igralca, Mo-messo in Omizzolo. To pa se je precej poznalo, ko je bilo treba streljati v vrata.
V drugem polčasu se je igra nekoliko razživela in so Goričani večkrat poskusili priti do gola. Pazljiva domača obramba pa jim je to vedno prekrižala ter je umirjeno odbijala vse nevarne žoge.
NOGOMET
_ AMSTERDAM, 27. — V meddržavnem prijateljskem nogometnem srečanju v Amsterdamu je Nizozemska premagala Argentino s 4 proti 1 (2:1).
VESLANJE
Na mednarodnem veslaškem tekmovanju v Sabaudii je v dvojcu brez krmarja zmagala posadka tržaških gasilcev. V dvojcu s krmarjem je 3. mesto zasedla Jugoslavija.
atletika
HAMBURG, 27. — Zahodni Nemec Berndt Kannenberg je postavil nov svetovni rekord v hoji na 20 km s časom 1.24’45”. Dosedanji rekord sta imela vzhodna Nemca Rei-mann in Frenkel s časom 1.25’19”4.
V košarkarskem prvenstvu dečkov je moral tržaški Lloyd Adriatico napeti vse svoje sile, da je ugnal borbeno in trdoživo peterko Kontovela
Predstavljamo finaliste svetovnega nogometnega prvenstva
ZRN: vsi niso prepričani v zmago
Razprtije zaradi denarja med reprezentanti
Zmaga na svetovnem prvenstvu postaja za ZR Nemčijo že državna zadeva. Državni reprezentanti so že pred časom to opazili in skušajo vso stvar obrniti v svojo korist. Glede denarja namreč. Vse se vrti okrog honorarjev. Nogometaši v Nemčiji niso prav reveži, honorarji pa so le manjši, kot na primer v Italiji.
Preko Franza Beckenbauerja so začeli pogajanja z «Deutscher Fussball Bund» za 5 milijonov lir nagrade le za nastop na svetovnem prvenstvu in za nadaljnjih 12 v primeru vstopa v finale. Pravijo, da zahteve niso pretirane, če se upošteva 17 milijonov, ki so jih zahtevali Nizozemci in celo 25, ki jih bodo čilski polkovniki dali svojim nogometašem v primeru vstopa v finale in dobrih 10 v primeru polfinala.
Honorarji nogometne zveze pa niso edini v gospodarskih načrtih nemških nogometašev, ki z vso vnemo izkoriščajo ugodni trenutek.
So pa globoko razdeljeni v dva tabora. Na eni strani so Netzer, Beckenbauer in Miiller, na drugi strani pa vsi ostali. Trgovske organizacije in industrije izkoriščajo imena slavnih nogometašev za reklamo, seveda pa so Beckenbauer, Netzer in Miiller nabolj zanimivi za ljudsko mnenje.
Beckenbauer predstavlja s svojo fino igro idealnega človeka za buržujske sloje. Svoje ime je posodil neki rafineriji za lažjo prodajo bencina in tudi neki organizaciji. ki daje v najem televizijske aparate.
Netzer je s svojimi dolgimi lasmi pridobi! oboževalce med mladino, dela pa reklamo nekemu likerju. Končno zgleda Miiller z lasmi in z brki prej neke vrste iz-venparlamentarec kot pa predstavnik tevtonskega ljudstva. Zanj se zato ogrevajo delavci, katerim tudi ponuja televizorje neke znane nizozemske tovarne.
Vsi trije asi stalno skrbijo za
svojo priljubljenost. Netzer je neprestano v naslovih vseh nemških časopisov, ker ga baje klub Schal-ke namerava odkupiti od Reala iz Madrida, kjer se ni mogel nemški as na noben način vživeti. Netzer naj bi se v domovino vrnil za kakih 300 milijonov lir odškodnine blagajni Reala.
Precej hrupa je v nemškem nogometu povzročil tudi disciplinski primer Beckenbauerja, ki je po neki tekmi dal v slačilnici novinarjem preostro mnenje o sodniku. Nogometna zveza je od Beckenbauerja zahtevala javno kesanje, kar je igralec pristal po daljših pogajanjih v prisotnosti zveznega trenerja Schona. Istočasno je zveza poslala vsem kandidatom za državno reprezentanco dolgo pismo, v katerem so bile «zapovedi» za primerno vedenje in «prepovedi» o prenagljenih intervjujih. Beckenbauerja, kot kapetana ekipe, so še posebno podučili.
Ob trezni in «neuradni» presoji se nemški navijači zavedajo, da se njihovi igralci preveč bavijo z drugimi stvarmi in da niso za svetovno prvenstvo dovolj koncentrirani. Globlja analiza javnega mnenja kaže, da niso Nemci popolnoma prepričani, da bo njihova ekipa z gotovostjo dosegla prvo mesto, kot se je to dogajalo pred dvema letoma.
«Čutim, da se bomo v finalu srečali z Italijo», je povedal Miiller. «Samo na nekaj upam: da ne bo igral Anastasi.»
Netzer ima tudi druge vrste skrbi. Njegovo mesto prisojajo mnogi izvedenci Overathu, Schon pa se je odločil zanj. Netzer se je ob tej zadevi bolj malo vznemiril in je glede drugih ekip pokazal najbolj umirjena predvidevanja. O Nizozemski: skoraj zanesljiva uvrstitev med prvo četverico. O Italiii: daleč najnevarnejša ekipa; treba jo bo napadati s prav nesramno silo, ker se njeni napadalci ne ustrašijo nikogar. O
Jugoslaviji: dosega malo golov, če pa prva povede je težko izenačiti. O škotski: tipična ekipa za dolge turnirje. K sreči bo morda občutila utrujenost z dolgega angleškega prvenstva. O Braziliji: daje ji največ 50 odstotkov možnosti za osvojitev naslova svetovnega prvaka.
Iz ankete, izvedene med starimi reprezentanti, trenerji in aktivnimi nogometaši izhaja, da je zvezna republika še vedno glavni favorit. Od 40 anketiranih se jih je 31 izrazilo za nemško zmago, 4 so predvideli na prvem mestu Italijo, 3 Brazilijo, 2 pa Nizozemsko. Previdnejši je bil Sepp Her-berger, ki je pred 20 leti privedel ekipo do pokala Rimet: «Z izjemo Avstralije, Haitija in Zaira lahko vse ekipe računajo na uvrstitev med prvo četverico.»
Dejansko zgleda, da se učinkovitost nemških reprezentantov stalno viša in da bo do svetovnega prvenstva dosegla maksimalno raven. Ta trditev se lahko opraviči s slabimi rezultati v začetku leta, nato pa z blestečo zmago 5:0 nad Madžarsko in z rezultatom 2:0 proti švedski, ko je ekipa nastopila v znatno šibkejši postavi kot običajno. V prid Nemcev govori tudi uspeh Bayerna na turnirju za pokal evropskih prvakov.
Zvezni trener je bil po zadnjih tekmah predvsem zadovoljen z i-igro v drugem polčasu, ki je bila skoraj vedno hitrejša in napadalne iša kot v prvem.
V napadu je trenutno najboljši Honess, medtem ko kaže Miiller nevarno prenasičenost z nogometom, kar bo Schon verjetno skušal odpraviti z aktivnim počitkom, to je s treningom brez žoge. Popolnoma pripravljen ni niti Gun-ter Netzer, ki pa je dokaj realno presodil, da bo on in tudi cela ekipa od 13. junija dalje zmogla prav vse.
Bruno Križman
PRIMORSKI DNEVNIK
SPORT SPORT SPORT
NOGOMET
V A SKUPINI C LIGE
Triestina brez upanj po nedeljskem porazu
Tržaški tretjeligaši podlegli v zadnjih minutah srečanja
Trento — Triestina	1:0
TRENTO: Borghese, Marchi, Fabbro, Larini, Apostoli, Cava, Berto-gna, Vergani, Scocchi, Rampanti (Milanesi), Mongitore.
TRIESTINA:	Marson, Pomaro
(Sabbadin), Lucchetta, De Luca, Riva, Albicocco, Brusadelli, D’Ales-si, Dri, Fera, Bertoli.
STRELEC: Mongitore v 88. min.
SODNIK: Esposito iz Torre Annunziate.
V nedeljskem srečanju, ki je bilo pomembno za oba nasprotnika, saj je praktično odločalo o kandidatih za izpad v D ligo, je Triestina potegnila v Trentu krajši konec in se začela tako že pripravljati za nižje prvenstvo prihodnje sezone. Matematično niso Tržačani še obsojeni na izpad, saj manjkajo do konca prvenstva še tri kola in bi lahko zbrali šest točk, vendar pa je to po zadnjih srečanjih utopija, saj ne premorejo tržaški tretjeligaši take igre, da bi lahko zmagali. Poleg tega pa so že tako nizko na lestvici, da bi bila vsaka iluzija odveč. Izpadejo namreč tri ekipe, moštva pa, ki so višje na lestvici in se tudi bojijo izpada, bodo igrala med seboj in le zmagovalec bo lahko upal na obstoj v C ligi.
Nedeljska tekma je bila odločilne važnosti, vendar pa niso znali gostje izkoristiti zadnje in skoraj edinstvene priložnosti ter niso bili sposobni presenetiti precej negotovega nasprotnika, ki je sicer napadal, vendar pa ni predvajal organizirane igre, s katero bi lahko vsak trenutek računal na zmago. Trento se je bolj zanašal na iznajdljivost posameznih napadalcev, katere bi tržaška obramba lahko nevtralizirala. Gostje pa so, predvsem v začetku srečanja, bili precej nevarni in to predvsem z Bertolijem, medtem ko je Schillirò celotnemu sreča ni” prisostvoval kot rezerva.
Odločilnega pomena pa je morda bila. tudi poškodba Pomara, ki je stalno in z uspehom nadzoroval nevarnega krilca domačinov Mongi-toreja. Nesreča se je pripetila potem ko je Triestina zaman zahte-
nut znižal lanskoletni rekord, ki ga je postavil Baccaro iz Bologne. Nastopilo je 1814 tekmovalcev iz Italije, Japonske, Francije, Švice in Nemčije. Nastopal je tudi tržaški dolgoprogaš Sterpin, ki se je uvrstil na peto mesto.
Vrstni red:
1.	Liberini
2.	Baccaro
3.	Hosp
4.	Morelli
5.	Sterpin
NOGOMET
7.34'15’-zaost. 3’49’' 25’08" 38’09" 42’09”
NEW YORK, 27. — Na turneji po Severni Ameriki je v New Yor-ku italijanski Napoli remiziral z nogometaši Cosmosa z 2:2.
Niti Nereu Roccu ni uspelo, da bi Triestino rešil iz težav
iiiiiimiiiiiuiiimiiiHiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiituniiiirainiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiitiiiiiiiiiiiiiiiiiii
PRED VOLITVAMI NOVEGA PREDSEDNIKA FIFA
Havelange hoče prevzeti mesto Stanleya Rousa
Predsednik brazilske športne zveze predstavil osem programskih točk za modernizacijo nogometne zveze
AVTOMOBILIZEM
VELIKA NAGRADA MONTE CARLA
Avstrijec N. Lauda ob zmago zaradi okvare na ferrariju
Šved Peterson najhitrejši - Vrsta trčenj na ozki progi monaške kneževine
Alessandria, ki je matematično že nekaj časa v B ligi, je v nedeljo doživela svoj prvi poraz na domačih tleh. Vendar pa ni izguba 2 točk vplivala na piemontske igralce, ki se že pripravljajo na zasluženi dopust. Udinese pa med splošnim razočaranjem rti šel doma preko remija z. Vir gevanom, vseeno pa je ostal na drugem mestu na lestvici. Prav tako pa si je ze privoščila počitek Venezia, ki je remizirala z zadnjeuvrščeno Der-thono v nezanimivi tekmi. Poleg Derthone pa je praktično v D ligi tudi Triestina, medtem ko se tretje vozovnice za izpad otepajo Gavinovese (trideset točk), Legnano (devetindvajset) ter Savona in Cio-diasottomarina z 28 točkami. V nedeljo pa bo položaj prav gotovo nekoliko bolj jasen (ali pa še bolj zapleten, če zmaga Savona), saj se bosta Savona in Gavinovese srečali med seboj. Triestina pa, kljub zmagi ali remiju nima več možnosti za obstoj v ligi, saj govori proti njej tudi razlika v golih.
vala enajstmetrovko zaradi prekrška nad Drijem v kazenskem prostoru. Vendar pa ni sodnik dosodil najstrožje kazni in srečanje bi se morda drugače zaključilo z dodelitvijo enajstmetrovke Tržačanom. Do edinega zadetka pa je prišlo ie nekaj minut pred koncem tekme, ko je Mongitore izrabil gnečo v kazenskem prostou Tržačanov in z ostrim strelom strl še zadnje upe gostov za osvojitev točke.
ATLETIKA
FAENZA, 27. — Turinčan Attilio Liberini je zmagal, s preko 13 km na uro, na drugem atletskem tekmovanju «100 km del Passatore». Zmagovalec je kar za dvajset mi-
ZURICH, 27. — Mednarodna nogometna zveza bo 11. 6., pred pričetkom svetovnega nogometnega prvenstva, volila svojega novega predsednika. Kandidata za to mesto sta dva: sedanji predsednik sir Stanley Rous iz Anglije ter brazilski milijarder Joao Havelange, predsednik brazilske športne zveze.
Havelange si je utrdil možnosti za izvolitev v teh zadnjih mesecih, ko je prekrožil skoraj ves svet v iskanju zaveznikov. Svoj program pa je osredotočil v osmih točkah:
1.	SVETOVNO PRVENSTVO: nastopati bi moralo 20 držav, saj šteje sedaj FIFA že 140 članov. Za organizacijo pa bi se lahko združilo po več držav.
2.	MLADINSKO SVETOVNO PRVENSTVO: mednarodni nogometni mladinski turnir v Cannesu je dokazal, da si občinstvo želi nekaj novega, izven interesnih sfer. To prvenstvo pa bi dalo možnost uveljavitve tudi mladim afriškim dr-
^T^EDCELINSKI KLUBSKI POKAL: organizacijo bi morala prevzeti -FIFA; nastopati pa bi morali prvaki vseh štirih celin,
4.	SOJENJE: pripraviti bi bilo treba, tečaje za dobre sodnike, najboljši pa bi se izpopolnili v Zii-richu.
5.	TEČAJ ZA PRIREDITELJE: nogomet je industrija, kjer ni nič prepuščeno improvizaciji, zaradi česar bi bili potrebni tečaji za upravitelje in prireditelje s strani FIFA.
6.	ELITNI KADRI: isto velja tudi za vzgajanje strokovnjakov, trenerjev, zdravnikov, maserjev itd.
7.	SEDEŽ FIFA: glavni tajnik ne bo smel prebivati v uradu, ves sedež mednarodne nogometne zveze bo moral biti prenovljen z zgraditvijo dvoran za seje in z vsem potrebnim. Havelange je odločen prebiti tu najmanj sto dni na leto.
8.	SREČANJA V ZORICHU: vse seje bi se morale odvijati samo v
1	—	1. Beau Charmeur	1
2. Narkowar	1
2	—	1. Denam	2
2. Templaro	X
3	—	1. Gulussi	1
2. Antongini	2
4	—	1. Zuava	X
2. Lampione	1
5	—	1. Saturno	X
2. Critodemo	X
6-1. Klitia	1
2. Sicureto	1
KVOTE
11 - 446.600 lir 10 —	38.800 lir
Ziirichu, da bi tako prihranili nepotrebne stroške pri potovanjih funkcionarjev in uradnikov mednarodne nogometne zveze.
Havelange upa, da bo prejel 76 glasov, kar bi zadostovalo za izvolitev na mesto predsednika mednarodne nogometne zveez. FIFA šteje 141 članov, vendar pa jih ima pravico do glasovanja le 129, ker so vse druge države suspendirane. Havelange računa, da bo prejel 14 glasov v Afriki, 12 v Aziji, 12 pri arabskih državah, 10 v Južni Ameriki, 8 v Srednji Ameriki in v Karibskem otočju, 8 v Vzh. Evropi, 6 v Zah. Evropi in 6 glasov pri balkanskih predstavnikih.
BAASTAD, 27. - V četrtfinalu teniškega turnirja za pokal švedskega kralja je Švedska premagala Nizozemsko s 4:1.
MONTE CARLO, 27. — Po uspehu na poskusnih vožnjah v Monte Carlu ni uspelo italijanskim avtomobilom zmagati na tej naporni dirki, ki je veljala za svetovno prvenstvo vozačev. Ferrari ji so odpovedali prav v odločilnem trenutku, ko je Lauda, ki je dosegel najboljši čas na poskusnih vožnjah, vodil in imel vse možnosti za zmago. Toda banalna okvara na dvanajst-valjnem ferrariju ga je prisilila, da je odstopil in pustil tako prosto pot do zmage staremu Ron-nieju Petersonu, ki je tekmoval na lotusu. Vendar pa se je nedeljska dirka za veliko nagrado Monte Carla odlikovala predvsem po številnih nesrečah, ki so se pripetile vzdolž njene proge. Najprej je Francoz Beltoise, ki je eden izmed najnevarnejših vozačev, hotel prehitevati na zelo ozkem kraju, kjer ne moreta voziti skupaj dva av ta. Trčil je v Hulmeja, takoj za njima pa je trčilo še šest vozil, tako da je tekmovanje nadaljevalo le še sedemnajst od petindvajsetih udeležencev tekmovanja. Med drugimi sta morala odstopiti tudi Italijana Merzario in Brambilla. Medtem pa sta na čelu dirke zanesljivo vodila Lauda in Regazzo-ni, oba na ferrarijih. Peterson je nekoliko zaostal, toda prav v trenutku, ko je nadoknadil zamujene sekunde, se je zaletel v obcestno ograjo, vendar pa brez hujših posledic. Lahko je mimo nadaljeval s tekmovaniem, medtem ko je moral odstopiti Reutemann, ki je trčil vani. Takoj nato pa se je moral odnovedati tekmovanju tudi Hailwood, ki ie šel izven cestišča, popolnoma razbil svoje vozilo, sam pa ostal nepoškodovan Peterson je medtem nadaljeval z vožnjo ter počasi prehiteval svoje tovariše. V dvajsetem krogu je bil že tretji, za Laudo in Jarierom, medtem ko je Regazzoni bil peti,
LESTVICA ZA SP PO ŠESTIH VOŽNJAH
1. Fittipaldi	24
2. Regazzoni	22
3. Lauda	21
4. Scheckter	12,5
5. Hulme	11
6. Beltoise in Peterson	10
tllllliiilililtmiliiiiillliiliiiliillMiiitiiiiiliiinMinniiimf min iiMiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
OB OBČINSKI RAZSTAVI VIN V ZGONIKU
Trije pomembni turnirji v organizaciji ŠK Kras
Sodelovale bodo štiri odbojkarske šester-ke in šest ženskih namiznoteniških ekip
Športni krožek Kras iz zgoniške občine bo konec tega tedna nudil ljubiteljem športa bogat in kakovosten športni spored. Ob priliki občinske vinske razstave v Zgoniku bo priredil Kras kar tri turnirje: mednarodni turnir v odbojki in v namiznem tenisu ter članski turnir v balinanju.
V	soboto popoldne bodo prišli na svoj račun ljubitelji odbojke. Za «10. kraški pokal» se bodo spoprijele štiri šesterke. Matično domovino bosta zastopala člana druge zvezne odbojkarske lige Salonit iz Kanala in Izola, ostala dva partnerja pa bosta Libertas iz Trsta in seveda domači Kras kot organizator. Spričo kakovosti gostujočih šesterk je prvovrstni športni užitek že vnaprej zagotovljen.
V	nedeljskih jutranjih urah bo na vrsti ženski namiznoteniški turnir za «5. kraški pokal». V ekipnem tekmovanju in med posameznicami se bodo zvrstile za zeleno mizo predstavnice Ilirije iz Ljubljane, Julie iz Trsta, Olimpije iz Ljubljane, Opatije, Triglava iz Kranja in Krasa.
V	soboto zvečer ob 19. uri pa se
bo na balinarskih stezah pričel članski balinarski turnir za «2. kraški pokal». Tekmovanje, ki bo za dvojice, se bo nadaljevalo v nedeljskih jutranjih urah. Vpisovanje se bo zaključilo eno uro pred začetkom tekmovanja, ekipe pa se lahko prijavijo in poravnajo vpisnino v gostilni Guštin v Zgoniku.
Ascoli - Brescia	1
Avellino - Novara	1
Bari - Reggiana	1
Brindisi - Arezzo	X
Catania - Catanzaro	2
Como - Ternana	X
Parma - Varese	X
Perugia - Palermo	1
Reggina - Taranto	2
Spal - Atalanta	1
Trento - Triestina	1
Grossetto - Modena	1
Cosenza - Casertana	1
KVOTE
13 — 6.068.000 lir 12 -	196.000 lir
Po Hrvatski in Sloveniji
Bilie že drugič zasedel prvo mesto
VARAŽDIN, 27. — Puljski kolesar Cvitko Bilič je že drugič zmagal na kolesarski dirki «Po Hrvatski in Sloveniji». Letošnja 25. izvedba tega tradicionalnega tekmovanja je bila razdeljena na tri dele. Tekmovalci so morali najprej prevoziti krajšo progo na kronometer, kjer so zmagali zagrebški kolesarji pred Astro in Savo iz Ljubljane. V etapi od Zagreba do Murske Sobote je zmagal Pleško, ki si je priboril štiri sekunde prednosti pred Biličem. V zadnjem delu tekmovanja pa je bil od Beltincev do cilja v Varaždinu najaktivnejši prav stari Bilič, ki je razgibal etapo, tako da je le nekaj tekmovalcev ostalo z njim. V končnem sprintu pa je bil najhitrejši Zagrebčan Ka-hlina. Na skupni lestvici je bil prvi Bilič pred Pleškom, ki je imel kar 55 sekund zaostanka. Od slovenskih kolesarjev je bil najboljši Frelih, ki se je uvrstil na četrto mesto za Kahlr.o. V ekipni konkurenci pa je zmaga pripadla Ljubljanski Astri.
iiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiimiiiuiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiia
saj je na ostrem ovinku zgubil oblast nad svojim vozilom in bil prisiljen na zasledovanje. Že je zgledalo, da ne bo nihče več ujel Laude, ko se je njegovemu ferrariju pokvarila električna napeljava in je moral odstopiti. Peterson je imel tako prosto pot, saj je pred tem prehitel tudi Jariera, ki mu motor ni deloval v redu.
VRSTNI RED PO 72 KROGIH (255 km):
1.	Peterson (lotus) 1.58” s poprečno hitrostjo 129,940 km na uro
2.	Scheckter (tyrell) 28”8 zaostanka
3.	Jarier (shadow)
4.	Regazzoni (ferrari)
5.	Fittipaldi. (melaren)
TENIS
BOURNEMOUTH, 27. — Romun Rie Nastase je zmagal na teniškem turnirju v Bournemouthu, potem ko je v finalu premagal italijanskega teniškega igralca Bertoluccija s 6:1, 6:3, 6:2.
RIM, 27. — V prvem kolu italijanskega mednarodnega teniškega prvenstva je prišlo do presenečenja, saj je Egipčan El Shafei nepričakovano premagal nosilca pete skupine, Italijana Panatto s 3:6, 6:2, 6:1. Indijec Amritray pa je izločil drugega italijanskega predstavnika Di Mattea s 6:2, 6:7, 7:6.
KOLESARSTVO
KOŠARKA
EVROPSKI POKAL NARODOV
Jugoslaviji prvi par točk Italijani še brez poraza
Mladi jugoslovanski košarkarji so v tretji tekmi premagali Grčijo
Na poskusnem evropskem pokalnem prvenstvu narodov je bilo v nedeljo na sporedu tretje kolo.
Italija je premagala Zah. Nemčijo in je tako trenutno sama na prvem mestu lestvice. Italijani pa so se morali močno potruditi, da so lahko odpravili presenetljive Nemce, ki so bili v prvem polčasu v vodstvu (28:24). Po zaslugi Marzo-ratija in Bissona so nato italijanski košarkarji le prešli v vodstvo in zmagali s 63:55.
Tudi Jugoslavija B je prišla do prvega para točk. Jugoslovani so v tretjem kolu igrali proti Grčiji in jo premagali s tremi točkami razlike. Za mlade jugoslovanske košarkarje pomeni ta zmaga lep u-speh in kaže, da lahko računa jugoslovanska košarka na tak izbor igralcev, kot ga nima nobena druga država v Evropi.
IZIDI 3. KOLA
Italija - Zah. Nemčija 63:55 Jugoslavija B — Grčija	87:84
Francija — Turčija	66:64
LESTVICA
Italija	3	3
Turčija	3	2
Z. Nemčija	3	2
Jugoslavija B 3	1
Francija	3	1
Grčija	3	0
0	211 177
1	201 198
1	197 2QQ
2	216 219 2 201 211
3	211 221
JUTRIŠNJI SPORED
V	Genovi ob 17.00: Italija — Turčija.
V	Bambergu ob 20.00: Zah. Nemčija — Grčija.
V	Ljubljani ob 20.00: Jugoslavija B — Francija.
b. 1.
Snaidero ostane v A ligi
Videmski Snaidero si je na odločilnih srečanjih v Genovi zagotovil nastop v A ligi tudi v prihodnji sezoni. Kot je znano, so ob koncu prvenstva prve italijanske košarkarske lige imele tri ekipe po 16 točk. Vse tri pa so obtičale na predzadnjem mestu na lestvici. Potrebna so bila tako naknadna srečanja med to trojico (Snaiderom Videm, FAG Napoli in Alco Bologna) za določitev, katero moštvo bo skupno z Maxmobili Pesaro izpadlo v nižjo ligo.
IZIDI
FAG - Alco Snaidero — Alco Snaidero — FAG KONČNA LESTVICA Snaidero	2 2 0
FAG	2 1 1
Alco	202
Po tem «turnirju za končna lestvica prve italijanske lige tale: Snaidero je enajsti, FAG Napoli dvanajsti, Alco Bologna tri-
76:61
70:68
94:86
164 154 4 162 155 2 129 146 0 izpad» je
najsti, Maxmobili Pesaro pa štirinajsti.
V B ligo izpadeta tako Alco Bologna in Maxmobili Pesaro.
Na tem turnirju je bil daleč najboljši strelec Američan Andrews (FAG), ki je v dveh tekmah dal 85 točk, poprečno 42,5 na tekmo.
b. 1.
MOTOCIKLIZEM
Po padcu Agostinija
Zmaga Finca Lansivourija
LE CAMP DE CASTELET, 27. -Finski motociklist Teuvo Lansi-vouri je zmagal na 200 milj dolgi motociklistični dirki v Franciji. Lansivouri, ki tekmuje z motorjem znamke yamaha, je progo prevozil
v 1.43’34” in je prispel na cilj pred drugimi tremi yamahami. Ita lijan Giacomo Agostini, ki je bil med favoriti za končno zmago, se je v 32. krogu prevrnil, vendar brez hujših posledic. Kljub temu pa mu je zdravnik odsvetoval, da bi nadaljeval s tekmovanjem.
PONTREMOLI, 27. - V Pontre-moliju se je zaključilo italijansko državno šahovsko prvenstvo. Med mojstri je zmagal Madžar Bela Toth, ki prebiva v Milanu, med kandidati je zmaga pripadla Benečanu Santoliniju.
BRUSELJ, 27. — Belgijska enajsterica Waregema je osvojila belgijski nogometni pokal, potem ko jo v finalu premagala Tongeren s 4:1.
Jugoslovanska nogometna reprezentanca se vestno pripravlja za nastop na svetovnem prvenstvu. V okviru priprav bo jutri igrala prijateljsko tekmo z Madžarsko. (Na sliki: trener Miloševič z vratarji reprezentance Maričem, O. Petrovičem in Meškovičem)
Italijanska nogometna prvenstva
Bi-IWA
Ascoli - Brescia	2:0
Avellino - Novara	3:1
Bari - Reggiana	1:0
Brindisi - Arezzo	1:1
Catanzaro - Catania	1:0
Como - Ternana	1:1
Parma - Varese	2:2
Perugia - Palermo	2:1
Taranto - Reggina	1:0
Spai - Atalanta	3:1
LESTVICA: Ascoli 47,	Varese 46,
Ternana 45, Como 44, Spal 38, Parma 37, Taranto 36, Novara 35, Palermo 34, Atalanta, Arezzo, Avellino in Catanzaro 33, Brescia, Perugia in Brindisi 32, Reggiana 30, Reggina 28, Bari in Catania 26.
PRIHODNJE KOLO: Arezzo — Spai, Atalanta — Parma, Brescia
—	Bari, Como — Perugia, Novara — Varese, Palermo — Catanzaro, Reggiana — Ascoli, Reggina
—	Avellino, Taranto — Catania, Ternana — Brindisi.
A SKUPINA
Padova - elodiasottomarina 1:1
Venezia - Derthona	1:1
Seregno - Legnano	3:2
Belluno - Mantova	0:0
Gavinovese - Monza	1:0
Pro Vercelli - Alessandria 3:1 Bolzano - Savona	1:1
Legnano - Solbiatese	1:0
Trento - Triestina	1:0
Udinese - Vigevano	0:0
LESTVICA: Alessandria 52, Udinese 44, Venezia 43, Lecco, Monza in Seregno 41, Mantova 38, Pro Vercelli 36, Solbiatese. Belluno, Bolzano in Vigevano 35, Trento in Padova 32, Gavinovese 30, Legnano 29, Savona in Clodiasottomari-na 28, Triestina 25, Derthona 20.
PRIHODNJE KOLO: Monza - A-lessandria, Pro Vercelli — Belluno, Triestina — Bolzano, Savona — Gavinovese, Vigevano — Legnano, Derthona — Padova, Solbiatese — Seregno, Lecco — Trento, Clodia-sottomarina — Udinese, Mantova — Venezia.
Jugoslovanska nogometna prvenstva 2. ZVEZNA LIGA
Mercator - Mura	0:4
Spartak - Maribor	1:0
Karlovac - Novi Sad	3:1
Šibenik - Leotar	2:0
Ri jeka - Famos	2:0
Dinamo (P) - Bačka	2:1
Crvenka - Kozara	1:1
Dinamo (V) - Osijek	0:1
Igman - Iskra	3:0
LESTVICA: Osijek in Ri jeka 42, Novi Sad 37, Kozara in Iskra 36, Crvenka 34, Igman 32, Famos, Šibenik in Leotar 31, Maribor, Dinamo (P) in Karlovac 30, Dinamo (V), Spartak in Bačka 29, Mercator 22, Mura 21.
PRIHODNJE KOLO: Kozara -Mercator, Mura — Dinamo (V), Osijek — Maribor. Iskra — Karlovac, Novi Sad — Šibenik, Leotar — Rijeka, Famos — Dinamo (P), Bačka — Crvenka, Igman — Spartak.
SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
Slavija - Drava	1:1
Nafta - Kovinar	2:1
Šmartno Ilirija	1:3
Koper - Izola	1:0
Železničar - Slovan	1:2
Aluminij - Kladivar	0:1
Ljubljana - Rudar	2:2
LESTVICA: Rudar 32,	Kladivar
30, Železničar 28, Ljubljana in Slovan 27, Koper 26, Ilirija 24. Sla-vija in Nafta 22, Kovinar 20, Drava 18, Šmartno 17, Izola 16, Aluminij 13.
PRIHODNJE KOLO: Drava — Ljubljana, Rudar — Aluminij, Kla-
divar — Železničar, Slovan — Koper, Izola — Šmartno. Ilirija — Nafta, Kovinar — Slavila,
ZCNL
Sava - Vozila	0:1
Usnjar -	Triglav	2:1
Tolmin -	Tabor	1:1
Jadran -	Sava	0:4
Adria - Litija	0:0
Tržič - Primorje	0:0
LESTVICA: Vozila 32, Litija 28, Triglav 24, Sava (K) in Tržič 21, Usnjar 20, Tabor in Adria 19, Primorje 17, Jadran 16, Tolmin 13, Sava (T) 10.
PRIHODNJE KOLO: Adria -Sava, Litija — Tržič, Primorje — Jadran, Sava (T) — Tolmin, Tabor — Usnjar, Triglav — Vozila.
TONE
SVETINA
Župnik Jalen se je široko us topil in vprašal:
«če kdo želi, ga lahko spovem! Ali imate čiste duše, da se ne boste pobili z grehom na vesti? No... kaj pa me tako gledate? če se boste spovedali, vas bom za pokoro obrcal!»
Sredi stene jih je zajela kratka nevihta. Eden od novincev, filmskih ljudi, je ves zbegan dejal:
«Gospod, molite, da bo nehalo treskati! Če pridemo živi čez steno, bom dal na Kredarici za najdražjo mašo...»
«Figo boš dal za mašo,» se je razhudil župnik. «Za pet litrov vina pri Torkarju daj, pa bom vsem dal odvezo!»
Zdaj so ga pili. Torkar je prišel ven s harmoniko in jim zaigral. Ko je utihnil, je vprašal navzoče:
«Ali veste, kaj se je pisatelju sanjalo to noč? Ker ga je sram, bom pa jaz povedal. Okoli polnoči je zaslišal glas z vrha stene: .župnik Janez Jalen, povej Gospodu, kako paseš svoje ovce?!’ Opogumil se je in odgovoril: .Gospod, kako bom pasel svoje ovce, ko si mi pa dal same kozle in osle! Amen!’»
Veselo so se smejali, Joža pa je še dodal:
«Zdaj jih pa še filmamo! No, če ste za bo, raje eno zapojmo! Morda tisto: Kar je bog dal, so pojedli svetniki...» Joža je vedel, da ljudje mnogo bolj cenijo tistega, ki jih
zabava, kot onega, ki jim drži ogledalo in jih spominja na njihovo minljivost in trhlost. Zato življenja ni nikdar jemal preresno, tudi v tragičnih trenutkih ne. Tudi sedaj je šala spravila vse v dobro voljo, čeprav so bili utrujeni od celodnevnega snemanja v steni. Novinar se je spet ojunačil in vprašal:
«Gospod čop, kako pa je kaj z dekleti, zdaj, ko ste filmski igralec?»
«O ja, z dekleti, kar dobro! Oči smo si že napasli, jedil bodo pa drugi... Na žalost je malo takšnih, kot je bila Ločanka, ki je rekla: ,Tako je lepa narava, da sem kar težka! Pahni me, pahni, če ne, bom kar sama padla... ’ »
Zdaj je bil čas za šale. Joža se je obrnil k župniku in ga vprašal :
«Jalen, ali veš tisto, kako je župnik spovedoval svojega organista? No, jo bom kar povedal, ker jo boš zatajil, tudi če veš! Ob spovednem okencu je župnik šepetaje spovedoval svojega organista, ker ga je sumil, da mu je nekajkrat popil mašno vino. ,Ali veš, kdo hodi v zakristijo moje vino pit?’ je spraševal. ,Se nič ne sliši, se nič ne sliši,’ je momljal organist. Župnik ni verjel, zato je predlagal, da bi zamenjala mesti. Organist je bil zdaj v spovednici, župnik ob okencu. Organist je vprašal: .Ali veste, gospod, kdo hodi k moji ženi spat?’ župnik pa je odgovoril: ,Se nič ne sliši, se nič ne sliši!’ Pa sta bila bot in spoved je bila končana...»
Pozno v noč so se zabavali, čeprav jih je naslednji dan čakalo novo snemanje.
2
Odkar se je Joža s svojinu prijatelji «skalaši» preizkusil tudi v Centralnih Alpah, ga je obil sij slave z vseh strani. Postal je najbolj iskan in cenjen gorski vodnik za plezalne ture v vseh stenah Julijskih Alp. Tovarna mu je vsako poletje dala brezplačen dopust. Zdaj se je lahko pobahal, da
s kravami vred odhaja v planine in se z njimi jeseni vrača. Ko se je približeval njegov čas, so ga pomožni delavci vsak don hodili spraševat:
«Kdaj boš odložil klešče?»
Mnogo jih je bilo — in le eden od njih si je zagotovil malo večji kos kruha.
Slava mu še ni zameglila razuma, čeprav mu ga je narahlo omrežila. Toda na srečo je s pomočjo dobrih prijateljev kmalu spoznal, da takrat, ko človek postane slaven, sovražniki izginejo v mrak, napadajo pa iz teme. Celo najbližji, ki so se včasih merili z njim, so bili na tihem ob vsakem njegovem prvenstvenem vzponu skoraj užaljeni. Pa kaj, mar naj se orli zaradi otožnosti kokoši in vrabcev odrečejo višinam?
Koga vse že ni imel Joža na vrvi! Ljudi moči, ki so imeli kdove koliko lutk na nevidnih nitkah, industrialce, pravnike, filozofe, profesorje, politike z vseh koncev sveta, moške in ženske, poštenjake in barabe, pogumne, ki so si resnično želeli neoskrunjenih višin, in tudi takšne, Id so zavoljo mode hoteli vzbujati videz, da pripadajo močnim. Nekateri so mu bili za vodništvo za zmeraj hvaležni, pisali so mu, ga obiskovali, bili pa so tudi taki, ki so mislili, da z denarjem plačaš vodnika tako kot postreščka, ki ti nese kovček od vlaka.
Tako kot že mnogo drugih, si je tudi župnik Jalen želel, da bi ga Joža peljal po dolgi nemški smeri na vrh Triglava. Odkar je Jalen napisal scenarij, je bil nekajkrat na vrvi. Sprejeli so ga medse. Rad je pil Kristusovo kri, deklet se ni bal in ne vesele družbe.
Pod steno mu je Joža dejal:
«Jalen, sedaj se spovej vseh grehov, danes boš delal pokoro! Hujša bo kot v slovenski smeri!»
žiipnik si je zavezal vrv okoli pasu in jo nekajkrat učvrstil z vozli.
«Joža, ne boj se! Jaz sem pripravljen, plezal bom v
posvečujoči božji milosti. Tebe bo treba spovedati! V cerkev ne hodiš, v gorah živiš svobodno kot volk, zdaj ko si prišel k filmarjem, pa si sploh potreben odveze! Bova pa danes opravila veliko spoved v steni!»
Prvi jutranji svit je ravnokar hušknil z vzhoda. Obetal se je čudovit dan.
«Naj ti povem, zakaj me imajo za trčenega,» je dejal cop. «Vedno sem bil prepričan, da ljudi vodijo lahko samo tasti, ki so sami brez greha. Kritizira lahko samo tisti, ki ve, kako bi lahko napravil drugače, bolje... Kako pa je pri nas, Jalen? Grešniki spovedujejo pravične in jim delijo pokore in odveze. Pobeljeni grobovi imajo moč... tiste,, ki bi se morali posipati s pepelom, posipi je j o z zlatom. Jalove ženske razpravljajo o porodih... Svet diši po gnoju celo tam, kjer pričakuješ duh kadila...»
«Ej, čop, braniš se z napadom! Ne gre tako hitro Ti bom že še posvetil v dušo!»
Joža se je smejal.
«Ne vem, če se td bo gori dalo! Tam ti bom jaz dajal odvezo!»
Zaplezala sta v Nemški steber in lepo napredovala. Joža, ki je poznal vsak prijem, je vodil župnika, kot bi šla na Oljsko goro. Jalen, ki je bil prava gorenjska grča, pa je tudi grabil skalo prav tam, kjer je bilo treba.
Ko sta imela del stene pod seboj, sta na polici počivala, se predala toploti sonca in nadaljevala veliko spoved.
«Veš, Jalen, v življenju se dogaja vedno kaj drugega, kot si zamišljamo. Jaz sem se odpravil v gorovje, da bi osta; skrit pred ljudmi, zgodilo pa se je prav obratno!»
«Slava te je že omamila! Glej, da se te ne bo lotil napuh! Tveganje zaradi slave je greh! Kdor se vzpenja iz nečistih misli, pade!»
(Nadaljevanje sledi)
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica	GORICA, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82
Naročnina
Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ posamezna številka 1.— dinar, za zasebnike mesečno 18.— letno 180.— din za organizacije in podjetja mesečno 22.— letno 220.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEV
Za SFRJ	Tekoči tačun pri Narodni banki v Ljubljani 50101-603-45361
«ADI!» - DZS, Ljubljana. Gradišče 10/11 nad telefon 22 207
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca- trgovski 200, finančno •
upravni 300, legalni 400, osmrtnice m sožalja 200 lir «Mali oglasi* 80 lir beseda Oglasi za tržaško m gonško pokrajino se naročajo oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.I»
Stran S
28. maja 1974
Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja in tiska
ZTT - Trst
BAZOVIŠKO OSNOVNO ŠOLO POIMENOVALI PO PRIMOŽU TRUBARJU Češnje so dozorele
Bazovica je v nedeljo slavila pomemben praznik In z njo je slavilo vse slovensko šolstvo v zamejstvu. Tamkajšnjo slovensko osnovno šolo so s prijazno prireditvijo poimenovali po začetniku slovenske književnosti Primožu Trubarju in s tem izpričali navezanost na našo bogato kulturno tradicijo. Slovesnosti se je udeležila številna množica (desno).
Osrednji del sporeda je obsegal koncert orkestra Glasbene matice pod vodstvom Oskarja Kjudra. Orkester je izvajal Mozartov koncert za violino v G duru (kot solist je nastopil Črtomir Šiškovič) in je spremljal šolski pevski zbor (na sliki)
Dijakinja Saška Metlika je recitirala poezijo tržaškega pesnika Filiberta Benedetičj «Primož Trubar»
Nedeljski spored se je pričel z odkritjem doprsnega kipa Primoža Trubarja na dvorišču osnovne šole. Med vso nedeljsko slovesnostjo sta bili na častni straži ti dve ljubki Ba-zovki (levo).
OB 30. OBLETNICi OBEŠEN J A TALCEV PRI PROSEKU

V*
Šolska prireditev v Dolini
Dijaki nižje srednje šole Simon Gregorčič iz Doline so v soboto
na zaključni šolski prireditvi navdušili občinstvo, ki je napolnilo domačo telovadnico
Z občnega zbora MK Koncert pevskega sbora «V. Mirk»
Prosečani so v nedeljo v sprevodu z godbo na čelu (zgoraj) krenili k spomeniku obešenim talcem pri železniški postaji, kjer so počastili žrtve nacizma s petjem in recitacijami (desno so mladi recitatorji). Na pro-


/	'I
. r.-. ... V
Predsedstvo občnega zbora Mladinskega krožka, ki je bil v soboto v dijaškem domu «Srečko Kosovel v Trstu
V kinodvorani Iris na Proseku je bii v soboto koncert pevskega zbora
Vasilij Mirk, ki se je številnemu občinstvu predstavil s svojim novim sporedom