Toponim Preserje in slovansko-romansko prepletanje pripon -jane in -anuni Silvo Torkar (Ljubljana) ABSTRACT: The article begins by presenting the etymology of the toponym Preserje from *Pre-syr-jane on the basis of comparative Slavic material and literature. The second part of the article presents the dilemma regarding the linguistic affiliation of the entire toponym group in Friuli and on the western Slovenian border due to illusory coincidence of the Slovenian suffix -jane (originally referring to inhabitants) and the Romance suffix -ano/-ana < -anum. In addition, a Slovenian origin is suggested for some of these toponyms. • o • ^" IZVLEČEK: V prispevku je v prvem delu na podlagi primerjalnega slovanskega gradiva in literature podana etimologija toponima Preserje iz *Prč-syr-jane. V drugem delu je prikazana dilema glede jezikovne pripadnosti cele skupine toponimov v Furlaniji in na zahodnem slovenskem robu zaradi navideznega sovpada slovenske (prvotno sta-novniške) pripone -jane in romanske pripone -ano/-ana < -anum ter Z predlagan slovenski izvor za nekatere od njih. h« - h« SI tà 1-5 1. Preserje Na slovenskem etničnem ozemlju nosi kar osem krajev ime Preserje, od tega sedem v Republiki Sloveniji (RS), eden pa v Slovenski Benečiji: Preserje pri Radomljah (o. Domžale), Preserje pri Lukovici (o. Lukovica), Preserje pri Zlatem polju (o. Lukovica), Préserje (o. Brezovica), Préserje (o. Nova Gorica), Préserje (o. Bra-slovče), Préserje pri Komnu (o. Komen) (SKI 1985, 221, http://www.stat.si), Preserjé (o. Srednje/Stregna v Benečiji) (SKII 1999, 61). Preserje je tudi poimenovanje dela naselja Hotavlje, sodeč po historičnih zapisih pa spadata sem tudi furlanski naselji Passariano pri Codroipu (UD) in Persereano v o. Pavia di Udine (Zuanella Dom). V RS je samo eno Preserje edninsko (v o. Brezovica), edninsko je tudi Preserjé v Benečiji. V mestniku se vsa Preserja vežejo s predlogom v, le v o. Nova Gorica živijo na Preserjah. Prebivalci so Preserjâni (4: 1 v o. Braslovče, 2 v o. Lukovica, 1 v Benečiji), Presérci (1 - v o. N. Gorica), Presérci ali Presêrci (1 - v o. Domžale), Préserci (1 - v o. Komen) in Préserci ali Presêrci (1 - v o. Brezovica). 481 Silvo Torkar: Toponim Preserje in slovansko-romansko prepletanje pripon -jane in -anum ^ Najstarejši historični zapisi imena Preserje so: W Prezeriach iz časa ok. 1200 za njive jugozahodno od Šempetra pri Gorici, 1507 z Presseriach (Kos 1954, 107); Preserje v o. N. Gorica: 1402 Pressriach, 1485 Pressirach (Kos 1954, 128, 145); O Preserje kot del Hotavelj: 1291 in villa Prezriach, 1500 Preseriach (Kos 1975, S 479); L Preserje v o. Brezovica: 1420 Preszer, 1428 Presser (Kos 1975, 480); 0 Preserje pri Zlatem Polju: 1359 Presteriach (Kos 1975, 480); v Preserje pri Radomljah: 1333 Prezzeriach, 1344 Presaeriach (Kos 1975, Z 479); 1 Preserje pri Lukovici: 1341 cze Presteryach, 1449 Presseriech (Kos 1975, 480); N Preserje v o. Braslovče: 1419 zu Pressriach, 1424 in 1426 Presiriach, 1453 A Presseriach (Blaznik HTŠK II, 139); p Passariano v Furlaniji: 1267 Persereano, 1300 Presereano (Frau 1978, 90); i Persereano v Furlaniji: 1031 Perseriano, 1166 Presaerian, Pressarian, 1176 S Perseriano (Frau 1978, 91). 1 Luka Pintar je v svoji znameniti imenoslovni nadaljevanki O krajnih imenih 3 (Pintar 1913, 547) o imenu Preserje bolj ugibal, ne da bi se prepričal o historičnih • zapisih: »Preserja so menda, kakor Znojila, solncu odprti kraji. ... Rabi se tudi v o množini »v Preserjah« (l in r se včasi menjata, sür in sül). Preserje iz Presulje, tj. 7 presoje.« • Fran Ramovš se v svojih delih tega imena sam od sebe ni dotaknil, pač pa ga 2 je poklical na pomoč geograf Svetozar Ilešič, ko je pisal o naseljih na vzhodnem Gorenjskem (Ilešič 1933, 87). Ramovš je zaradi dveh zapisov Presteriach oz. Presteryach takrat izrazil mnenje, da izvira ime iz domačega leksema presrt v pomenu 'preval'. Izraza presrt sicer ne poznata ne Pleteršnikov slovar in ne Badjurova Ljudska geografija, tudi med zemljepisnimi imeni ga - vsaj v tej obliki - ne srečamo. Pleteršnik pozna le leksem srt 'nekaj ostrega'. Pač pa sta izraza prësrt s pomenom 'preval' in pridevnik prësrtan 'strm, navzdolen' znana v srbohrvaščini (Jurančič 1972, 857; RJA 1935, 716). O imenu Preserje v Slovenski Benečiji je v 90. letih v časniku Dom razmišljal tudi beneškoslovenski duhovnik in imenoslovec Božo Zuanella (Zuanella Dom). Že on je upravičeno povezal Preserje v Benečiji s Passarianom pri Codroipu (UD) in Persereanom v o. Pavia di Udine, zavedal se je tudi stanovniške pripone -jane, ki jo je zaznal v obeh furlanskih toponimih, izvor imena pa je glede na oblikovanost terena iskal v geografskem apelativu s pomenom 'prehod med dvema dolinama', morda pod vplivom nekdanje Ramovševe razlage. Ime Preserje je skušal razvozlati tudi etnolog Tone Cevc, ki je svoja dognanja strnil v krajevnem glasilu Vaščan (Cevc 1998). Z opazovanjem zemljepisne lege naselij z imenom Preserje in deloma s samovoljno interpretacijo dozdevno nemškega prevoda (Seydendorff ipd.) za Preserje pri Radomljah iz 14. in 15. stol. je ponudil razlago 'vas na zemljišču, ki se konča s prevalom'. Zgodovinar Božo Oto- 482 Silvo Torkar: Toponim Preserje in slovansko-romansko prepletanje pripon -jane in -anum repec je namreč avtorja Cevca posebej za ta članek oskrbel z dotlej neobjavljenimi ^ historičnimi zapisi: 1342 Seydemdorf, 1354 Seydeinen doerf, 1360 Seydendorff, 1451 Seydendorffe, 1483 Seidendorff. Cevc je v Seyden, Seiden prepoznal nemško občno ime Seite, za kar je v Wahrigovem slovarju našel pomen 'das Herabhängende' - 'navzdol viseči svet'. Toda navedeni historični zapisi kažejo na drugačno 7 genezo tega imena. O tem se najlaže prepričamo, če pogledamo najstarejše zapise $2 za krajevni imeni Seitenstetten in Seiterndorf v Spodnji Avstriji ter za zaselek Ži-tečka vas v Zgornjem Dupleku in vas Žitence v o. Sveti Jurij v Slovenskih goricah. Seitenstetten ima številne historične zapise že od 1109 dalje: Sitansteten, 1250/60 Sidansteten, 1276 Seytenstetin itd., Seiterndorf pa od 1300 dalje: Seytendorf, 1309 Seiterndorf, 1530 Scheiderndorff itd. (Schuster 1994, 268-269). Žitečka vas ima zapise: 1286 Sitensdorf, Seitensdorf, 1406 Seittendorf, 1434 Seitendorf, 1454 Seyken- ^> SI h« dorff, 1462 Seitzendorf, 1465 Zeyttendorf, ok. 1480 Seidenndorff, 1496 Seytendorff. Podobni zapisi so izpričani tudi za Žitence: 1319 Syteinsdorf, 1358 Sitesdorf, 1419 Sitterstorf, 1445 Seyttendorf. Vsa tri ponemčena imena tako kot tudi Žitečka vas in Žitence namreč skrivajo v sebi staroslovenske (slovanske) antroponime *Žitinh, Z *Žitanh oz. *Žitb, ki predstavljajo hipokoristične oblike od zloženih imen *Žitigojb (Sitigoi), *Žitiljubh (Sitilieb), *Žitimyslb (Sitimuzil), *Žitivith (Sitiuit), *Žitivlastb q (Sitilaz), *Žitomirh (Sitmer), *Žitoradh (Situvradus) ipd., izpričanih na Koroškem in Štajerskem med letoma 888 in 1194 (Kronsteiner 1975, 90-91). Iz imen *Žitanh oz. *Žith izvaja oba spodnjeavstrijska toponima tudi avstrijska slavistka Angela Bergermayer (2005, 299-300). Preserje pri Radomljah so potemtakem v srednjem veku poznale dve etimološko različni imeni: slovenske Preserje in delno ponem-čeno Seydendorf (< *Žitinja vas). Kot smo videli, se krajevno ime Preserje v Sloveniji pojavlja od Benečije do Savinjske doline, izven današnjega etničnega ozemlja pa tudi v Furlaniji. Ključ k razlagi imena pa se je skrival v historičnem zapisu Presiryani iz leta 1431 za izginulo vas v bližini Valone v Albaniji, ki ga je pritegnil bolgarski imenoslovec Jordan Zaimov iz objavljenega turškega vira (Zaimov 1967, 162). Ime je prepričljivo rekonstruiral kot *Prësyrjane in ga izvajal iz predlogaprë 'pred' in osnove syr-, ki jo je sicer zaslediti v ruski narečni besedi cupb s pomenom 'vlaga' (Zaimov 1967, 169). Ruska ljudska geografija pozna v porečju Pečore in Srednjem Povolžju izraz cup s pomenom 'nizek kraj, poraščen s travo', 'vlažen kraj' (Murzajev 1984, 534). Ukrajinski jezikoslovec Viktor Šulgač rekonstruira praslovansko vodno ime *Syrbcb na podlagi večkrat izpričanega ukrajinskega vodnega imena Cupeub, ruskega hidroni-ma Cbipeu, ruskega narečnega apelativa cupëu 'mokra nižina' (Šulgač 1998, 287). Isto apelativno osnovo razodevajo krajevna imena Sirjana (v Grčiji) < *Syrjane, Sirjani (v JV Albaniji), Cupenu (v Bolgariji) (Zaimov 1967, 169) in pa Oöcupeno, Oöcupena, Obsirina (< *cup 'vlaga', 'vlažen kraj') (Zaimov 1967, 155). V Sloveniji zasledimo toponime iz iste osnove, kot so Nasirec (o. Hrpelje-Kozina), Sirči (o. Koper), Serjuče, 1826 Seriuze (o. Moravče), Sirendol (zaselek Knežaka, o. Ilirska Bistrica), Sirče (mikrotoponim v Podkorenu, o. Kranjska gora) in več podobnih parcelnih imen (TTN5). Preserje je torej tisti kraj, tisto zadnje območje pred močvirjem, kjer so ljudje še lahko ustvarili naselbino. Preserje pri Radomljah, za katere je izpričano tudi 483 Silvo Torkar: Toponim Preserje in slovansko-romansko prepletanje pripon -jane in -anum ponemčeno ime iz staroslovenskega antroponima, bi lahko »prevedli« kot 'Žiti-nova vas pred barjem'. Naposled je prevladalo poimenovanje po legi pred barjem P3 N (*sirjem). Iz poimenovanja *pre(d)sirje, ki predstavlja pozabljeni zemljepisni ape- — lativ, star ljudski zemljepisni termin, se je največkrat s pripono -jane izoblikovalo ^ stanovniško, iz tega pa krajevno ime *Pre(d)sirjane. Najverjetneje je bil predlog pre v imenu že od začetka brez -d ali pa je ta že zelo zgodaj izpadel, prim. 1377 S Poglubin za *Podljubinj (danes Poljubinj) in Pomels za Podmelec na Tolminskem L (Kos 1948, 56, 66), Prelesje (< *Predlesje, 4 kraji), Preloka (< *Predloka), Prelože 0 (< *Predložane, 2 kraja), Prepolje (< *Predpolje), Prepuž (< *Predpolž), Prestra-v nek (< *Predstranek). Nepojasnjeno ostaja vprašanje prehoda *-syr- > -ser-, ki se n je izvršil presenetljivo dosledno na vseh enajstih lokacijah imena Preserj(jan)e, od 1 Furlanije do Savinjske doline. Nekdanji -yr- je pod naglasom pričakovano prešel v -ir- (Nasirec, Sirči, Sirendol), nenaglašen pa je prehajal v -er- (Préserje, Serjuče), N vendar se je enak prehod mestoma izvršil tudi pod naglasom (Preserje v treh od A osmih primerov). p i c 2. Slovenska imena na -jane ali romanska predialna imena Pn na -ano/-ana < -anum ? i 3 *Preserjane so v svoji prvotni podobi, ko se pripona -jane še ni skrčila v -je, • ohranjene danes samo še v poromanjenem delu Furlanije. Italijanski jezikoslovci o Pellegrini (1958, 1983), Doria (1971), Frau (1978) in drugi so imena na -anol-ana 7 v Furlaniji in deloma tudi na slovenskem zahodu preveč posplošeno razglašali za • predialna zemljepisna imena,1 ne da bi v zadostni meri upoštevali staroslovenska 2 poromanjena ali tudi še v lastnem jezikovnem okolju živeča imena na -jane. Pellegrini je celo Volče pri Tolminu (1015 Valçana, it. še danes Volzana) izvajal iz romanskega imena Volcius, čeprav je očitno, da gre za stanovniško ime na -jane iz staro-slovenskega rojstnega imena Volk (Pellegrini 1958, 113). Passariano in Perseriano je razlagal Frau zmotno kot predialni imeni iz *Perserius, tega pa iz Persius (Frau 1978, 90, 91). Frau se je seveda motil tudi, ko je izvajal Oseacco, italijansko varianto rezijanskega krajevnega imena Osojane, iz domnevnega romanskega imena Ocilius, čeprav italijanska oblika ohranja le brezpredložno mestniško obliko Osojah. Merkù je kot stanovniška imena na -jane že identificiral krajevna imena Iamiano, slov. Jamlje v o. Doberdob (< *Jamljane), Padriciano, slov. Padriče v o. Trst (< *Padri-čane), Trebiciano, slov. Trebče v o. Trst (< *Trebečane) (Merkù 2006, 92, 149, 197). Doria in za njim Frau (1978, 118) sta na silo razlagala Trebiciano kot predialno ime iz dozdevnih imen *Treviacus ali *Trebiacus, čeprav gre za zelo prozorno slovensko stanovniško ime iz hipokoristične oblike *Trebeta slovanskega osebnega imena *Trčbigojb (prim. tudi Trebče v o. Bistrica ob Sotli, Trebča vas v o. Žužemberk, Trpčane v o. Ilirska Bistrica, Trebenče v o. Cerkno, Trebeše v o. Koper itd.). Merkù 1 Predialno ime pomeni v romanskem jezikoslovju krajevno ime, ki je nastalo iz osebnega imena zemljiškega posestnika iz rimske dobe, z značilnima priponama -ana ali -anum, prim. lat. predium 'zemljišče, podeželsko posestvo, pristava'. 484 Silvo Torkar: Toponim Preserje in slovansko-romansko prepletanje pripon -jane in -anum je upravičeno zavrnil ali vsaj močno podvomil tudi o predialnem izvoru imen Du- ^ tovlje, Noax (slov. Novaki, pri samostanu Rožac), Sežana, Tipana (v Terski dolini), Turiacco (slov. Turjak v Bizjakiji), Visogliano (slov. Vižovlje v o. Devin Nabrežina), kot sta jih razložila Doria in Frau (Merkù 2006, 74, 141, 180, 196, 199, 205). Že zgodovinar Simon Rutar je kot nekdaj slovenske vasi v Furlaniji - bolj ali manj po občutku in ne vselej utemeljeno - omenjal Sedegliano, Cleulan, pa tudi Risano, Lavariano, Bolzano, Manzano, Soleschiano, Boreana. Slednjo je - najbrž upravičeno - vzporejal z Borjano pri Kobaridu (Rutar 1883, 123, 125, 126), za katero ^ je mogoče predpostavljati slovensko osnovo bor- in pripono -jane. Pri večini imen ni navajal ustreznih slovenskih oblik, ustavil se je le pri imenih Sedegliano, Cleulan (zdaj Clauiano) in Boreana. Prvo je docela upravičeno izvajal iz *Sedljane, drugo p. pa iz *Hlëvljane, kar se zdi glede na historične zapise (1031 Cleulanum, Clavianum, 1184 Cleulan, 1275 Claugano, 1278 in villa Clauliani) (Prampero 1882, 42) in slovaško vzporednico Chlievany Malé a Velké (Spal 1958, 85) dokaj verjetno. Frau je ime označil kot predialno, nastalo nemara iz imena *Clavilius (Frau 1978, 49). Pellegrini je izvajanje toponima Sedegliano iz slov. *Sedljane (1226 Sedeglia- Z no, 1229 Sedelano, 1299 in villa Sedellani) (Prampero 1882, 177) zavrnil kot malo verjetno in toponim razglasil za predialno ime iz *Setilianum (Pellegrini 1983, 925), q čeprav je mogoče najti med južnimi Slovani številne ojkonime Seljani, Seljana (Zaimov 1967, 169), prav tako tudi na Slovaškem Sel'any (iz *Sedl'any) (Spal 1958, 89). O tem, da se je na slovenskem zahodnem robu ohranila skupina -dl-, pričata tudi ojkonima Sedla in Starsedlô (uradno: Staro selo), oba v o. Kobarid. Pellegrini je tudi toponim Cervignano (912 de Cerveniana, 1041 castrum Cir-vignanum cum sylva, 1062 in loco Cirvingane, 1277 in villa Cervignani) (Prampero 1882, 36-37) kljub mnenju avstrijskega jezikoslovca E. Kranzmayerja (1956, 71), da gre za etnik *Črvenjani, raje izvajal iz romanskega osebnega imena Cervinius. Le pri toponimu Tapogliano (1256 Tapoliano, 1257 Tapoglano, 1300 Tapoglan, Topoglano, 1372 Topoglano) (Prampero 1882, 194) je priznal težave pri predial-ni razlagi, saj da imeni *Tappulius oz. Tappulus nista izpričani, zato gre morda vendarle za slovenski etnik na -jane Topoljani iz fitonima topol (Pellegrini 1983, 926). Seveda so Topoljani zelo pogost slovanski ojkonim: v Sloveniji prim. Topole v o. Mengeš, Topole v o. Rogaška Slatina, Topolje v o. Železniki (http://www.stat. si), vse iz *Topoljane, na Moravskem Topolany (dvakrat), na Slovaškem Topol'any (Spal 1958, 70), več krajev z imeni Topojani, Topoliana, Topojan v Albaniji in Grčiji (Zaimov 1967, 175). V primerjavi s Pellegrinijem, Dorio in Frauom so mlajši raziskovalci, zlasti Ma-urizio Puntin (2003, 2005) in Franco Finco (2003, 2005), uspešnejši pri ugotavljanju slovenskih jezikovnih prvin v poromanjenem delu Furlanije, saj se pri tem lahko opirajo tudi na novej še raziskave arheologov in zgodovinarjev. Puntin kot izvedenec za onomastiko tržiškega Teritorija oz. Bizjakije2 tako uvršča med toponime s slovansko pripono -jane kraje, kot so Begliano/Beljan - pri S. Canzianu d'Is./Škocjanu ob Soči, 1138 de Beliani, iz *Beljani; Cassegliano/Kaseljan - pri S. Pieru d'Is./Špetru SI h« 2 Il Territorio, danes Bisiacaria, je poimenovanje nekdanje beneške enklave na levem bregu Soče. 485 Silvo Torkar: Toponim Preserje in slovansko-romansko prepletanje pripon -jane in -anum 2 ^ ob Soči, 1295 Cassaulano, 1301 Casoliano, 1307 Kasglach, iz *Kasovljane, kar da W je slovenska adaptacija romanskega imena; StaranzanolŠtarancan - pri Monfalco-N nulTržiču, 1375 Stranzano, 1422 villa Starançani, 1464 sub Stranzan, kar da izhaja iz *Straničane, nikakor pa ne iz latinskega imena Terentius, kot sta ime razlagala • Pellegrini in Frau (Puntin 2003, 47-48, 126-127; Puntin 2005, 56-57). Kot lahko vidimo pri zanesljivo dokazanih slovenskih imenih na -jane, so Ita-S lijani to pripono adaptirali večinoma s svojo pripono -ano: Jamlje > Jamiano, Treb-L če > Trebiciano, Padriče > Padriciano, Vipolže (v o. Brda) > Vipulzano, Lože (v o. 0 DolenjelDolegna del Collio) > Lonzano (< Log; Frau 1978, 75 ga izvaja iz imena v Leontius!), Renče (pri Novi Gorici) > Ranziano, Orehovlje (v o. Miren-Kostanjevi- ca) > Raccogliano. V nekaterih primerih pa so namesto pripone -ano uporabili pripono -ana: Volče (v o. Tolmin) > Volzana, Merče (v o. Sežana) > Merzana (1348 še Merçano, gl. Merkù 2006, 131). V Terski dolini zasledimo v o. Neme že pofurlanjeno N vas Dolenjena, it. Cergneu di Sotto, torej dobesedno Dolenja Černjeja, 1200-1250 A še Dolegnana (Prampero 1882, 53), in Orenjena, it. Nongruella, brez historičnih p zapisov (< *Gorenjena). Nedaleč proč, v Nadiški dolini, v o. Podutana, pa najdemo 1 vas Dolenjane, it. Dolegna, 1301 Dolegnano (Prampero 1882, 53). Toda pri stanovniških imenih je mogoče zaslediti prehod pripone -jane v -jana Pl tudi v čisto slovenskem jezikovnem okolju. Na ta pojav je prvi opozoril jezikoslovec 1 L. Pintar že l. 1908, ko je pisal o etimologiji imena Ljubljana (Pintar 1908, 312-313). 3 Navedel je primere: Radomlje, stanovniško ime Radomljana, Škrjanče - Škrjan- • čana, Moravče - Moravčana, Dob - Dobljana, Volčji Potok - Vowčana, Holmec o - Hbmčana. Pozneje je ta posebnost v tvorbi stanovniških imen na vzhodnem Go-7 renjskem vzbudila tudi pozornost etimologa in onomasta F. Bezlaja, ki je podatke • s terena prejel od dialektologa T. Logarja. Bezlaj je navedel primere iz Tuhinjske 2 doline: Wazâna (Laze), Silâna (Sela), Bdčdna (Buč), Guličana (Golice), Rakttnčana (Rakitovec), Čeišdnčana (Češnjice), in iz okolice Litije Vačana (Vače), Kandršana (Kandrše), Lutjâna (Litija). Menil je, da »to nenavadno obrazilo ne more biti mlada inovacija« (Bezlaj 1969, 244; Bezlaj 2003, 366). Za Miklošičem (1859, 183) in Pintarjem (1908, 312) ter Bajcem (1950, 44) je tudi Ramovš naposled (1952-53, 158) sprejel mnenje, da v imenu Ljubljana tiči sta-novniška pripona -jane, ki je prešla v -jana s prekozložno asimilacijo. S prehodom -jane > -jana pa se je v nekaterih primerih izvršila tudi singularizacija, na kar so, pravi Pintar, verjetno vplivali primeri kolektivnih samostalnikov ženskega spola, kot so gospoda, družina, živina, a tudi samostalnikov s pripono -ana, kakršno zasledimo v leksemu poljana < polje. Poleg sovpadanja z romansko pripono -ana, ki je nedvomno prisotna na zahodnem robu slovenskega etničnega ozemlja, imamo torej opraviti še s sovpadanjem dveh domačih pripon. Zato ni čudno, da je na prvi pogled težko presoditi, ali so imena Ljubljana, Sežana, Košana, Borjana, Biljana, Pečana res substratna, kot je domneval Bezlaj, ali so vendarle domače tvorjenke s pripono -jane ali pa nemara -ana. Paralele, ki govorijo za razvoj -jana < -jane, najdemo tudi drugod po slovanskem svetu: Repljana (Perimnd), vas v severozahodni Bolgariji (Vidinska oblast) (Zaimov 1967, 165), ukrajinski vasi Nižnja in Verhnja Ozerjana (Himkhx, BepxHM Ü3epHHd) v Harkovski oblasti; srbska vas Trnjana (Tpwand) v Pirotskem okrožju, 486 Silvo Torkar: Toponim Preserje in slovansko-romansko prepletanje pripon -jane in -anum prav tam tudi vas Poljska Ržana (I7oA>cKa Potcana), prim. tudi Risana (PiÇavà), vas ^ na Peloponezu, domnevno iz *Ržane (Zaimov 1967, 166). Večje število zemljepisnih imen na -ana s slovanskimi osnovami je vsekakor opaziti na ozemljih, kjer je delovala naslonitev na analogne romanske in grške vzorce, torej v Italiji, Grčiji, Romuniji in Albaniji. Med imena na -jane v Furlaniji in na zahodnem slovenskem robu smemo po vsej verjetnosti uvrstiti tudi naslednja: Bročana (it. Brocchiana), del vasi Ronac v o. Podbonesec/Pulfero, izhaja iz ^ *Brodčane. Na levem bregu Soče, južno od Škocjana ob Soči/S.Canzian d'Isonzo, je zaslediti več mikrotoponimov Brodec, Brodac, ki kažejo na prisotnost tega le-ksema v zahodnoslovenski toponimiji. Gročana (it. Grozzana) v o. Dolina pri Trstu, s historičnimi zapisi iz l. 1298 Groczan (Bezlaj 1976, 180), 1316 Groçana (Merkù 2006, 84), 1498 Grottschane (Kos 1954, 253), kaže na *Gradčane (< *Gradec), čeprav v tem primeru celo Bezlaj (1976, 180) meni, da gre za predialno ime. Ojkonim Gračane (rpanane) najdemo tudi v Srbiji (pri Novem Pazarju), Gračani (Tpananu) pa v Makedoniji in v Zagrebu Z kot del mesta (Imenik 1951, 223). Svetovno znani so Hradčany v Pragi. Coseano pri S. Danielu, z zapisi 1200-1300 Coselano, 1275 in villa de Co- q seglano ipd. kaže prej na *Kozljane (z izpustom -l- kot v Jamljane > lamiano) kot na predialno ime iz Caucilius ali Cocilius, za kar ga razglaša Frau (1978, 55). Ime lahko primerjamo s slovenskimi Kozjanami v o. Divača, morda tudi s Kozano v o. Brda, vsekakor pa z dvema ojkonimoma Kozlany na Moravskem (Hosak-Šramek 1970, 436). Malisana v o. Torviscosa, z zapisi 1161 de Malesan, 1262-1282 de Malisana, razlaga Pellegrini in za njim Frau iz priimka Malisa (Pellegrini 1958, 102; Frau 1978, 77). Veliko bolj prepričljivo ga lahko razložimo iz slovenskega antroponima Maleša ali Maleš s pripono -jane, torej *Malešane. Raccolana v o. Kluže/Chiusaforte z zapisom 1271 de Racolana; Prampero (1882, 153) navaja tudi Raccogliano di Romans v okrožju Gradisca, s historičnim zapisom Racoliano iz l. 1300. Frau (1978, 99) nastopa z neverjetno trditvijo, da gre za predialno ime iz Herculius, nastalo z metatezo. Najboljši dokaz za transformacijo imena so historični zapisi za Orehovlje pri Mirnu: okr. 1780 Racoglia in Racogliano (Jožefinski 1997, 95),3 1822 Raccogliano (FK 1822); skoraj ni dvoma, da sta tudi Raccolana in Raccogliano di Romans nastala iz *Orehovljane. Košana (Gornja, Dolnja) je ime dveh vasi v o. Pivka, ki nikakor ne kažeta romanskega izvora. Videti je, da gre za *Košane, vzporednica je ime Košani (Kowanu) za vas pri Kavadarcih v Makedoniji, Košani (Kowanu) pa so tudi vas vzhodno od Kijeva v Ukrajini; skupna motivacija je verjetno koš, košara. s h« Iz besedila k Jožefinskemu vojaškemu zemljevidu lahko razberemo tako imenovalniško kot rodilniško obliko, pač glasovno substituirani v skladu z italijanskimi govornimi in pisnimi navadami: v naslovu k besedilu uporabi pisec nemškega originala obliko Racoglia (= Orehovlje), pri navajanju oddaljenosti drugega kraja od (nemško: von) Orehovelj pa uporabi stari množinski rodilnik Racogliano (= Orehovljan). 487 Silvo Torkar: Toponim Preserje in slovansko-romansko prepletanje pripon -jane in -anum 2 Merkù je v tržaških arhivih za obdobje srednjega veka našel številne dragocene historične zapise ojkonimov na -jane z območja Krasa, ki odražajo arhaični roN dilnik množine, npr. za Dutovlje, 1316-1317 Iurius de Duotolan 'Jurij iz Dutovljan' (Merkù 2006, 74). Isti ojkonimi se že takrat pojavljajo tudi v italijanizirani obliki Pn na -ano, npr. 1390 de Dotoglano (prav tam). Poglejmo še nekaj primerov, vsi so iz O okolice Sežane: Voglje, 1348 de Voglian, Vrhovlje, 1316 sl. de Vercoglan, Kreplje, S 1316 de Crepeglan, Utovlje, 1368 de Outoglan, Godnje, 1316 de Godignan, Šepu-L lje, 1316 de Xipuglian, Štorje, 1312 de Xetoriano, Kazlje, 1316 de Caslan/Casglan, 0 Žirje, 1405 Crisman Sirian (iz Žirjan), Merče, 1348 de Merçano, Brje pri Koprivi, v 1525 Gregorius de Brian (vsi primeri so iz Merkù 2006). Mogoče je, da v isto kategorijo ojkonimov spada tudi Sežana, o čemer utegne pričati najstarejši historični zapis villa Cesan iz leta 1152 (Kos 1915, 167).4 Ime ima pri vseh naslednjih zapisih že pripono -ano oz. -ana: 1252 Cesano (Gradivo 2002, N 191), 1293 sl. Ses(s)ana; 1298 de sesano; 1309 sl. Sexana, Xexana; 1344 Ces(s)ana; A 1426 sexena (Merkù 2006, 180). O osnovi imena še ni mogoče reči nič zanesljivega, p čeprav skoraj ni dvoma, da je slovanska. 1 V slovenski ojkonimiji poznamo v ljudskem jeziku primere singularizacije ro-dilniške množinske oblike krajevnega imena na -jane oz. -jene (o tej priponi prim. Pn Bezlaj 2003, I, 197-206 in Trubačov 2004). To je vas Vrbljene (pri Igu), ki ima v 1 lokalni rabi edninsko obliko Vrbljen. Historični zapisi od 1323 dalje so v skladu 3 z nemškimi zapisovalnimi navadami v lokativu: 1323 Verblach, 1385 Werbliach, • 1444 Warblach itd. Podobno se obnaša tudi krajevno ime Smrjene (kraj leži v nepo-o sredni bližini Vrbljen) s historičnimi zapisi 1399 Smeriach, 1485 Smeryen, lokalna 7 raba za krajevno ime pa je edninska: Smrjen. Ni izključeno, da v ta model spadajo • tudi krajevna imena Strunjân (prim. Strominiane v Grčiji, Strumiany na Poljskem, 2 iz apelativa strumen 'potok, struga') (Spal 1958, 54; Zaimov 1967, 172; M. Snoj pri Bezlaj 1995, 335), Tinjân (iz apelativa tin oz. tinj 'pregradna stena, ograja iz desk') (Spal 1958, 90; Bezlaj 2005, 181) in še nekatera. Videti pa je, da spadajo v kategorijo ojkonimov, nastalih s singularizacijo ro-dilniških množinskih oblik, tudi vsi medimurski ojkonimi na -ec in -an, poleg njih pa še nekateri tovrstni ojkonimi na slovenski strani meje s Hrvaško. Od skupno 129 medimurskih ojkonimov jih ima danes pripono -ec kar 54 (npr. Bogdanovec, Čakovec, Domašinec, Dragoslavec, Draškovec, Ivanovec, Križovec, Lopatinec, Pribislavec, Stanetinec itd.), 8 pa pripono -an (npr. Cirkovljan, Goričan, Miho-vljan, Vrhovljan) (Frančič 2007, 151-152). Starejše kajkavske listine (iz l. 1598) nam izpričujejo nekdanjo množinsko obliko teh ojkonimov, npr. z ternowecz, z maleh Mihalewecz, z Lopatinecz, enake množinske oblike pa se v ljudskem jeziku uporabljajo še danes, npr. Idem u Mihaljefce (Frančič 2007, 149). Če so v Pomurju in Prekmurju pri večini ojkonimov ostale običajne imenovalniške množinske oblike na -ci, -ovci, -inci, so pri kajkavcih Medimurja in vzdolž meje s Hrvaško ponekod tudi na slovenski strani ojkonimi prejeli obliko singulariziranih narečnih rodilni-kov množine, kakršne poznajo prekmurska in pomurska narečja ter prekmurski po- 488 4 Listina iz l. 1085, ki jo nekateri radi navajajo, je ponaredek s konca 15. stol., kar je ugotovil že F. Kos v Gradivu za zgodovino Slovencev, 3. knjiga, Ljubljana 1911. Silvo Torkar: Toponim Preserje in slovansko-romansko prepletanje pripon -jane in -anum krajinski knjižni jezik: (iz) Ivanovec, (iz) Stanetinec, (iz) Cirkovljan, (iz) Goričan, prim. ustreznike Ivanovci, Stanetinci, Cirkulane, Goričane. Na slovenski strani so primeri: Jereslavec (o. Brežice), lok. tudi Jereslavci, Mihalovec (o. Brežice), lok. tudi Mihalovce, Trnovec (o. Videm), lok. tudi Trnce, Župelevec (o. Brežice), lok. tudi Župelevce (SKI 1985, 116, 172, 303, 355). Viri in literatura 7 3 1 h« h« SI h« Bajec 1950 - Bajec, A., Besedotvorje slovenskega jezika I, Ljubljana. Bezlaj 1969 - Bezlaj, F., Naloge in poti slovenskega imenoslovja, Onomastica ju- p. goslavica 1, Zagreb, 243-248, ponatis v: Bezlaj 2003, 366-371. Bezlaj 1976 - Bezlaj, F., Etimološki slovar slovenskega jezika, Prva knjiga, A-J, Ljubljana. Bezlaj 1995 - Bezlaj, F., Etimološki slovar slovenskega jezika, Tretja knjiga, P-S, Dopolnila in uredila M. Snoj in M. Furlan, Ljubljana. Bezlaj 2003 - Bezlaj, F., Zbrani jezikoslovni spisi I, Uredila M. Furlan, Ljubljana. Bezlaj 2005 - Bezlaj, F., Etimološki slovar slovenskega jezika, Četrta knjiga, Š-Ž, q Avtorji gesel F. Bezlaj, M. Snoj in M. Furlan, Ljubljana. Bergermayer 2005 - Bergermayer, A., Glossar der Etyma der eingedeutschten Namen slavischer Herkunft in Niederösterreich, Wien. Blaznik HTŠK - Blaznik, P., Slovenska Štajerska in jugoslovanski del Koroške do leta 1500, I-III, Historična topografija Slovenije, Maribor 1986-1989. Cevc 1998 - Cevc, T., Kaj vemo o izviru imena Preserje pri Homcu in prvih omembah vasi v zgodovinskih virih, Vaščan 6, št. 4, Homec, 21-25. Doria 1971 - Doria, M., I nomi prediali in -anum nella provincia di Trieste, Studi di filologia romanza offerti a Silvio Pellegrini, Padova, 145-173. Finco 2003 - Finco, F., Toponimi di origine slovena nella pianura friulana, Slovenia, un vicino da scoprire, Udine, 539-558. Finco 2005 - Finco, F., Dall' appelativo slavo al toponimo romanzo: per un'analisi dei nomi di luogo di matrice slovena della pianura friulana, v: Quaderni In-ternazionali di RIOn 1, Denominando il mondo, Dal nome comune al nome proprio, Atti del simposio internazionale, Zara, 1-4 settembre 2004 / Naming the World, From common nouns to proper names, Proceedings from the international symposium, Zadar, September 1th - 4th, 2004, a cura di / Editors Dunja Brozovič-Rončevič - Enzo Caffarelli, Roma, 397-414. FK 1822 - Arhiv Republike Slovenije, Franciscejski kataster za Primorsko, k.o. Orehovlje, http://sigov3.sigov.si/cgi-bin/htqlcgi/arhiv/enos_isk_kat.htm. Frančič 2007 - Frančič, A., Uvid u hrvatsku toponimiju na sjeverozapadnoj medi, Jezikoslovni zapiski 13, št. 1-2 (Merkujev zbornik), Ljubljana, 147-157. Frau 1978 - Frau, G., Dizionario toponomastico del Friuli - Venezia Giulia, Udi-ne. Gradivo 2002 - Gradivo za slovensko zgodovino v srednjem veku 6/1 (listine 1246-1255), uredil F. Baraga na podlagi gradiva B. Otorepca), Ljubljana. 489 Silvo Torkar: Toponim Preserje in slovansko-romansko prepletanje pripon -jane in -anum 2 ^ Hosak-Šramek 1970 - Hosâk, L., Šramek, R., Mistni jména na Moravë a ve Slezsku I, A-L, Praha. N http:llwww.stat.si - rubrika Krajevna imena. Ilešič 1933 - Ilešič, S., Kmetska naselja na vzhodnem Gorenjskem, Geografski Pn vestnik 9, Ljubljana, 3-94. O Imenik 1951 - Imenik naseljenih mesta u FNRJ, Stanje 1 januara 1951 godine, S Beograd. L Jožefinski 1997 - Slovenija na vojaškem zemljevidu 1763-1787, zv. 3, Ljubljana. 0 Jurančič 1972 - Jurančič, J., Srbskohrvatsko-slovenski slovar, 2. razširjena izdaja, v Ljubljana. Kos 1915 - Kos, F., Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku, Četrta knjiga (1101.-1200.), Ljubljana. Kos 1948 - Kos, M., Urbarji Slovenskega Primorja I, Ljubljana. N Kos 1954 - Kos, M., Urbarji Slovenskega Primorja II, Ljubljana. A Kos 1975 - Kos, M., Gradivo za historično topografijo Slovenije (za Kranjsko do p leta 1500), I-II, Ljubljana. 1 Kranzmayer 1956 - Kranzmayer E., Ortsnamenbuch von Kärnten I, Klagenfurt. Merkù 2006 - Merkù, P., Krajevno imenoslovje na slovenskem zahodu, Uredila M. Furlan in S. Torkar, Ljubljana. 1 Miklošič 1859 - Miklosich, F., Ljubljana, Laibach, Vodnikov spomenik, Ljubljana, 182-184. Murzajev 1984 - Myp3aeB, 3.M., Cnoeapb napoànux zeozpapunecKux mepMimoe, MocKBa. Pellegrini 1958 - Pellegrini G. B., Osservazioni sulla toponomastica prediale Friulana, Studi Goriziani 23, Gorizia, 93-113. 2 Pellegrini 1983 - Pellegrini, G. B., Contatti linguistici slavo-germanico-romanzi, Gli Slavi occidentali meridionali nell' Alto Medioevo (15-21 aprile 1982), tomo II, Spoleto, 911-977. Pintar 1908 - Pintar, L., Satura, Ljubljanski zvon 28, Ljubljana, 243-248, 310313. Pintar 1913 - Pintar, L., O krajnih imenih, Ljubljanski zvon 33, Ljubljana. Prampero 1882 (2001) - Prampero A., Saggio di un glossario geografico friulano dal VI al XIII secolo, Venezia (Tavagnacco). Puntin 2003 - Puntin, M., Toponomastica storica del Territorio di Monfalcone e del comune moderno di Sagrado, Gradisca d'Isonzo. Puntin 2005 - Puntin, M., Slovenci na tržiškem Teritoriju, Obdobje med 7. in 17. stoletjem, Slovenci v Laškem, Tržič, 15-60. Ramovš 1952-53 - Ramovš, F., Iz slovenske toponomastike, Zgodovinski časopis 6-7, Ljubljana, 154-158, ponatis v: Zbrano delo, 2. knjiga, Ljubljana 1997, 737-741. RJA 1935 - Rječnik hrvatskoga ili srpskoga jezika, dio XI. Obradio T. Maretič. Zagreb. Rutar 1883 - Rutar, S., Slovenske naselbine po Furlanskem, Ljubljanski zvon 3, 53-60, 122-128, 188-193. 490 Silvo Torkar: Toponim Preserje in slovansko-romansko prepletanje pripon -jane in -anum Schuster 1994 - Schuster, E., Die Etymologie der niederösterreichischen Ortsna- ^ men, 3. Teil, Wien. SKI 1985 - Jakopin, F., Korošec, T., Logar, T., Rigler, J., Savnik, R., Suhadolnik, • o S., Slovenska krajevna imena, Ljubljana. SKII 1999 - Merkù, P., Slovenska krajevna imena v Italiji, Priročnik, Trst. 7 Spal 1958 - Spal, J., Mistni jména obyvatelska, zakončena na -any, Sbornik Vyšši pedagogické školy v Plzni, Jazyk a literatura, I, Praha. Šulgač 1998 - IHyjibraH, B.n., Upacnoe'nncbKuü zidponiMnuü (pond (ppazMenm peKOHcmpyKuïi), Khïb. Torkar 2005 - Torkar, S., Zakaj bi lahko bilo Cerkno Cirkno, pa to ni, Sigačan 33, Leto VI, december 2005, Cerkno, 24-26. Trubačov 2004 - Tpy6aneB, O., H3 HccnegoBaHun no npacjiaBJiHCKOMy ^ cjiOBOo6pa3OBaHHK>: reHe3uc Mogenu Ha -ënim>, *-janim>, v: TpyöaneB, O. H., Tpydu no smuMonozuu, Tom 2, MocKBa, 327-340. TTN5 - Temeljni topografski načrt 1:5.000, GURS. Zaimov 1967 - 3auMoB, H., 3aceneane na öhmapcKume cnaennu Ha BanKancKun Z nonyocmpoe, TJpoyneane na OKumencKume uMena e öhmapcKama mononuMun, > Coijma. O Zuanella Dom - Zuanella, B., Preserje, http://www.lintver.it. ^ in The Toponym Preserje and Slavic-Romance Mixing of the Suffixes -jane and -anum ^ Summary 1-5 Despite efforts by the linguists Luka Pintar and Fran Ramovš, and the ethnologist Tone Cevc, the etymology of the toponym Preserje has not yet been satisfactorily determined, although nine settlements or their parts in Slovenian ethnic territory from the Savinja Valley to the Venetian Slovenia bear this name, and a further two (Passariano and Persereano) are used in the Romance part of Friuli. Using a historical recordfrom 1431 for the defunct village of Presiryani in Albania, published by Jordan Zaimov in 1967 and accompanied by a convincing explanation of the name's development from *Prč-syr-jane ('before' + 'moist lowland' + -jane), it was also possible to provide a suitable explanation for Slovenian Preserje. Especially in the toponyms from the area in contact with the Romance world, the Slovenian suffix -jane (originally referring to inhabitants), due to its development into -ana and singularization (this phenomenon was first described by Luka Pintar in 1908 based on the toponym Ljubljana), coincided with the Romance suffix -ana or was adapted into the suffix -ano. This caused the Italian linguists Giovanni Battista Pellegrini, Mario Doria, and Giovanni Frau to describe, in an overly generalized manner, almost all of the toponyms ending in -ano/-ana at the Slovenian-Romance linguistic border as predial names created with the Latin suffix -anum from former Romance personal names. The victims of this generalization even included toponyms such as Volče (It. 491 Silvo Torkar: Toponim Preserje in slovansko-romansko prepletanje pripon -jane in -anum ^ Volzana), Trebče (It. Trebiciano), Lože (It. Lonzano) and Osojane (It. Oseacco). Taking into account historical records, this article suggests a Slovenian origin N for the toponyms Sedegliano (< *Sedljane), Cleulan (< *Hlčvljane), Cervignano (< *Červenjane), Tapogliano (< *Topoljane), Coseano (< *Kozljane), Malisana Pn (< *Malešane), Raccolana (< *Orehovljane), Bročana (< *Brodčane), Gročana (< O *Gradčane), and Košana (< *Košane). O < i z p i k i 2 7 1 i Si Silvo Torkar Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU Novi trg 2, 1000 Ljubljana silvot@zrc-sazu.si 492