Leto XLIV - št. 12 - CENA 12 d Kranj, torek, 12. februarja 1991 Gostilna LAKNER Kokrica tel. 22-890 Ponovno odprta 10-22 Ponedeljek zaprto! stran 2 Dejanja so kruh, besede so le cvetke stran 5 Pomagaj si sam in država ti bo pomagala stran 9 Denacionalizacija naj bo del privatizacije Ml,ska banka Krani FORMU Svetovni prvak Franci Petek pred odhodom na svetovno Prvenstvo na državnem prvenstvu v Plavci. Foto: G. Šinik "Na svetovno prvenstvo odhajamo z najboljšo ekipo doslej. Imamo odličnega posameznika in solidno moštvo," je par dni pred odhodom v Val di Fiemme ponosno dejal trener Luka Koprivšek in se ozrl v mladega Francija Petka. Franci se je smejal. Kot vedno. Skromno je dejal, da je v dobri formi, da bi bil rad uvrščen vsaj do šestega mesta. "Veliko pa je odvisno od trenutnega razpoloženja, od počutja, od sreče,"je tudi dodal. In minulo nedeljo je Franci imel srečo. Pa ne le srečo, odločilo je predvsem znanje in seveda živci, ki tolikokrat izdajo tudi najboljše športnike. Ko je skočil prvič in lepo pristal daleč na dnu skakalnice, so številni ljubitelji smučarskih skokov pri nas začeli sklepati stave. Res je od sile ta pogumni Gorenje, ta naš Franci, so zatrjevali navijači in celo večina tistih, ki jim je šport deveta briga. Nestrpnost pred drugim skokom je naraščala. Stiskali smo pesti in čakali kaj bo. Da bi bila vsaj medalja, tako bi mu jo privoščili! In je bila. Zlata. Prvič v zgodovini našega skakalnega športa, ki se sicer ponaša z nekaj lepi- mi uvrstitvami Franci Petek je postal svetovni prvak. Visoko je vzdignil Elanove smuči z napisom Slovenija in pred kame-rimi ponosno obrisal solze sreče. Komaj smo verjeli očem in ušesom. Mladi Leš-čan je prišel na svetovno prvenstvo, se povzpel na največjo skakalnico, odrinil in premagal vso svetovno elito, vse, ki so čakali na zveneči naslov in upali na najbo-Ije... Pa vendar ni tako preprosto, kot je bilo videti. Za Francijevima dvema skokoma je veliko truda, treningov, odrekanj... Mnogo dni, kijih drugi najstniki porabijo za zabavo ali učenje, je Franci pustil v Planici in ob drugih skakalnicah sveta. Kljub temu je pomladi in poleti vse na-domstil in bil eden najboljših učencev v škofjeloški smučarski gimnaziji. Sedaj je študent Fakultete za telesno kulturo. Ob začetku letošnje sezone je povedal, da se je na račun skakanja marsičemu odpovedal, a mu zato ni žal. Rad skače in skakal bo toliko časa kot mu bo to v veselje. In z njim se bomo odličnih uvrstitev veselili vsi mi. • V. Stanovnik K r&rilo iz pobratene občine Sovodenj ob Soči iOva milijona lir za zgornjega Rovtarja j °fja Loka, 11. februarja - Župan iz pobratene občine Sovo-J)J 00 Soči v Italiji Vito Primožič je v soboto popoldne v nj tlnstvu škofjeloškega župana Petra Havvline izročil Valenti-dv Bogataju, po domače zgornjemu Rovtarju, na Gabrški gori HjJ.^HJona lir kot pomoč za obnovo hiše po novembrski vodni obrniti sebi v prid, so bili ne-nadejane darežljivosti pobra-timov iz Sovodnja ob Soči iskreno veseli. S 65.000 šilin- gi jih je razveselil tudi župan občine Sele na Koroškem Engellbert VVassner. • H. Jelovčan, Foto: G. Šinik b .^ot je povedal župan Vito rimožič, so v občini Sovo-,.enJ in drugih slovenskih ob-Jjah na italijanski strani zbi-.t!1 denar za pomoč popla-,'Jencem po več poteh: prek Jar*e, cerkve, šol, slovenskih >ruštev. »Mi smo prek dru-i£v zbrali dva milijona lir in J!" želeli osebno izročiti ene-PJ'od prizadetih v poplavi v krateni škofjeloški občini.« lAofjeloški župan Peter j?aty|ina je v dogovoru s so-^lavci predlagal Valentina ^gataja z Gabrške gore, po kmače zgornjega Rovtarja, d sPrva sploh ni prijavil ško-b ln zato doslej ostal tudi n e* Pomoči. Komisija je bila °gledu šele 21. januarja. ljišča. Temelji so posedeni za približno deset centimetrov. Vidne razpoke potekajo od vrha do tal hiše, še posebej so zaznavne pri odprtinah. V kleti so razpoke široke štiri centimetre. Obokan strop se odpira po dolžini. V pritličju in nadstropju so zaradi posedanja razpoke vidne v vseh prostorih. Komisija je ocenila, da bi se ob nadaljnjem premikanju terena lahko porušili oboki v kleti in s tem cela hiša. Škodo je ocenila na 443 tisoč dinarjev, bivanje v hiši pa za nevarno. V hiši živi gospodar z ženo in sinom, ki je med tednom zaradi študija v Ljubljani. Hčere so poročene zdoma. Lani je gospodar dobil grad- 8oVe ,Vl,a Je> da je stena nje-h|še, grajene okoli leta v^ij, \ na zgornji strani zaradi pr't'skov zemlje pove-'fQv Za okrog pet centime-V? ^a sP°dnji strani je ^rad° P°sedanje temeljev 1 rahlih premikov zem- beno dovoljenje za gradnjo nove hiše, vendar je trenutno niso sposobni začeti graditi, saj je dohodka od majhne kmetije, ki ima omejene možnosti za razvoj, premalo. Bogatajevi z Gabrške gore, ki naravne nesreče niso znali Čas kulture - Morda je jasno bolj kot kdajkoli poprej v teh dneh, ko nas na vsakem koraku vabijo na eno od kulturnih prireditev v mesecu kulture, da le-ta nikakor ne more biti zgoščena v dogajanje ob 8. februarju; pač pa mora biti sestavni del vseh dni v letu, vseh obdobij v življenju naroda, ki hoče obstati in preživeti. Na sliki: tradicionalna podoknica pred Prešernovo hišo v Kranju, pel je mešani pevski zbor Iskra Kranj. Foto: Go-razd Šinik Sindikat predlaga stečaj Delavski svet je za vršilca dolžnosti imenoval Milana Hudobivnika Kranj, 11. februarja — Če drži ocena, da je stečaj podjetja neizogiben, je tako z vidika zagotavljanja pravic delavcev iz delovnega razmerja kot tudi narodnogospodarskega vidika treba stečajni postopek uvesti čim prej in s tem končati sedanjo ekonomsko agonijo podjetja. Tako menijo v svetu kranjskih sindikatov in vodstvu tovarniškega sindikata v Teksti-lindusu, kjer so se razmere v zadnjem času tako zaostrile, da zaposleni ne prihajajo več na delo, ker še niso dobili plače za december, denarja pa nimajo tudi za poravnavo zapadlih računov in obveznosti do republike in občine. Direktor Štefan Markovič je pred dnevi odstopil, delavski svet pa je na njegovo mesto za vršilca dolžnosti imenoval Milana Hudobivnika, vodjo oddelka za elektroniko. V izvršnem odboru tovarniškega sindikata so se že sprijaznili s tem, da sedaj ni več mogoče računati na pomoč od zunaj, ki bi jih rešila pred stečajem. Zato predlagajo, da ne bi čakali na potek zakonsko določenega roka plačilne nesposobnosti podjetja in prijavo SDK. Delavski svet naj bi sam predlagal stečajni postopek, hkrati pa naj bi zagotovil čim boljši izhodiščni položaj zaposlenih pri uresničevanju pravic za primer stečaja. Tako naj bi zaposlenim, ki bodo zaradi stečaja ostali brez dela, takoj zagotovili pravne možnosti za morebitne bodoče terjatve iz stečajne mase v višini odpravnin, ki bi jim pripadale kot tako imenovanim presežnim delavcem. Po novi za- konodaji jim poleg nadomestila za 6 mesecev pripada tudi odpravnina v višini polovice povprečne trimesečne plače, če so bili v podjetju zaposleni najmanj dve leti. V sindikatu se zavzemajo tudi za to, da zaposlenim omogočijo, da se kot tehnološki presežek takoj prijavijo na Zavodu za zaposlovanje. Tam bi potem lahko takoj začeli prejemati nadomestilo za čas brezposelnosti in ne šele z začetkom stečajnega postopka, omenjene terjatve do poletja pa bi uveljavili kasneje v stečajnem postopku. S tem bi jim zagotovili vsaj minimalno socialno varnost, ki je sedaj nimajo, čeprav so zaposleni. Za dobršen del zaposlenih v Tekstilindusu bi pomenila socialno varnost predčasna upokojitev na osnovi tako imenovane beneficirane delovne dobe. Zato bi morali po mnenju vodstva sindikata v sodelovanju z zavodom za zaposlovanje, občinskim izvršnim svetom in republiškim sekretariatom za delo ter podjetji, v katerih so sedaj zaposleni nekdanji delavci Tekstilindusa, zagotoviti potrebna finančna sredstva (okoli 3,3 milijona dinarjev), s katerimi bi okoli 2000 ljudem priznali beneficirano delovno dobo. L. S. Negotova usoda tržiškega BPT BPT bo poskusil s prisilno poravnavo Jakob Štabuc, v.d. direktorja tržiškega BPT, pravi, da bodo stvari jasne tja do polletja, saj več kot toliko časa nimajo. Tržič, 11. februarja - Na časnikarski konferenci sta Jakob Štabuc in Slavko Teran spregovorila o reševanju BPT, ki je na sodišču že prijavljen za stečajni postopek, rok še ni razpisan, v tovarni pa pripravljajo predlog za prisilno poravnavo, ki bo seveda uspela le, če se proizvodnja ne bo ustavila. Proizvodnja trenutno poteka, Jakob Štabuc je dejal, da jo zagotavljajo z velikimi težavami in z razumevanjem dobaviteljev, dodatno se ne zadolžujejo več, ker tudi njim kupci ne plačujejo, si pomagajo s kompenzacijami. Gotovino pa seveda potrebujejo za plače, po novoletnih praznikih, ko je BPT dobil novo vodstvo, so uspeli izplačati novemberske in nato 25. januarja decemberske plače, povprečje je znašalo 3.700 dinarjev. Trenutno je zaposlenih 819 delavcev, od tega jih je 35 na čakanju. V novo vodstvo je vključen tudi Slavko Teran, ki je uradno še vedno zaposlen na občini, dejal je, da pripravljajo predlog za prisilno poravnavo z dveletnim odlogom odplačil, o čemer se bodo seveda morali izreči upniki in sodišče. Vse kaže, da bo BPT lansko leto zaključil s 27 milijoni dinarjev izgube, s čimer ne bo prekoračena meja za uvedbo stečaja. BPT ima 276 upnikov, dolguje jim približno 30 milijonov dinarjev, kar 213-im upnikom je dolžan manj kot 50 tisoč dinarjev, le trem upnikom dolguje več kot milijon dinarjev (Petrol in Jugo-tekstil Ljubljana ter Centrotek- stil Beograd). Kratkoročno je BPT zadolžen za 32 milijonov dinarjev, od tega republiški razvojni dinar znaša 12 milijonov dinarjev, rok za njegovo transformacijo pa je zdaj podaljšan do konca marca. Vendar ima tudi BPT kar nekaj dolžnikov, saj so mu kupci dolžni približno 40 milijonov dinarjev. • M. Volčjak O 3 > < I ZUNANJEPOLITIČNI KOMENTAR Kormoranov spev Kdo bi pozabil slike, ki se nam v zadnjem času kar naprej prikazujejo na malih zaslonih: slike kormoranov, morskih ptic, ki se zaman poganjajo iz smrtonosnega objema črnega naftnega madeža, s kakršnim je prekrito morje ob kuvajtski obali v Zalivu?! Agonija kormoranov in vsega drugega morskega življa je posledica dejstva, da je S. Husein uporabil nafto kot orožje; izpustil jo je v morje, da bi onemogočil izkrcanje marincev na obali in povzročil pravo ekološko katastrofo, premišljeno uničenje flore in favne v morju ali ekocid. Ironija je v tem, da se ekocid v mednarodnem pravu sploh ne smatra za zločin. Prof. R. A. Falk je že pred dvema desetletjema predlagal, da bi podpisali konvencijo proti zločinu ekocida, proti takemu načinu vojskovanja, ki smrtonosno deluje na okolje. Predlog ni bil sprejet. Pravnoformalno je torej še vedno dovoljeno spreminjati življenjsko okolje v vojne namene. Sicer pa so ekocidno orožje prvi uporabili ravno Američani; v vietnamski vojni so džungle, življenjsko zavetje gverilcev, posipali s herbicidi. Tudi v zalivski vojni ga uporabljajo in nihče ne ve, kakšne bodo morebitne posledice uničenja naprav, v katerih Iračani proizvajajo kemično in biološko orožje, pa razstreljenih jedrskih reaktorjev in zažganih naftnih vrelcev. Naftni madež v Zalivu bo slejkoprej dosegel saudske naprave za pridobivanje pitne vode iz morja. Turki pa bi lahko zastrupili Evfrat in Tigris, oba veletoka, ki z vodo napajata Irak; vojskovanje v puščavi brez vode bi bilo tako še bolj kruto. Zastrupljena zemlja, mrtva in strupena voda, črni oblaki v ozračju, ki bi lahko zakrili sonce - saj to je vendar Apokalipsa. Ekocid zastrupi vse štiri elemente: zemljo, vodo, zrak in ogenj in zajame vse sfere: litosfero, hidrosfero, atmosfero in vesolje. Načrtno je mogoče povzročiti potrese, razdražiti vulkane, dvigniti valove plime, spremeniti rečne in oceanske tokove, porušiti ekološko ravnotežje v neki pokrajini in spremeniti njeno podnebje, uničiti ozonski sloj... Vojna v Zalivu ima tako vse več razsežnosti: gospodarsko (nafta), politično (palestinsko vprašanje), ideološko ("spopad dveh svetov") in ne nazadnje ekološko (ekocid); zdaj je že jasno, da bodo najhujše posledice te vojne prav ekološke. Pravega zmagovalca pravzaprav ne bo, glavni poraženec pa ho človek, domnevni vladar sveta. Sodobni človek se obnaša tako, kot bi ne vedel več, da je ves svet njegova hiša (ekologija je izpeljana iz grške besede oi-kos, ki pomeni hišo, dom). "Človek zavzema v ekološkem pogledu pomembno mesto v naravii posreduje v vseh dogajanjih na zemeljski površini. S svojo dejavnostjo je zelo spremenil svoj življenjski prostor in določil smer v nadaljnjem razvoju biosfere; s svojim delom zavestno in smiselno izkorišča bogastvo narave." Kako samozavestno je bilo še nedolgo lega (Mala splošna enciklopedija, 1973) opisano razmerje človeka in narave! Zdaj pa smo priča ekocidu, ki postavlja zavestnost in smiselnost človekovega ravnanja pod vprašaj. Ekocid je pravzaprav hujši od genocida. Človeška vrsta je edina, ki uničuje samo sebe, zdaj pa se ta domišljavi rod loteva še okolja, v katerem živi. V svetih knjigah, ki so nastale v krajih, kjer zdaj divja vojna, piše, da je Bog dal oblast nad svetom človeku (Psalmi 8,7), ki naj bi ga poslej upravljal kot njegov namestnik. "... naredil si ga le malo nižjega od angelov, s slavo in častjo si ga ovenčal; dal si mu oblast nad deli svojih rok, in vse si podvrgel njegovim nogam: drobnico in vso goved in tudi poljske živali, ptice pod nebom in ribe v morju, vse, kar hodi po morskih stezah." - Kaj pa, če človek z zaupanim mu svetom ne ravna več odgovorno? Je tedaj spet vse v božjih rokah in sam Bog ve, kako se bo končalo? Labodji spev je resda smrtni spev, vendar je lep; kormoranov spev pa sploh ni spev, so le še pretresljivi kriki umirajoče ptice, svarilo tistemu, kijih povzroča - človeku. Miha Naglic Zasedanja občinskih skupščin Radovljica, 8. februarja - Zbori radovljiške občinske skupščine bodo jutri, v sredo, na skupnem zasedanju obravnavali letošnje usmeritve izvršnega sveta na gospodarskem področju, poročilo o upravnem delovanju občine, davčni "paket" (dogovor o usklajevanju davčne politike, odlok o davkih občanov, odlok o posebnem občinskem davku od plačil za storitve), proračun občine za letos, osnutek odloka o zagotavljanju sredstev za uresničevanje zdravstvenega programa, predlog odloka o določitvi pomožnih objektov, ki se lahko gradijo brez lokacijskega dovoljenja, prostorsko ureditvene pogoje za Triglavski narodni park, predlog o izstopu radovljiške občinske skupščine iz Sveta gorenjskih občin... # C. Z. Tržič, februarja - Kar zanimivo sejo skupščine napovedujejo za jutri, sredo, 13. februarja, v Tržiču. Spregovorili bodo o osnutku odloka o proračunu občine, o odloku o zagotavljanju sredstev za zdravstveno varstvo v letošnjem letu in o davkih, o davkih občanov, usklajevanju davčne politike v letu 1991, preimenovanju uličnega sistema v Tržiču, o organizaciji in delu skupščine, pri volitvah in imenovanjih pa bodo odborniki med drugim imenovali tudi komisijo za raziskavo množičnih pobojev, pravno dvomljivih procesov in drugih nepravilnosti. Na samem začetku seje pa bo predsednik Smuk podelil Kurnikove plakete in nagrade za leto 1990. • D. D. Ob 35-letoici je kolektiv Gorenjskega glasa prejel red zaslug s srebrno zvezdo Ustanovitelj in izdajatelj: Časopisno podjetje GLAS, Kranj. p. o.. Mote Pijadeja 1 Tisk: DELO TCR - Tisk Časopisov in revij Ljubljana, p. o. Predsednik časopisnega svela Ivu Bizjak Časopis izhaja dvakrat tedensko ob torkih in petkih. Cena izvoda je 12.00 din. naročnina/a I. kvartal 1991 znaša 300.00 din. Individualnim naročnikom priznavamo 20 odstotkov popusta (naročnina 240.00 din). Gorenjski glas urejamo in pišemo: Marko Valjavec (direktor in glavni urednik). Leopoldina Bogataj (v. d. odgovornega urednika). Vilma Stanovnik (šport, turizem, poslovne informacije i. Danica Dolenc (za dom in družino, zanimivosti. Tržič). Danka Zavrl - Zlebir (socialna politika, gorenjski kraji in ljudje). Andrej Zalar (gorenjski kraji in ljudje, komunalne dejavnosti). Lea Mencinger (kultura. Snovanja). Helena Jelovčan (izobraževanje, iz šolskih klopi, kronika. Škofja Loka). Cveto Zaplotnik (kmetijstvo, Radovljica). Darinka Sedej (razvedrilo. Jesenice). Stojan Saje (družbene organizacije, ekologija), Jože Koinjek (notranja politika, šport). Štefan Zargi i notranja politika), Marija Volčja k (gospodarstvo. Kranj). Gorazd Sinik (fotografija). Igor Pokorn (oblikovanje), Ivo Sekne, Nada Prevc in Mirjana Draksler (tehnično urejanje) in Marjeta Vozlič (lektoriranje). Naslov uredništva in uprave: Kranj. Moše Pijadeja I. Kranj Tekoči račun pri SDK: 51500-60.1-31999 Telefoni: direktor in elavni urednik 28-463. uredništvo 21-860 in 21-835. ekonomska propaganda . računovodstvo, naročnine 28-463. mali oglasi 27-960. sprejem neprekinjeno 24 ur dne\ no na avtomatskem odzivniku, delovni čas od 7. do 13. ure. ob sredah do 16.30. telefa.x: 25-366 (direktor, komerciala). 23-163 (uredništvo) Neobjavljenih pisem in slik ne vračamo. Peter Havvlina na podelitvi občinskih priznanj Dejanja so kruh, besede so le cvetk« Deset občinskih nagrajencev za leto 1990, prof. dr. Anton Polenec častni občan Žiri, 9. februarja - Nocojšnji slavnostni koncert ob slovenskem kulturnem prazniku je bil združen s podelitvijo priznanj občine Škofja Loka za leto 1990. Slovesnosti v polni žirovski dvorani so se med drugimi udeležili tudi član predsedstva Republike Slovenije Ivan Oman ter zastopniki iz pobratenih občin Šele na Koroškem in So-vodenj ob Soči. »Kultura je tudi sposobnost, da se vidimo take kot smo, se ljubimo, spoštujemo in ne take, kot se nam zdi da smo,« je začel slavnostni nagovor škofjeloški župan Peter Havvlina. »Če se želimo opreti na Prešerna, bomo spoznali: kot pesnik nas zasuje z lepotami jezikovne umetnosti, po tem se kosa z vsemi svetovnimi mojstri, glede človeške trdnosti, ne nacionalne, pa je drugače. Štirje verzi s čela njegovih Poezij (Sem dolgo upal in se bal, slovo sem upu, strahu dal; srce je prazno, srečno ni, nazaj si up in strah želi) so podoba pesnikove človeške narave in tudi nas Slovencev, ki smo njegov narod po jezikovni in literarni zavezanosti. V nas sta upanje ic bojazen. Ob spoznanju resnice in resničnosti tarnamo, iščemo pomoči, želimo se nasloniti na druge, se postaviti nižje, se imamo za manj sposobne in vredne kot v resnici smo, ustvarjene za hlapčevanje. Večji in močnejši so nam vbili v glave zavest o majhnosti, nesamostojnosti, o tem, da je bolje biti hlapec pri trdnem gospodarju. Premislimo to sami pri sebi.« Peter Havvlina je citiral tudi razmišljanje pesnika Daneta Zajca na temo Prešernovih uvodnih verzov k Škofjeloški nagrajenci: Alojz Božnar, Gorenjevaški oktet, J "J? Zupančič, Anton Rupnik, Stane Rupnik, Jože Bogataj, Valen" Bogataj, dr. Anton Ramovš, odsotna Anka Skrušnv in Peter & Podelitev listine častnemu občanu Škofje Loke prof. dr. Antonu Polencu. Poezijam in zaključil upajoče: »Kadar gre zares, zapremo usta in morda tudi srca, zaženemo se v delo, da izvlečemo voz. Dejanja so kruh, besede so. le cvetke. Z vozom smo šele sredi brega. Vendarle upam, da nocojšnji večer lepih besed in pesmi ne bo izzvenel v prazno.« Priznanja občine Škofja Loka za leto 1990 so prejeli: pismeno priznanje Alojz Božnar za uspešno vodenje usmerjene kmetije in Gorenjevaški oktet za 20-letni jubilej ljubiteljskega petja; nagrado občine Janez Zupančič za življenjsko delo na področju razvoja strojniške visoke tehnologije, Anton Rupnik za zgledno in požrtvovalno delo pri vodenju obrata Gorenjske predilnice, Stane Rupnik za strokovno delo pospeševalca za urejanje kmetijskih zemljišč in aktivno vodenje sveta krajevne skupnosti Zmi-nec; malo plaketo občine Peter Ažrnan za zavzeto sodelovanje pri razvoju obrtništva v občini, Jože Bogataj za dolgoletno uspešno delo v podjetju Termo in organih Krajevne skupnosti Gorenja vas, Valentin Bog3^ za dolgoletno prizadevno požrtvovalno delo na kuH nem in vzgojnem področju, jak dr. Anton Ramovš za bo»._ to študijsko in raziskovalo0 vljenjsko delo in Anka Skr^ šny, direktorica Odeje, za spodarske dosežkev te^s,*1 * industriji s pravim posluh0 za kvalitetno proizvodnjo moderno trženje. Prof. dr. Antonu Polencu f župan izročil listino o xTC¥?j vanju za častnega občana S*° je Loke. • H. Jelovčan, F*» G. Šinik Za Kranj pretežko finančno breme Kaj z nedograjenim kranjskim bazenom Kranj, 7. februarja - Ob obravnavi predloga letošnjega proračuna kranjske občine in predračuna Rudisa o stroških nadaljnjih del se bo občinski izvršni svet izrekel o usodi nedokončanega olimpijskega bazena. Kot je uvodoma na včerajšnji seji dejal predsednik kranjske vlade Vladimir Mohorič, Kranj ni sposoben sfinancirati niti dograditve objekta republiških razsežnosti niti ga kasneje vzdrževati. Za popolno dokončanje manjka 80 milijonov dinarjev, vzdrževanje pa bo na leto stalo okrog 20 milijonov dinarjev. Gradnja se je doslej napajala iz posebne triodstotne prispevne stopnje kranjskih podjetij. Po novem zakonu o financiranju javne uprave ta vir odpade, gradnjo lahko financira le občinski proračun. Ta je realno zmanjšan in spričo razsu-lega gospodarstva nikakor ne bo kos (tudi z moralnega vidika) luksuzni investiciii. Slavko Brinovec, ki je orisal dosedanjo "zgodovino" gradnje bazena, je dejal, da je približno 67 odstotkov gradnje že končane. Za popolno dokončanje bi trenutno rabili okrog 80 milijonov dinarjev. Glede na finančne zagate bi bilo možno, da bi usposobili samo bazen za plavanje, kar bi stalo 64 milijonov dinarjev, ostale površine in prostore t.i. Turistično gostinskega in rekreacijskega centra Kranj pa bi ponudili za komercialne dejavnosti. V tem primeru bi na občinski proračun padlo 40 milijonov dinarjev, pet milijonov na republiko in devetnajst milijonov na investitorja Rudis v obliki kredita. V poskusu, da bi kranjski delež zmanjšali, so se pogovarjali s slovenskim šolskim in športnim ministrom dr. Petrom Vencljem, da bi iztržili večji delež republike, saj je bila ne nazadnje gradnja bazena spočeta z oznako slovenskega plavalnega centra. Minister je v najboljšem primeru obljubil deset milijonov dinarjev, če bo seveda za to tudi parlament. Nekaj de- narja bi lahko dobili še z o prodajo starega zimskega b8^ na. Slavko Brinovec v'"'jj|i možnosti: letos bazen ai s prodajo starega bazena i" .p jemom kreditov, uP°^iJ gradnjo in jo zaključiti pri" nje leto ali pa gradnjo kof2 virati. Kot rečeno, se kranjski šni svet včeraj ni izrekel o di neželenega deteta, ki pl očitno najraje prodal rePu Ne gre namreč prezreti * j, dejstva, da se bo po TeoT%L> zaciji občin kranjska o*5. g predvidoma razdelila na se' manjših in da bo samo še manj sposobno skrbet' ■ prevelik bazen, ki ne more r našati dobička. • H. Jelo*^ Izjemno za odpuščene delavce Začasna obrtna dovoljenja Škofja Loka, 7. februarja - Občinski izvršni svet se je na torkovi seji opredelil za izdajo začasnih obrtnih dovoljenj odpuščenim delavcem v primerih, ko prostor za opravljanje dejavnosti nima vseh upravnih dovoljenj. Izjema ne velja za nelegalno grajene objekte in ekološko sporne dejavnosti. Seveda pa bo moral novopečeni obrtnik v enem letu pridobiti vsa ustrezna upravna dovoljenja. Takšno odločitev je škofjeloški izvršni svet sprejel, da bi pomagal odpuščenim delavcem, ki zase vidijo rešitev v samozaposlovanju, namesto da bi se vpisali na spisek iskalcev dela pri Zavodu za zaposlovanje. Prvi bodo tovrstno ugodnost očitno izkoristili nekateri delavci iz Rudnika urana Žirovski vrh, ki so se odločili za sprejem odpravnine (kandidatov zanjo je 166) in s tem delovnih knjižic. Petindvajset od njih je v ponedeljek odpravnino že prejelo. Z dnem vročitve delovne knjižice namreč tem delavcem ugasne pokojninsko zavarovanje, sami in njihovi družinski člani pa so zdravstveno zavarovani še en mesec. Na sekretariatu za družbeni razvoj se je že oglasilo več delavcev, ki želijo takoj začeti opravljati deficitarne obrtne dejavnosti in zanje usposobiti poslovne prostore, žal pa še nimajo ustreznih upravnih dovoljenj. Lokacijski postopek, če ni pretiranih zapletov ter nato še postopek za izdajo gradbenega in uporabnega dovoljenja, kar je pogoj za izdajo obrtnega dovoljenja, traja pet do šest mesecev. Izvršni svet, ki pričakuje, da bodo za odvečnimi delavci RUŽV morda že kmalu v podobnem položaju tudi delavci nekaterih drugih podjetij, je imel pri odločitvi pred očmi predvsem pozitivno plat nebirokratske poteze; kandidat za obrtno dejavnost začne delati takoj, z njo pridobiva dohodek, jo opravlja legalno in plačuje davke, v občini se na ta način poveča pokritost nekaterih deficitarnih dejavnosti, predvsem pa se, kot rečeno, hitreje rešuje socialna varnost odpuščenih delavcev in njihovih družin. • H. Jelovčan Vlada prepušča odločitev skupščini Povečati šolo v Gorenji vasi ali v Poljanah? Škofja Loka, 7. februarja - Vprašanje, ki že nekaj časa buri t*W Gorenjevaščane kot Poljance, vsekakor ni preprosto, toliko ni*, ker v občinskem proračunu ni denarja ne za prizidavo h gorenj*' ški šoli, še manj za preoblikovanje podružnice v Poljanah v pop0} j osemletko. Občinski izvršni svet je v torek sicer podprl grad")0^ Poljanah, vendar prepušča končno odločitev skupščini. Odločit*'' ^ potrebna zaradi nadaljevanja priprave dokumentacije, s katero mogoče kandidirati tudi za republiški denar. Mana Veble-Grum, direktorica Zavoda za družbeni raz^ je izvršnemu svetu predstavila možno razširitev šole v Poljan dveh fazah. V prvi fazi bi pridobili 360 kv. metrov dodatnih ^ -t Ijišč in zgradili učilnice za predmetni pouk (zazidalni naČfH sprejet), v drugi fazi, ki pa je dolgoročna, pa dokupili še t}° (. zemljišča in dogradili telovadnico (dodatnih 4,5 milijona d"?,j|j jev). Če bi šola v Poljanah prerasla v osemletko, bi s tem oflf§fl prostorsko stisko v gorenjevaški šoli, ki ima letos 713 uč*"^ (grajena je za 600 učencev), sicer pa bi zaradi nadaljnjega čanja števila učencev morali v Gorenji vasi dograditi šest V ečji za nižje razrede in telovadnico. Investicijski stroški bi bili *. y za približno 2,1 milijona dinarjev v Poljanah (za 1. fazo grad1^ v tem primeru bi bili nekaj dražji (za okrog sedem odstotkov) di sami stroški izobraževanja. ..^v Predvsem z vidika kvalitete izobraževanja je boljša f*»/'3 vsekakor dograditev šole v Poljanah kot v Gorenji vasi, saj R1 m-ko v Poljanski dolini namesto ene šole velikanke z 28 oddelk" „ bili dve "normalni" šoli. Takšno rešitev zagovarjajo učiteU j obeh šolah, medtem ko ljudje v Gorenji vasi spominjaj0 j, obljubo referendumskega programa iz 1979, leta, v katerem )e f !a zapisana dograditev telovadnice v Gorenji vasi. • H. Jelo*c Torek, 12. februarja 1991 NOVICE IN DOGODKI 3. STRAN »3E@1&£©IE2GLAS Ustanovljena konfederacija sindikatov 90 nujno upoštevati celotno delo -soustvarjanje družbenega kapitala. Delnice s popustom bi morale biti, v izogib številnim možnim mahinacijam, vrednostni papirji, ki se glasijo na ime (omejitev prenosljivosti). Opozarjajo tudi na nesprejemljivost pobiranja dobička s strani države na podlagi v državnemu skladu vloženih delnic. Ker za- c i . . .... ... ■ kon o privatizaciji v bistvu uva- aodelovanje neodvisnih in samostojnih organizacij, ki bodo nastopale ja kapitalizem, naj se prav s tem zakonom uredi tudi vprašanje delavskega soupravljanja (participacije) vsaj na ravni tovrstnih ureditev v razvitih- zahodnih državah, pri holdinških povezavah pa je nujno do zaključka privatizacije obvezno skrbništvo. skupaj na dogovorjenih projektih Kranj, 8. februaraja - V prostorih Sveta kranjskih sindikatov je bila danes ustanovna seja Konfederacije sindikatov 90, ki poleg dveh sindikalnih central: Zveze svobodnih sindikatov (Ravnikarjevi sin-đikati) in Zveze neodvisnih sindikatov (Tomšičevi sindikati), predstavlja zvezo nekaterih samostojnih sindikalnih organizacij, ki se n'so želele vezati v centralistično povezovanje prej omenjenih cen-t'al. Kot že ime zveze pove, gre za sodelovanje povsem neodvisnih in samostojnih organizacij, ki bodo nastopile skupno v primerih posebej dogovorjenih skupnih interesov ali, kot so poudarili na ustanovi seji, pri skupno dogovorjenih projektih. Poučeni z grenkimi izku-^jami, ko v slovenski skupščini ob sprejemanju nove delo-Vne zakonodaje niso mogli uveljaviti svojih mnenj in pri-P°mb, ko tudi še ni rešeno vPrašanje pravice zastopanja (reprezentativnosti), so se nekatere samostojne sindikalne °rganizacije, ki iščejo svoje poti in načine čim učinkovitejšega Vstopanja delavskih interesov, odločile osnovati novo sindikalno zvezo na konfederativnih načelih delovanja. V Konfede-Jcijo sindikatov 90 (številka p* simbolizira slovensko prelomno leto in začetek novega desetletja, v katerem naj bi raz-vil> pravo sindikalno gibanje) so se ob ustanovitvi vključile štiri sindikalne organizacije: Obalni sindikati, Sindikati pomorščakov, Sindikat igralni-ških delavcev in Samostojni kranjski sindikati, ki predstavljajo 50 do 55 tisoč delavcev, do ustanovitve pa še niso sprejeli sklepov o pristopu: Neodvisni sindikat Slovenije - Ptuj, Sindikat bančnih delavcev. Sindikat policistov in Sindikat novinarjev, ki obljubljajo sodelovanje. Samo zamisel datira iz oktobra preteklega leta, v januarju pa so ustanoviteljice pismeno pristale na podpis predlagane konfederativne pogodbe. Ob razglasitvi konfederacije je bil izbran sedež zveze v Kopru na Obalni sindikalni organizaciji, za predsedujočega z enoletnim mandatom pa Boris Mazarin. Po slavnostni razglasitvi nove zveze so se prisotni predstavniki organizacij lotili že prvega skupnega projekta - oblikovanja skupnih stališč k predlogu zakona o privatizaciji, ki bo seveda bistveno vplival na bodoči materialni in socialni položaj delavcev. Zavzemajo se, da se del družbenega premoženja v obliki obveznic ali delnic razdeli delavcem, ki so to premožanje v teh desetletjih ustvarili, saj bi le vračilo premoženja nekdanjim lastnikom, ne pa tudi povojnim ustvarjalcem le tega, pomenilo prav tako krivico, kot jo je povzročila nacionalizacija. So torej proti prodaji delnic delavcem z določenimi popusti, v kolikor pa bo taka rešitev kljub vsemu sprejeta, pa kriterij ne more biti le zaposlitev v posameznem podjetju ali celo samo državljanstvo R Slovenije, pač pa je V razpravi o bodočih nalogah oz. projektih, je bi! omenjen tudi osnutek nove Ustave R Slovenije, ki v dveh členih -o sindikalnem organiziranju in pravici do stavke, absolutno nezadostno opredeljuje položaj in pravice delavcev, saj je po mnenju udeleženih sindikalistov nujna opredelitev nekaterih osnovnih socialnih pravic in pravic do brezplačnih storitev na področju družbenih dejavnosti. Tako pomembnih določil ne kaže prepuščati le zakonodaji. Uspešnost novoustnovljene konfederacije sindikatov bo vsekakor odvisna od njihove uspešnosti pri zastopanju delavskih interesov, sama ustanovitev pa pomeni še en korak k sindikalnemu pluralizmu. • Štefan Žargi Vlada pripravlja predloge Slovenska vlada pripravila del planskih dokumentov za leto 1991 Mubljana, 7. februarja - Na 58. seji izvršnega sveta Skupščine Republike Slovenije so bili obravanavani najpomembnejši dokumenti, 8 katerimi v teh skrajno nepredvidljivih časih skuša slovenska vlada Jpredeliti vsaj glavne okvirje delovanja naše države v letu, ki se je *e krepko začelo. Razpravo o ekonomski in razvojni politiki ter Poračunu bo vlada še nadaljevala, med že dokončno oblikovanimi fedlogi za slovenski parlament, ki bo te najpomebnejše letne do-*u«nente obravanval na kar tridnevnem zasedanju od 26. do 28. fe-bruarja, pa je najpomebnejši prav gotovo večkrat zahtevani in °bljubljeni socialni program. • V Časih, ko se vse radikalne-|e spreminja družbenopolitični stfoj, ko je vrsta sistemskih ^Prernemb šele v osnutku, ko , ceJo intenzivna pogajanja o °dočih odnosih v Jugoslaviji n ..0 gospodarstvo ječi v pasti .'Kvidnosti, preobremenjeno- "» blokacij neštevilnih vitalnih Procesov in popolne negotovo- 1 m nedoločenosti pogojev gospodarjenja, je tudi makro planiranje na narodnogospodarski ravni zelo nehvaležno opravilo. Nič čudnega torej, da v takih razmerah ni bilo mogoče pravočasno pripraviti celovitih planskih dokumentov, ki bodo v nekaterih delih še predmet razprave na prihodnjih sejah vlade, predlog socialnega programa pa je zato na tiskovni konferenci vzbudil največ pozornosti ( o tem poročamo podrobneje na 5. strani). Poleg omenjenega pa je bilo na dnevnem redu več pomembnih zakonov, med katerimi bo v aktualni politični situaciji veliko pozornosti vzbudil zakon o denacionalizaciji. Naj omenimo, da bo vlada predložila skupščini predlog zakona o gozdovih, ki družbene gozdove podrža-vlja za čas dokler ne bo izvedena denacionalizacija in (re)pri vatizacija, ki ukinja gozdna gospodarstva in hkrati z novo ureditvijo gospodarjenja z gozdovi (ustanovitev republiške uprave za gozdove in podjetij za gospodarjenje z gozdovi) odpravlja moratorij na sečnjo. Uvedeno bo tudi novo obdavčenje dohodka iz gozdov vključno s komercialnim nabiranjem gozdnih sadežev. Sprejet je bil sklep o spremembi vzgoj-noizobraževalnih programov na srednji stopnji, ki ločuje poklicno izobraževanje (2, 3 letno in nadaljevalno) od srednjega strokovnega (4 letnega). Posebej smo bili opozorjeni na to, da bo razpis za vpis v izobraževanje po osnovni šoli letos zaradi številnih sprememb kasnil za tri tedne. Določeni so bili tudi postopki in merili za pridobivanje sredstev Republike Slovenije za pospeševanje gospodarskega razvoja in razvojno sanacijo podjetij. Izvršni bvet je zavrnil prelog zvezne vlade o podaljšanju proračunskega leta do 31. marca, za bančni konzorcij za razvojni sklad EFTA pa je bila izbrana A banka. • Štefan Žargi mm K R N Razprava o bodoči občini v Kranjski Gori Občino hočemo zaradi urejanja problemov! K J^njska Gora, 11. februarja - V osnovni šoli v Kranjski Gori je bil l^trtek zvečer sestanek o bodoči organiziranosti občin. Na sestan-. sta sodelovala predstavnika strokovne komisije za novo organi-l!ranosi ink«iM ™_____________ o.—... L rv__.. . Bebu ?kalne. samouprave mag. Stanko Vlaj in Darja Lavtižar-ZonrI- ude,ežil' pa so se ga predstavniki vseh krajevnih skupnosti *0rnjesavske doline in Žirovnice. in i V'°veniji imamo 62 ohčin dani krajevnih skupnosti, se-3.0()(l! občina pa opravlja preko daril nalo8'< da bi bil zainteresiran kot za-družnik za opredelitve bodoče gradnje na določenem kom; pleksu, kjer bo nenazadnje tudi sam gradil." Precejšnje razburjenje tned zadružniki je povzročil nedavno sprejeti zakon o prometne** davku. Vaš prvi komentar Je bil, da je zakon dober. "Hitro se je izkazalo, da je preplah, da zadruge ne bodo več izdajale naročilnic za material, na podlagi katerih je material oproščen prometnega da^' ka, neutemeljen. Zakon pa Je. dober zato, ker zadružnike sil' (in zaposlene v zadrugah) v čimcenejši nakup material3 prek veleprodaje. Prav na tem področju so še velike neizkoriš; cene rezerve. Do zdaj nihče m imel tega interesa: ne zaposlen' v zadrugah, ki so na dan morali izdajati po 500 naročilnic i" več in tudi zadružniki ne, ker Je bilo včasih zaradi inflacije blago v maloprodaji dnevno celo cenejše, kot v veleprodaji. Teg3 pa zdaj ni več. Poslej naj bi »e zadruga tako organizirala, da bo sama zbrala posamezne p0' trebe in potem material naročila pri najugodnejšem dobavitelju. Drugače povedano, zače' bo tudi na tem področju delo' vati trg. Ceno materialu bost3 določala količina in rok plačila. Pri številnih naročilnicah z3 posameznike teh načel ni moč uveljaviti. Če pa bo zadruga izdala eno naročilnico za material za deset zadružnikov, bo lahko uveljavljala tudi različne ugodnosti." Torej se maloprodaji v p11' hodnje slabo piše? "Z dobro voljo bomo še vedno sledili razlagi ministra za nance, da lahko izdajamo n3' ročilnice tudi za maloprodaj0 (ob potrjenem projektu, za k3' terega zadružnik nabavlja m3' terial), vendar pa poslej intere zadruge in zadružnikov ne D° več nabava v maloprodaji roma samo, če bo le-ta konk^' renčna in v korist zadružnik3' Prodajala bodo pač lahko s3' mo tista podjetja, ki bodo kon' kurenčna in zgodilo se bo, k3 se že kaže in tudi pomalem d° gaja. Če so včeraj kupci "obj tavali" prodajalce, potem d3 nes že prodajalci iščejo kupee' In konec bo sedanjega nered3^ ko sta bili včasih na istem 1 govskem dvorišču malo in vel prodaja in ko je kupec v dob veri kupil material po ta^.. ceni, na dobavnici pa je bi potem drugačna..." • A. Z*" Torek, 12. februarja 1991 GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE UREJA: DANICA ZAVRL ŽLEBIR 5. STRAN @@IMiS5cJJ©IEEGLAS Predlog socialnega programa v Sloveniji Pomagaj si sam in država ti bo pomagala Slovenska vlada bo Skupščini Republike Slovenije predlagala sprejem socialnega programa, ki prinaša v mehanizme družbene pomoči nekatere bistvene novosti. Ljubljana, 7. februarja - Po mnogih zahtevah v skupščini, v strankarskih izjavah in sploh v javnosti, po zavračanju socialnega programa na federalni ravni in mnogih obljubah, je izvršni svet Skup-Sc'ne R Slovenije pripravil predlog socialnega programa, ki naj olajša položaj nekaterih skupin prebivalcev, ki so zašli v materialih stisko. Bistvena novost je nujna aktivna vloga posameznika, ki naj prvenstveno in pred vsako družbeno pomočjo skuša rešiti svojo sbsko sam, država pa naj bi ustvarila pogoje, da mu ta prizadeva nJa olajša. Vse novosti še zdaleč niso dorečene, saj je uspešnost programa v veliki meri odvisna od uspešnosti na drugih sektorjih, pripravljajo pa se tudi precejšnje sistemske spremembe na socialno *elo občutljivih področjih. Predlog socialnega progra-ma, ki ga je vlada pretekli četrtek obravnavala in sprejela, so na tiskovni konferenci predstavi kar trije člani slovenske vlade: podpredsednik Matija Malešič, sekretarka za zdravstvo in socialno politiko dr. Katja Boh in sekretarka za delo Jožica Puhar. Program je na-mreč plod dela večih resorjev, dokaj temeljito in izčrpno gradivo pa je pripravil Zavod R Slovenije za družbeno planiranje. Ne gre seveda spregledati, da sam socialni program ne pokriva celotnega področja socialne politike, kajti materialni položaj ljudi, zlasti ogroženih, bo v veliki meri odvisen od razvojne, zaposlovalne, stanovanjske in nenazadnje davčne politike in je torej le del tistega kar bo vplivalo na pogoje življenja in preživetja. Socialni program po področjih načrtuje: POSEBNI DOHODKI: Delavcu pripada osebni dohodek najmanj * v'šini kot ga določa ustrezni tarifni razred kolektivne pogodbe. Država posega na to področje z določitvijo zajamčenega osebnega dohodka, ki pa po predlogu ni več tudi najnižje možno nadomestilo osebnega dohodka v primeru odsotnosti z dela. V takem primeru lahko znaša nadomestilo osebnega dohodka 80 odstotkov zajamče-nega. ZAPOSLOVANJE: Zaradi prehoda iz dogovornega v tržno gopo-darstvo se uvaja TRG DELOVNE SILE. Odpravljanje prezaposlenosti v aktualnih gospodarskih razmerah terja poseben socialni program, aktivno politiko zaposlovanja, stimuliranje samozaposlova-nJa in vzpostavitev sistema zavarovanja za primere brezposelnosti. °b gospodarskorazvojni politiki, ki mora posebej stimulirati odpiranje novih delovni mest. bo potrebno izvajati tudi posebne programe, med katere sodijo tudi razpisi javnih del. C POKOJNINSKO- INVA LIDSKO ZA VAROVA NJE: V pripravi je nov zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki bo uveljavil nova izhodišča socialne politike. Dodatki, ki imajo značaj socialno varstvenih pravic (varstveni dodatek, dodatek za pomoč in postrežbo in enkratni znesek za rekreacijo), ostajajo. Za področje invalidskega varstva je izvršni svet že sprejel posebno razvojno zasnovo strategije invalidskega varstva z naslednjimi cilji: razvijanje koncepta neodvisnega življenja invalidov, razvijanje samoorganizacije invalidov, razvijanje družbeno organizirane pomoči invalidom in sistemsko zagotavljanje pogojev za invalidsko varstvo. D. VARSTVO OTROKA IN DRUŽINE: Otroško varstvo naj bi preraslo v celovito družinsko politiko s posebnim poudarkom na krepitvi avtonomije družinske skupnosti. Ob razvitem storitvenem programu bodo prizadevanja usmerjena v realni dvig otroškega dodatka, uvedena bo družbena pomoč ob rojstvu tudi za nezaposlene matere, nadaljevalo se bo doplačevanje vrtcev staršem, ki stroškov oskrbe ne zmorejo. E. IZOBRAŽEVANJE: Nadaljevala se bo družbena pomoč za zniževanje cen učbenikov in učne tehnologije na vseh ravneh izobraževanja, pospeševalo se bo izobraževanje odraslih in po posebnih programih izobraževanje za prekvalifikacijo, nadaljevala se bo družbena pomoč pri prevozih otrok v šole, pri oskrbninah v dijaških in študentskih domovih, delno pokrivanje stroškov šolske prehrane, varstva in podaljšanega bivanja, zagotovljena ostaja šolska svetovalna služba. F. SOCIALNO SKRBSTVO: Do polletja bosta pripravljena nova zakona o socialnem varstvu in socialnovarstvenih dajatvah, ki bosta nanovo opredelila socialno delo, varstvo posebnih skupin prebivalstva in socialnovarstvene dajatve. Med prednostnimi nalogami prenove naj omenimo pluralnost oblik in programov dejavnosti, učinkovitejša in konkurenčnejša organizacija vseh možnih izvajalcev dejavnosti ter razvoj in napredek stroke ter novih oblik dela. G. STANOVANJSKO PODROČJE: Tudi to področje v tem letu pričakuje novo zakonsko ureditev, v katerem pa se ohranja mehanizem pomoči pri pridobivanju in vzdrževanju stanovanj za tiste, ki tega sami ne zmorejo. Tako se za leto 1991 načrtuje izgradnja 1.200 socialnih stanovanj in pomoč 21.200 stanovalcem pri nadomestitvi stanarine. V bodoči ureditvi se predvideva neprofitni stanovanjski sektor, z iskanjem modelov olajšav in posebnih pogojev pa se išče najustreznejša oblika organiziranja. H. ZDRAVSTVENO VARSTVO: Do sprejema novega zakona o zdravstvenem varstvu so predvidene le delne spremembe v sistemu soudeležbe (participacije), pri pravicah do zdravil (ostrejši strokovni kriteriji), drugače pa bo politiko tega področja vodilo načelo prilagajanja obsega pravic proračunskim možnostim. Socialni program po sprejetju novega zakona najavijo odločilno odvisnosnost oprostitev participacije od socialno materialnega stanja ljudi in uvedbo zavarovanja rizikov od katerih bo odvisen obseg pravic, sankcionirana pa bo tudi odgovornost za lastno zdravje. I. BORČEVSKO INVALIDSKO VARSTVO: V letu 1991 se na tem področju ne predvidevajo nikakršne spremembe. Ta trditev velja tudi v primeru osamosvojitve Slovenije, saj je očitna odločenost, da se varstvo, osnovano na zveznih predpisih prenese in nadaljuje v republiki. SVET BREZ BLEŠČIC Ce je prva soseda mala elektrarna Lepo prosim za objavo tega pisma, ker upam, da se bo poeni našla rešitev in bo katerega gospoda postalo sram, razen če ni-povsem brez srca in poznajo samo svoj pohlep po denarju," nam J? pred dnevi pisala Laharnarjeva Sonja iz Lepenc pri Bohinjski •strici. Takole opisuje svoje težave: Za našo hišo je sosed pred tremi leti zgradil malo vodno elek-rarno. Od hiše je oddaljena 25 metrov. Iz elektrarne se je skozi okna '"vrata stalno razlegalo močno tuljenje in piskanje, ki se je slišalo o*ro# hiše, prav tako pa po vsej hiši Malo višje je slap, visok več kot metrov, na obeh straneh pa je hrib, tako da je vse to usmerjeno naravnost v hišo. To tuljenje ti je kar pritiskalo v ušesa in čutil si, kako tfnas polno glavo. Mami od tega stalno šumi v glavi Najhujše pa je Ponoči, ko ne moreš spati. Ker tega nisva mogli več prenašati, sva se pred nekaj meseci z amo obrnili na za to odgovorne gospode, vendar so se nama vsi le P°smehovali. Sosed pa je rekel mami, da si je vse skupaj le zabila v 2 avo. Bjlo pa je tako hudo, da sva prosili, da bi ponoči elektrarno stavili in bi jim to elektriko midve plačevali, vendar tega niso hoteli stontL Potem je sosed nekaj popravil, tako da se je to močno tuljenje ^manjšalo, vendar pa nam sedaj vsa hiša brni, kot da je ozvočena, ob-cutek imaš, kot da vse mrgoli. Ponoči pa ne moreš spati, ker skozi ste-"e Se vedno prihaja piskanje. Počutiš se kot v zaporu, kjer jih mučijo s Preprečevanjem spanja, samo da pri nas to mučenje traja že dobra tri Izvedeli sva, da take zvoke uporabljajo pri izdelavi aparatov, s fl'enmi odganjajo divjad. Mar potem tudi mama, jaz in petletna cerka spadamo med divjad, ki jo je treba odstraniti. Vse tako kaže, saJ po pomoči, kije nismo od nikogar deležne. Ker nisva edini primer, ki trpi zaradi takih oblastnikov, to pismo />'**>m tudi v opozorilo drugim ljudem, katerih sosedje bodo gradili ektrarne v njihovi bližini Najprej se prepričajte, na kakšnem terenu odo postavljene in kam se bo razlegal hrup, kije drugačen od ostalega hrupa. Ko so enkrat zgrajene, boste pravico verjetno zaman iskali " t k- ^erJamem> gospa Sonja Laharnar, da ni prijetno biti soseda £ ,s"e hiše. Včasih so vodne elektrarne delali v grapah, na samem, aleč od stanovanjskih hiš. Da elektrarne ropotajo, se ve in verjet-ok if "'S° Prav'mo gojene, povzročajo tudi tresljaje, ki se širijo v olico. Prav bi bilo, ko bi se nam na tole vaše pismo oglasil kak-n strokovnjak za male vodne elektrarne, pa tudi kakšen pravnik, J bi vedel svetovati, kako se pravno upreti takim nevšečnostim. Pojmo, da se oglase. Morda pa se bo oglasila tudi kakšna - vest. * D. Dolenc Predlogu socialnega programa je pripravljalec gradiva priložil zanimivo analitsko gradivo o prebivalstvu, upravičencih in denarnih prejemkih. Prognoze iz tega gradiva, ki kažejo, da se nam s 150.000 nezaposlenimi ljudmi v letu 1993 bliža huda socialna kriza, so mnoge bralce tega gradiva prestrašile in zasejale dvom v napoved, da bomo v bodoče ohranili enak obseg socialnih pravic, kot ga imamo in kot ga napoveduje obravnavani predlog socialnega programa. Sicer pa si tudi vladni razlagalci ob tem niso bili enotni. • Štefan Žargi IZBERIT MER CA TOR - IZBIRA faj ZBIRO KRANJ Trgovsko podjetie d o o KRANJ V diskontu pri Železniški postaji smo pripravili za vas posebno ponudbo artiklov IZ UVOZA PO IZJEMNO UGODNIH CENAH fižol rdeči iz ZDA riž LIDO uvoz iz Italije pomaranče iz Turčije čokolade iz Avstrije sok BRAVO iz Avstrije špageti iz Italije katshup iz Avstrije sok Fanta iz Avstrije jagodni kompot iz Belgije grah iz Alžirije 28,50 din kg 71,70 din za 3 kg 22,00 din za kg 11,50 din kom 17,70 din kom 10,00 din 0,5 kg 42,60 din kg 9,70 din 0,331 35,60 din za 1 16,00 din 0,5 kg Oglasite se v našem diskontu čimpreje, količine so omejene! S seje Predsedstva Občinske zveze društev prijateljev mladine Kranj Za zadovoljno starševstvo in srečno otroštvo Kranj, 7. februarja - Na seji Predsedstva Občinske zveze društev prijateljev mlandine Kranj so v četrtek obravnavali poročilo o delu društva v lanskem letu. Predstavili pa so tudi program dela za leto 1991. Skupaj z mnogimi družbenopolitičnimi spremembami je svoj koncept delovanja v doberšnji meri menjala tudi Zveza društev prijateljev mladine Kranj. Predvsem je po štiridesetih letih delovanja prenehala obstajati pionirska organizacija. Posledica tega je bila tudi ta, da prvič ni bilo sprejemov prvošolcev - cicibanov v pionirsko organizacijo. Zato so v kranjski občini v prvih dneh pouka organizirali srečanja prvošolcev, ki naj bi zapolnila nastalo praznino. V šolah , kjer tega niso storili septembra, so učence malce slovesneje sprejeli medse v Tednu otroka. Sodelovali so tudi v delu komisije za organizacijo prireditev v občini Kranj in se vključili v pripravo srečanja otrok z Miklavžem, Božičkom in Dedkom Mrazom. Seveda pa se niso mogli izogniti stalnim težavam pri zagotavljanju sredstev za delo organizacije in društev. V letu 1990 si bodo še naprej prizadevali biti nadstrankarska organizacija, ki jih veže predvsem skupna skrb za otroke. To pa ne bo edino področje njihovega dela. Načrtujejo tudi ustanavljanje zvez družin, prek katerih bi lahko bolje vplivali na reševanje čisto konkretnih problemov: na boljšo urejenost otroških igrišč, na boljšo prehrano , na vzgojne programe za predšolske otroke...Starše bodo poskušali pritegniti k sodelovanju in jim omogočiti, da bodo imeli vpliv in institucionalno vzgojo preko najrazličnejših oblik združevanja. Sicer pa imajo tudi v letošnjem letu mnogo načrtov za najrazličnejše prireditve, s katerimi bodo skušali razveseljevati otroke skozi vse leto. Opozoriti pa je treba tudi na predloge o spremembi imena organizacije, ki so trenutno v razpravi. Štiri variante prevladujejo : Zveza prijateljev otrok Slovenije, Zveze družin Slovenije, Združenja otrok in staršev in Družinska zveza Slovenije. Seja skupščine Občinske zveze društev prijateljev mladine Kranj bo v torek, 19. februarja. • M. A. Za novo šolsko leto le dobrih sto kadrovskih štipendij Kako študirati brez štipendije? Kranj, 11. februarja - Za prihodnje šolsko leto so kranjske firme priglasile v razpis vsega 111 kadrovskih štipendij, je v sredo na seji občinskega izvršnega sveta povedal France Belčič iz Zavoda za zaposlovanje Kranj. Res je, da nekatera podjetja še niso oddala podatkov, vendar se tudi s seštevkom zamudnikov skupno število ne bo bistveno opomoglo. Kadrovsko štipendiranje je v razsulu, o tem ni dvoma. Padec je hiter. V prejšnjem desetletju se je prav kranjska občina odlikovala po dokaj uspešni štipendijski politiki, če jemljemo kot kriterij uspešnosti razvoj v republiki. Prednjačila je po deležu razpisanih in podeljenih kadrovskih štipendij, poleg obsega je bila zlasti spodbudna ugodna struktura štipendistov za višje in visoke šole. Še pred dvema letoma je bilo v občini sedem kadrovskih štipendistov na sto zaposlenih. Od rekordnega razpisa skoraj 1500 štipendij za šolsko leto 1987/88 je število naglo upadalo in se za to šolsko leto ustavilo na 420, za naslednje, kot rečeno, na (začasnih) 111 (ali le par več kot v škofjeloški občini). Razen tega tudi številne firme, ki so zašle v težave, ne izplačujejo več štipendij svojim štipendistom iz prejšnjih let. Zavod za zaposlovanje prevzame le kadrovsko štipendijo, ki jo je štipendist izgubil zaradi stečaja "svoje" firme. Ob tem se odpira povsem novo vprašanje, je dejal France Belčič, ali bodo podjetja še temeljni nosilec kadrovske obnove ter razvoja s pomočjo štipendiranja. Pomanjkanje kadrovskih štipendij in močno omejena vsota za republiške štipendije, h katerim se preusmerjajo zavrnjeni kadrovski štipendisti, utegne številnim družinam otežiti ali celo onemogočiti šolanje otrok. • H. Jelovčan Zagotavljanje sredstev za zdravstveno varstvo Ohranili lansko raven obremenitev Tržič, februarja - V Tržiču so sprejeli odlok o zagotavljanju sredstev za zdravstveno varstvo z odstotkom 0,53 od bruto osebnih dohodkov, kar pomeni, da bodo ostali na lanskem nivoju. Za leto 1990 so v Tržiču za uresničevanje programa zdrav-stvnega varstva planirali 3.300.000 din, dejanski priliv po stopnji 0,45 pa je bil dosežen v višini 2.517.592 din, kar pomeni le 76,3 odstotno realizacijo plana. To je v pretežni meri posledica splošnega slabega gospodarskega stanja v občini in odlaganje plačila prispevkov za družbene dejavnosti. Razliko med doseženimi prilivi in dejansko porabo so pokrili s prelivanjem sredstev v proračunu. Pri izračunu prispevne stopnje za letošnje leto so upoštevali novo prispevno osnovo, ki je nižja od lanske, zato pa mora biti prispevna stopnja višja od lanske. Odločili so se za 0,53 odstotka. Na oddelku za gospodarstvo in družbene dejavnosti računajo, da bodo s tem ohranili lanski nivo obremenitev, opozarjajo pa, da bo kot lani, tudi letos po vsej verjetnosti nastal primanjkljaj. Če bi namreč hoteli pokriti primanjkljaj, bi morali stopnjo dodatno povečati na 0,73 odstotkov, kar pa glede na zakonske omejitve ni mogoče. Da zavezanci plačujejo prispevek za zdravstveno varstvo po stopnji 0,53 odstotka so se na zadnji seji strinjali člani izvršnega sveta, o odloku pa bodo jutri, 13. februarja, svoje rekli tudi odborniki občinske skupščine. • D. Dolenc Večer s kvintetom Rožmarin Preddvor, februarja - V počastitev slovenskega kulturnega praznika je Dom Petra Drolca v Preddvoru obiskal kvintet Rožmarin iz Kranja v sestavi Marjan Bizjak, Lovro Perne, Silvo Boncelj, Frido Bajželj in Marjan Beton, ki je lepo ubrano pesem spremljal z igranjem na citre. Kvintet Rožmarin je nudil nepopisno lep večer slovenskih narodnih pesmi, zapetih z izrednim občutkom. Takšnih večerov bi si v domu še želeli. Iskrena hvala in vabljeni še kdaj! 9 R. I. Predavanje o vrtnarjenju Kranj, februarja - Kulturna sekcija pri Društvu upokojencev Kranj vabi člane in druge upokojence na predavanje o obdelavi skalnakov in zaščiti rastlin ter vrtnarstvu, ki bo v petek, 15. februarja, ob 17. uri v veliki sejni dvorani Društva upokojencev Kranj, Tomšičeva 4. Predaval bo strokovnjak Janez Jenko. Vstopnine ne bo. ODMEVI V bran Radiu Kranj Minulo sredo so poslanci kranjske skupščine spet enkrat modrovali o svoji najljubši točki, ki se ji z nepričakovano strastjo uda -jajo že od lanskega maja. Govorili so o Radiu Kranj. Nas iz »Odbora 70 tih« tokratna razpravljanja niso ravno navdala z »upanjem« v razumen razplet, saj smo ves čas poslušali le medsebojna obtoževanja poslancev Demosa in opozicije, kot da pozitivna rešitev problema ni zaželena. Tudi preudarni nastop Dušana Roglja, ki mu je z aplavzom pritrdila večina poslancev, ni pregnal naših temnih misli. Razumemo sicer, da se ravno ob tem zapletu oblikuje strategija obravnave in reševanja problemov Kranja skozi skupščinske razprave (kar samo dokazuje, da je radio na nek specifičen način dejansko največji problem mesta), ne sprejemamo pa podmen tistih kreatorjev trenutne mestne politike, ki odpuščene (in tiste, ki so se solidarizirali, skupaj skoraj 70!) potiskajo v isti scenarij, kamor sodijo vsi zapleti z ustanavljanjem radia in ostalo,o čemer poslanci že mesece polemizirajo. Kajti protest »Odbora 70-ih« je zgolj zahteva po normalnem delu, kije bilo prekinjeno s prihodom novega v. d. direktorja. In pri takšnem razumevanju našega početja vztrajamo, pa čeprav politiki očitno menijo, da je naša zahteva, da se novinarjem priznava pravica do strokovnega opravljanja lastnega dela, še kako v njihovi domeni. Boj za neodvisno, kritično novinarstvo pa je bil del istih prizadevanj za demokracijo, ki so koalicijo Demos pripeljala na oblast. Zgodovinski spomin torej. Bili pa bi neiskreni, če ne bi priznali svojega veselja nad izjavo Liberalnih demokratov, ki pritrjujejo našim pričakovanjem in zahtevam, naj se podobne izjave zapišejo še liberalcem in demokratom v vladajoči koaliciji, pa se bo, tako verjamemo, kamen politične spotike zvalil z »Odbora 70-ih« in bo Radio Kranj spet »megasrček«, poslanci pa bodo priliko o bogovih in volih ponovili ob kakšni drugi temi (morda Tekstilindus). Tudi tezi o škandaloznem razreševanju zapleta na Radiu Kranj, ki jo je bilo moč čutiti iz prispevka v televizijski oddaji Tednik, v »Odboru 70-ih« ne pritrjujemo veselega srca. Našemu protestu namreč prav nič ne pomaga »dokazovanje« lažnosti izjave predsednika Mohoriča, češ da ne pozna zahteve po odstavitvi glavnega in odgovornega urednika Dušana Roglja (o čemer ptičke pojo), bi nam pa bila po drugi strani v veliko pomoč izjava v podporo strokovnosti in inovativnosti dela na radiu s strani kranjske vlade. Prav tako lahko le pritrdimo izjavi predsednika Društva novinarjev Slovenije Andreja Pozniča, kije zagovarjal neodvisnost novinarstva tudi kadar gre samo za sodelavce in ne redno zaposlene. Veliko ljubše bi nam bilo, če bi imeli pravico do lastnega sindikata in normalnih načinov razreševanja konfliktov, ki bi eventuelno nastali med politiko in novinarstvom. Bojimo pa se, da nekateri v vladajoči politiki svoj odnos do javnih medijev prikazujejo v kontekstu tiste paranoje, ki povsod vidi le sovražnike (rdeči) in jo poznamo iz židovskega črnega humorja. Storija torej. Ko pride Žid iz poslopja radijske hiše, ga mimoidoči znanec povpraša, kaj je notri počel. In Žid mu zajeclja: »P, p, p, po, tegova! sem se z, z, za š, š, ši, špikerja.« »Ali ti je uspelo?« se pozanima znanec. »N, n, ne, s, s, sa, sami a, a, an, anti, antisemiti.« Kar je moč iz te zgodbe razbrati pa ni preblisk, da so v komisiji ob jecljanju Žida dejansko postali antisemiti, pač pa dejstvo, da od tistih nekaj ljudi, ki v tem mestu resnično odločajo, zahtevamo priznanje, da mi ne jecljamo. Če pa se zatika njim, naj vadijo na kakšnem drugem problemu, nam pa naj se že končno enkrat dopusti, da ponudimo poslušalcem plejado novih idej in tako Radio Kranj naredimo spet zanimiv, provokativen in komercialno uspešen. Za opravljeno smo bili deležni tretjega mesta med Viktorji serije Stop. Z limonami in maskami pa naj se kitijo tisti, katerim so pustne šeme vsakdanja razvada. Tuto e teatro in na teh deskah mi ostanemo! Za »Odbor 70-ih« Franci Kapier, Marjeta Koželj, Vera Drašak, Vili Jerala, Janko Zriinšek, Damjana Perne in Tanja Ažman Neizmerno žalostna komedija, po Petru Iz radijskega labirinta smo izstopili, ker je razsrediščen. Ker ga je legendarni aktivist, vodilni borec v cenzorskih vojnah in filmski delavec Peter Tomazin razsrediščil. Onemogočena je orientacija, pa tudi Minotavra nekako ni. V tem labirintu ni nikakršnega smisla - postal je do narasti prepleten blodnjak hodnikov, ki ne peljejo nikamor. Njegove ves talke in evnuhi pa čakajo, da medij lahko histerizirajo. Svojih deset minut je dočakala tudi Pretty woman, ki se je v soboto zgodaj popoldne prikakala v eter. COT TUS INTERUPTUS! Smola, pa ravno Bog se je ni dotaknil! Zasedanje kranjske skupščine v sredo so posneli. Ob očitnem neobvladanju demokratičnih sredstev se je stavkokaška garnitura zapletla v zanikrne posle. Edina vloga, ki so jo zmontirani posnetki imeli, je bilo pokazati, kako zelo cenzura v montaži kaže duhovno bedo njih, ki jim oblast pomeni več kot drža tiste znosnosti, ki ljudem, ki kaj dajo na svoj obraz in jaz omogoča najbolj elementarno človekovo dihanje - etiko. Zato mnenje enega od poslancev, ki je dvomil o možnosti korektnega prispevka o skupščinskem zasedanju, ni pomenilo le poznavanje učinkov montaže, temveč tudi strah, da bi se orkester, ki je ostal na Radiu, razkrinkal v to, čemur so že od začetka zapisani: v nesposobnost in netolerantnost do lastnega položaja ničnosti. Še mentalno priporočilo: ob takem početju je v labirintu dobro imeti vrv nad glavo! Barbara Zupan, 1. r. Spošt« tovano uredništvo Gorenjskega glasa Medobčinski svet ZZB NOV za Gorenjsko, ki mu izmenično z enoletnim mandatom predseduje predsednik posamezne občinske borčevske organizacije, se po potrebi sestaja nekajkrat na leto. Zadnjo sejo je imel 31. januarja. Ker so bili pogovori in vprašanja zanimiva, se jih splača zapisati. Gre za pet občin: Kranj, Tržič, Škofjo Loko, Radovljico in Jesenice. Beseda bo o nekaterih poglavitnih trenutnih zadevah. Najobčutljivejši so socialno-zdrav-stveni problemi, kajti ne gre le za na razne načine prizadeto partizansko generacijo, temveč tudi za leta, ki jo tarejo vse huje. Gorenjsko povprečje je 70 let. Tu je tekla beseda o zakonskih pravicah borcev, ki niso nikakršni privilegiji, kar pa se v praksi ra-pidno krči. Ni več pošiljanja borcev in invalidov na topliška zdravljenja, naraščajo participacije pri plačilih zdravil, skratka gre za krčenje zdravstvene zaščite. Pri tem pa je bilo rečeno, da še noben zakon ali uredba o tem ni bil spremenjen ali celo ukinjen. Vsaj znano še ni nič tega. Rečeno je bilo tudi, da se borci zavedajo kriznih razmer, a tudi bolni in najpotrebnejši pomoči v teh spolitiziranih razmerah ne uživajo več tistega, kot jim gre po zakonu. Gre torej za obrambo socialno-zdravstvenih pravic predvsem tistih borcev, ki so tega nujno potrebni. Hkrati pa so ugotavljali, da eneke tovrstne pravice vse pogosteje zahtevajo nekdanji domobranci, kar je nezvdržno, saj so bili v službi okupatorja. Tudi o nekaterih drugih kategorijah žrtev vojne je tekla beseda (npr. o tistih, ki so morali služiti nemško vojsko) ter o priznavalninah tistih, ki nimajo pogojev za pokojnine. Prav pri priznavalninah pa se je pokazalo, da izplačevanje ne poteka po vseh občinah enako. To je v veliki meri odvisno od politične pripadnosti občinskih vodstev, kajti priznavalnine delijo občine. V glavnem pa v večini primerov to še poteka. Precej časa je bilo posvečenega tisku oz. sredstvom javnega obveščanja, kamor sodijo tudi radijske postaje na Jesenicah, v Tržiču, v Žireh in zdaj še v Kranju. Za to pokrajino in borce sta najpomembnejša Gorenjski glas in TV-15. Na račun uredništva zlasti Gorenjskega glasa je bilo izrečenih vrsto upravičenih tožb, kajti dostikrat je treba posredovati pri urednici glede člankov s strani tako organov ZZB kot posameznikov. Po drugi strani pa so večkrat objavljeni prispevki, proti NOB na način in z vsebino, ki često zaradi neargumentira-nosti vznemirjajo prebivalstvo, posebno pa poštene borce. Tak je bil tudi primer s škofjeloškim praznikom. Pri reagiranju in razčiščevanju se je dobro izkazala občinska organizacija ZZB Škofja Loka, ki je skupno s številnimi posamezniki razlagala bistvo dražgoške bitke, na čemer temelji škofjeloški praznik, 9. januar. Eden zadnjih vznemirjujo-čih zapisov je bil spet izpod peresa odvetnika Stanislava Klepa v Gorenjskem glasu 25. januarja. Poleg upravičljivih ugotovitev pa se je spozabil in navajal, da na osnovi haaških konvencij »sodelovanje z okupatorjem pri vzdrževanju reda na okupiranem območju ni zločin«, čeprav mi oku- pacije nismo priznali pa naj bi bile haaške konvencije kakršnekoli. Kot vrh vznemirjanja pa je navajal dvome o 27. aprilu, dnevu ustanovitve OF in s simpatijami zapisal, da »zlasti slovenska politična emigracija odločno odklanja 27. april kot slovenski narodni praznik « Neprikrito izzivanje! Ugotovljeno je bilo tudi, da bi tako v časopisnem svetu Gorenjskega glasa kot TV-15 morali sedeti (ali moral) tudi predstavniki gorenjske borčevske organizacije. Zdaj ni nobenega, čeprav je v pokrajini prek 9.000 članov ZZB, med katerimi je tudi veliko naročnikov obeh časopisov. Da je zadeva nujna, ker gre za dostojna pisanja, je ugotovil celo nadškof dr. Šuštar, kije v Neodvisnem dnevniku 29. januarja med drugim zapisal tudi, da so izredno pogubne posledice, »ki jih v naši javnosti povzročajo tisti posamezniki, skupine in njihova glasila, ki širijo laži in podtikanja« ter da zaradi oslabele odgovornosti za izrečene ali zapisane besede, ki zastrupljajo življenje in medsebojne odnose, »pozivamo vse, ki imajo v sredstvih javnega obveščanja odgovorna mesta, da skrbijo za preverjeno, pošteno in do posameznih oseb spoštljivo poročanje.« Podobno pismo je v vseh časopisih pred časom objavilo tudi Društvo slovenskih pisateljev z naslovom »Poziv k omiki«. S tem v zvezi se bodo predstavniki MS ZZB skušali pogovoriti z vodstvom časopisa, kar tudi potrjuje potrebo po sodelovanju v časopisnem svetu. Govorili so tudi o načinu pridobivanja novih naročnikov na TV-15 in njegovi okrepitvi. Tako so si v kranjski občini, kjer je teh naročnikov 590. zadali cilj, da bodo skušali pridobiti najmanj še 500 novih. Podobne akcije tečejo tudi po ostalih občinah, kar je v teh trdih časih sicer težko, vendar prav zaradi njih in zaradi bistva vsega tega še kako potrebno. Ko je stekla beseda o pomembnih letošnjih obletnicah, to je o 50 letnici ustanovitve OF in 50 letnici začetka oborožene vstaje, so bili enotnega mnenja, da temu morajo posvetiti - in tudi bodo - veliko pozornost. Seveda računajoč na pomanjkanje financ. Padel je tudi zanimiv predlog, da bi organizirali vlak, ki bi 27. aprila odpeljal udeležence z Jesenic proti Ljubljani in mimogrede pobiral po postajah tudi druge. Tak prevoz bi bil najcenejši, poleg tega pa vlak pripelje v sredo Ljubljane. Priprave so v teku - a Klep po svoje! Množično srečanje v juliju pa bi bilo v Mojstrani, združeno s pohodom na Triglav. Ker je to na območju jeseniške občine, kjer je materialno stanje predvsem zaradi krize v Železarni slabo, se še posebej organizacija ZZB z Jesenic ukvarja z vprašanji, kako ob najmanjših stroških vendarle dati primeren poudarek tem zgodovinskim dogajanjem na poti boja za naš narodni obstanek. Dogovarjali pa so se tudi o vsakoletni komemoraciji pri spomeniku na Ljubelju, ki obtožuje nacistične rablje! Na koncu so se dogovorili, da bo MS ZZB v prihodnje skušal iti v javnost še bolj, kakor doslej! Za MS ZZB Ivan Jan, Kranj Odprto pismo delegatom kranjske skupščine Gospod Vladimir MohoriČ je v Tedniku, 31. januarja 1991, na vprašanje novinarke, če je res, da je gospod Tomazin (v. d. direktorja Radia Kranj) zahteval da se razreši glavnega in odgovornega urednika Radia Kranj, Dušana Roglja, odgovoril, da o tem ne ve ničesar. Gospod predsednik IS SO Kranj, ali Vas ni nič sram, da širite neresnice, da ne rečem laži-To zavajanje javnosti je bilo tako očitno (avditorij TV Slovenija je videl pismo g. Tomazina, v katerem zahteva, da se razreši glavnega in odgovornega urednika Radia Kranj), da bi se morali močno zamisliti in se odločiti, če boste še zasedali mesto, ki ga imate. To funkcijo pa Vam je zaupalo ljudstvo oziroma poslanci, ki so bili izvoljeni na prvih svobodnih in »demokratičnih« volitvah. Naj opozorim, da bi v vseh razvitih in zares demokratičnih sistemih, morali ljudje za takšne in podobne izjave odgovarjati. Ali se bo kdo izmed poslancev kranjske skupščine spomnil na to na naslednjem zasedanju? Spoštovani poslanci. Dokažite, da živimo v normalnih ral' merah in ne dovolite, da bi lju' dje na najodgovornejših funkcijah zavajali javnost. P. S. Ker sem eden izmed bivših sodelavcev Radia Kranj, me bo po vsej verjetnosti g. Peter Tomazin obtožil neobjektivnosti in obremenjenosti. Dejstva, ki smo jih videli in slišali, so dovolj močan argument za moje zahteve delegatom oziroma poslancem kranjske skupščine; Na morebitne replike ne bom odgovarjal.^ (naslov v uredništvu) Alojzij Žibert 12 Pod MaryMm varstvom Spomini Slovenca - nemškega vojaka - na drugo svetovno vojno v letih 1941 - 1945. Mraz je pritiskal čedalje močneje in burja je nosila droben, suh sneg, katerega so morali stražarji sproti odmetavati iz strelskih jarkov, sicer bi jih »zabilo« v jarek, kakor da bi bili zabetonirani. To se je zgodilo tovarišem v sosednjem jarku in so jih morali ponoči reševati. Strelski jarki so bili povprečno dolgi 12 metrov. V vsakem je bilo po 9 strelcev s podoficirjem na čelu. V našem smo imeli strojnico 08-15 iz prve svetovne vojne, na vodo hlajeno, 8 pušk in ročne granate. Da bi imeli tisti, ki niso bili na straži, vsaj malo kritja pred mrazom in vetrom, smo ob vznožju jarka za hrbtom izkopali 2 metra globoko zemljanko, katero smo imenovali bunker. Da bi imeli zasilno streho, so vojaki od nekod privlekli razbito topovsko cev protitankovskega topa in jo položili preko jame. Preko nje in na robove smo razpeli vojaške deke. Naši sosedje so jamo prekrili z zmrznjenimi trupli padlih, katere je kmalu prekrila dovolj debela snežna odeja, da ni bilo na zunaj ničesar opaziti. Pred odejami globoko v zemlji je bilo dokaj dobro zavetje pred vetrom in tudi precej toplo, poleg tega pa je bilo še varno zavetje pred strelskimi sovražnimi izstrelki. Ob mrazu smo imeli precej težav, ker nismo imeli kemikalij proti zamrzovanju vode v strojnici. Če nekaj časa nismo predvidevali sovražnega napada, smo morali vodo iztočiti, da ni zamrznila. V bunkerju pa smo na svečah v menažkah topili sneg, da smo imeli re- zervno vodo na razpolago, včasih pa smo si morali pomagati kar z urinom. Mraz se je hitro stopnjeval. Živo srebro je v nekaj dneh padlo pod 30 stopinj. Ponoči so kurirji prinesli novico, da imajo v bolničar-skem bunkerju veliko dela z vojaki, ki so jim zmrznile noge. S strašnimi bolečinami so ležali v bunkerju in bolničarji so jim na zamrzle ude pokladali snežne obkladke toliko Časa, da se je pokazala črta tam, kjer je prenehalo življenje in kjer je bila potrebna amputacija. Zaradi hudega mraza smo si morali obriti brke in porezati trepalnice, ker se je sicer nabiral led. Mehanizem pušk in strojnic je od mraza odpovedal in se zaklep ni dal premikati. Iz strahu pred nenadnim napadom smo najbolj občutljive dele orožja mazali z oljem iz ribjih konzerv in povijali s cunjami. V prvo vojno linijo smo dobivali hrano samo ponoči. Okrog polnoči so od vsake skupine poslali nekoga nazaj po hrano in pošto. Včasih kuhinje niso pripeljali do četnega bunkerja in je bilo treba po hrano nekaj kilometrov daleč nazaj. V mrazu je hrana v porcijah največkrat popolnoma zamrznila. Dobivali smo vedno le enolončnico, nekaj Črne navadne kave, kruh - vojaški komis z vtisnjenim datumom, včasih tudi polpete ali klobaso. Ta hrana je bila do naslednje noči, ko so šli lahko kurirji zopet nazaj do kuhinje. Kurirji so vedno prinesli tudi sveče. Te so bile za razsvetljavo v bunkerju, naj- večkrat pa za ogrevanje hrane. Najbolj težko pa smo od kurirjev pričakovali pošto, pismo ali celo paket. Zaradi lakote, mraza, burje in snega je bil položaj na fronti iz dneva v dan bolj nevzdržen. Obhodnice, četne in bataljonske so nam povedale, da se živo srebro že pomika proti 40 stopinjam pod ničlo-Obleke so se od mraza lomile, nohti na rokah so se drobili. Če si 2 golimi rokami prijel za železni del orožja, se je odtrgala koža. Na frontnem obvezovališču so imeli polne roke dela s tistimi, ki so jim zmrznile okončine. Tudi v našem strelskem jarku so nekemu sobor-cu že dopoldne začele otekati noge, popoldne pa je otrpnilo uho drugemu. Zvečer smo jih pospremili v sanitetni bunker, kije bil komaj 100 metrov za fronto. Prvega z zamrzlim ušesom so nam poslai nazaj v linijo, drugemu so razrezati škorenj z noge. Pokazalo se je črno stopalo in temnosiva meča do kolena. Na noge so jim dajali snežne obkladke, da je ozebljencem hladilo zmrznjene noge, ker jih je sicer močno peklo. Naslednjo noč smo našega tovariša obiskali v bunkerju. Bil je še tam. Ped nad stopalom pa se mu je zarisala črta. Nog# proti kolenu je dobila rdečkasto barvo, tista pod črto pa je postalo črna in je odmrla. Zdravnik jo je amputiral. Ranjenca so poslali v nadaljno oskrbo. Kljub močnemu mrazu, kakršnega doslej še nisem okusil, nas je sovražnik dnevno napadal s topovi in tanki. Prav slednji so nanj povzročali največ strahu in žrtev. Naši oficirji so zahtevali, naj pos' Ije komanda tudi na naš odsek nekaj naših oklopnjakov za protiU' tež ruskim ali pa vsaj protitankovske topove. Obljubljali so, poslal' pa niso ničesar drugega kakor par posebej izvežbanih vojakov 2° boj proti tankom z ročnim orožjem. Protitankovski lovci (Panzerjdger), ki so nam bili dodeljeni, s° bili resnični junaki. Na najbolj prekanjene načine so se znali prikr°' sti v mrtvi kot oklopnjaka (ca 3 metre) in so postavili okroglo mirj0 pod kupolo ali pa so metali ročne granate v topovsko cev takrat, k0 je bila le ta napolnjena z granato. Po nekaj tednih takega bojevanja na odprti fronti smo bili mO' čno razredčeni ter fizično in moralno izčrpani. Končno smo vendar le dočakali zamenjavo. Novinci so nas preplašeno gledali. kakof smo mi nekdaj tiste, ki smo jih mi zamenjali. Prav na kratko sm° novim obrazložili položaj na fronti, razkazal! naš strelski jarek bunker ter jim povedali, kaj vse smo tukaj doživeli. Zaželeli smojin1 veliko vojaške sreče in pa da bi se zdravi in živi čimprej vrnili iz tega gorja. Zadovoljni smo se umaknili s frontne črte in hvalili Boga " Mater božjo, da smo jo srečno odnesli. Torek, 12. februarja 1991 KULTURA UREJA: LEA MENCINGER 7. STRAN Vida Slivniker - Belantič v Šivčevi hiši OMAMNI ZVOK BARVE Radovljica - Prav eotovo si primernejše likovne razstave kot uvod v drugi del likovne sezone in v počastitev kulturnega praznika galerija Šivčeve hiše ni mogla izbrati: rastoče zanimanje za slikarski izraz Vide SKvniker - Belantič je pri nas vsekakor na tisti točki, ko lahko privablja le še občudujoče poglede. Tudi zato, ker ji je tujina vse to ze priznala. Več kot štirideset samostojnih likovnih razstav je za vami, toda doslej še nobene v kakšni gorenjski galeriji, četudi so le te vedno sledile sodobnemu likovnemu utripu pri nas. Zakaj? "Na Gorenjskem se zdaj res Prvikrat pojavljam. Najbrž delim usodo tudi ostalih slovenskih slikarjev, ki se morajo največkrat potrjevati tudi drugje, da potem lahko razstavljajo tudi v domačih galerijah. Sama Pa sem sploh posebne vrste individualist, hočem reči, da se roe ne da kar vključiti v neko lupino likovnikov in likovnih raziskovalcev. To pa je seveda težava za umetnostne kritike, enostavno ne vedo kam s takšnim slikarjem. No, ne kritiziram njihovega dela, bila sem Pač že nekajkrat v izboru mlajše slovenske likovne umetnosti." Ali je tudi v tujini likovna pot Posameznega umetnika odvisna °4 tega, da ga kritiki označijo, določijo in potem šele 'je'? "Res ni posebne razlike tudi v tujini. Vendar pa na zahodu veliko pomeni kapital, pomemben je za startno osnovo, kapital je pomemben za predstavitev okolici, svetu, izbira se pač 'ahko med več potmi. Pri nas je v glavnem le ena pot v etablirano umetnost." Nekje ste izjavili, da se ukvarjate z atmosferskim slikarstvom. Kaj to pomeni? "Pripisujejo mi kolorizem, občutek za barve, občutek za svetlobo. Če pogledamo barvo v.prostoru, ima v vsaki nadalj-n» globini drug odtenek in to Pomeni, da atmosfera vpliva na to barvo. Za to naj bi bili krivi fizikalni zakoni, toda jaz Jih bolj enačim z mojimi emocionalnimi odzivi na to, da barva prehaja v globino, v prostor, v zrak in svetobo." na, modra, rdeča. Se z njimi da izraziti vse? "Modra in zelena barva me spremljata od otroštva. Spomnim se, da je mojo učiteljico spreletaval srh, ko je videla, da uporabljam ti dve barvi skupaj.No, verjetno je bilo nekakšno srečno naključje, da je moja mladostna opredelitev za zeleno in modro povezana s slikanjem atmosfere. Brez teh barv pa si narave najbrž ne moremo zamišljati. Morda sem prav s temi barvami iskala svo- Na otvoritvi razstave je o delu slikarke Vide Slivniker - Balantič govoril dr. Milček Komelj, igralka Milena Zupančič pa je brala poezijo Borisa A. Novaka. slik. Treba je ogromno senzibilnosti, širine, da vključiš v sliko pozitivni človeški impulz. Sama počakam na tak svoj trenutek, ko je moja atmosfera pozitivna, iz globine potegnem poudarek, da slika zaživi." Se vam zdi, da sta se zato tako dobro ujela v knjigi Vrtnar tišine Novak kot pesnik in vi kot slikarka - iz preprostega razloga, ker oba raje iščeta med svetlejšimi platmi sveta? "Zanimivo vprašanje. Dr. Milček Komelj je pri ocenjevanju knjige, najinega skupnega projekta z Novakom, razložil to ustvarjalno srečanje, da je pesnik Novak slikarsko občut-Na vaših slikah bi skorajda ljiv, sama pa da sem poetično Zaman iskali temne barve, vas dojemljiva. Res pa je, da v tem jo pot, optimistično pot v umetnosti, če že hočete. Privlačijo pa me tudi kontrasti, verjetno sem zato izbrala rdečo barvo." Kakšen pa je vaš odnos do oblike? Na vaših slikah, četudi so abstraktne, je razpoznati rastlinje, rože, tudi obraze? "Kaže, da je ta moja abstrakcija v slikah tako vezana na naravo, da na nek način pristajam tudi na realizem. Bila so obdobja, ko se je v mojem slikanju forma izgubljala. V nekaterih slikah je oblika pomembnejša, drugje jo zanemarim, ker mi je barva pomembnejša." Svoje nagnjenje do oblike izražate še na drug način. Na svoji slikarski razstavi v Mon-trealu ste se razen s slikami predstavili tudi z oblikovalskimi dosežku "Res je, začetki so dobri in zato mislim nadaljevati tudi s tem, še posebej, ker je oblikovanje stolov, teksti lij zame nekakšna rekreacija. Izdelke sem pokazala doma in v svetu, na primer na zadnji razstavi v Montrealu. Če bo naša industrija pripravljena sodelovati, potem bo nastalo še kaj. Kaže, da občasno potrebujem neko spremljevalno tehniko, oblikovanje, ki dopolnjuje moje slikarsko delo. Razstava teh izdelkov je bila jeseni v Ljubljani v Kompasovi galeriji in, kot slišim, še vedno povprašujejo po izdelkih Stola, Dekorativne, IBI itd. No, z IBI imamo še neke načrte, poskušali jih bomo uresničiti in predstaviti nekje v tujini." Ste zadovoljni z odmevom, ki ga je vaše slikarstvo doseglo v zadnjih letih? "Zadovoljstvo je odvisno od ciljev. Glede na ocene, ki sem jih dobila na razstavah v tujini, sem zadovoljna. Sicer pa mislim, da z uveljavljanjem nekako zamujam. Prej sem delala petnajst let na šoli, štiri leta sem zdaj samojstojna. Za mano sta dve razstavi v New Yorku, tri v Kanadi, ena v Mu;nchnu, v Trstu in še kje, izšla je je moja mala monografija, pa Vrtnar tišine. Končno sem po desetih letih dogradila tudi atelje. Čakajo me v kratkem še tri razstave - na Koroškem bienalu, kjer sem bila lani nagrajena, pa znova v Montrealu, pa doma. No, nekaj razlogov za zadovoljstvo vendarle je." • Lea Mencinger, Foto: Gorazd Šinik Novo pri Mohorjevi družbi *e mika, da bi kdaj pocrnili sli ko in tako izrazili nihanja v razpoloženju? "Mislim, da je splošen problem slovenskega slikarstva v tem, da išče v turobnosti kvaliteto. Stvari, ki so lahkotne, svetle, sveže, ki so naslikane v dobrem razpoloženju, tega pa ne cenimo kot kvaliteto. Sama mislim, da je takšno slikanje veliko težje kot pa temnenje težkem času, v katerem živimo, ni ravno lahko ostati optimist, biti poln vedrine, obenem biti sposoben preživetja in hkrati videti svojo prihodnost. To pa je vsekakor težje, kot pa enostavno pristajati na situacijo kakršna je, se ne truditi za spremembe, skratka pristajati na pozo mučenika." V vašem slikarstvu so izredno pomembne barve, posebno zete- Nove knjige E. Kocbeka PESMI IN DNEVNIKI Ljubljana - Pri Cankarjevi založbi je te dni izšla zanimiva knjižna bera:Kocbekove Rane pesmi ier v treh knjigah Dnevnik 1945 in Dnevnik 1946. Rane pesmi so za poznavalce poezije Edvarda Kocbeka vsekakor novo zanimivo srečanje, še posebej ker gre za prvič 2^rane zgodnje pesmi v knjigi. Kako so te pesmi nastajale, pi-?e v spremni besedi dr. Anton Trstenjak, Kocbekov prijatelj ln rojak ter dolgoletni Kocbekov sopotnik, ki je nastajanje tem pesmi pravzaprav sodoživljal. O tem je dr, Trstenjak govoril tudi na predstavitvi novih knjig v Cankarjevem domu. Čeprav bi bila izdaja znamenitih "izgubljenih" Kocbekovih dnevnikov (december 1943 do oktober 1944) prava senza-c,ja, pa pojav dnevniških zapiskov iz let 1945 in 1946 niso Prav nič manj zanimivi. Vsaj tako menita Mihael Glavan iz NUK, ki je imel nelahko nalogo iz izvirnega rokopisa pripraviti Kocbekove zapise za objavo. Pri tem mu je pomagal Janez Gradišnik, poznavalec Kocbekove pisave, njegov nekdanji osebni tajnik, ki je tudi prispeval uvodno besedo k dnevnikom. Izdaja obeh dnevnikov, Dnevnik 1946 je v dveh knjigah, ne prihaja kot senzacionalno branje, čeprav Kocbek v ?vojih dnevniških zapisih osebe imenuje s pravimi imeni, pojave s pravimi izrazi. Gre za dnevniške zapise, ki jih avtor ni, tako kot prejšnje izdaje glede na še živeče osebe, priredil. Zato se bralcu ponuja nova, bogatejša podoba Edvarda Kocbeka, človeka, kateremu je bil njegov dnevnik najbližji sogovornik, saj jih je pisal najmanj štirideset let, le malo tega pa tudi ?bjavil. Za nov videz Kocbekovih knjig, ki so jih poprej izdajatelji in oblikovalci videli le v temnih barvah, je poskrbel Kocbekov sin Jurij Kocbek in izbral vedrejšo svetlorumeno barvo tako za pesmi kot za dnevniške zapise. • L. M. KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V četrtek, 14. februarja, ob 11. uri bodo v prostorih Gorenjskega muzeja, Tavčarjeva 43, odprli razstavo Gorenjski kraji in ljudje v l. in II. svetovni vojni Ob 11.30 pa bodo odprli razstavo Po sili vojak. V Prešernovi hiši je odprta razstava Prešernovi nagrajenci 1983-85. V Mestni hiši se s plastikami v bronu predstavlja kipar Jože Stražar. V galeriji Lipa razstavljata slikarja Henrik Marchel in Vinko Tušek. V četrtek, 14. februarja, ob 18. uri bodo v galeriji Bevisa na Koroški cesti odprli razstavo del akad. slikarja Jože Ciuhe. Danes, v torek, ob-18.30 bo v avli Osnovne šole Simon Jenko Večer slovenskih narodnih pesmi in umetniške besede. Nastopajo vokalni kvintet Rožmarin, citrarja Rado Kokalj in Marjan Beton s pevskim triom, z umetniško besedo povezuje dramski igralec Jože Logar. V Pionirski knjižnici Kranj bo jutri ob 16. uri ura pravljic JESENICE - V galeriji Kosove graščine je še do konca tedna na ogled mednarodna razstava karikatur na temo Televizija. V razstavnem salonu Dolik je na ogled razstava likovnik del ustanoviteljev likovnega kluba Dolik, ob 45 - letnici Dolika. VRBA - Prešernova hiša je odprta vsak dan razen ponedeljka od 9. do 16. ure. DOSLOVCE - Finžgarjeva hiša je odprta vsak dan razen sobote od 8.30 do 15. ure, ob nedeljah od 12. do 16. ure. BOH. BISTRICA - V Domu Joža Ažmana je na ogled razstava likovnih del Albina Polajnarja, Anice Por in Zdenka Žido. RADOVLJICA - V Šivčevi hiši je na ogled razstava del slikarke Vide Vide Slivniker - Belantič. Danes, v torek, ob 19.30 bo v dvoranici radovljiške knjižnice predavanje psihiatra dr. Jurija Zalokarja Iskanja duhovnosti v času stiske. ŠKOFJA LOKA - V Groharjevi galeriji je odprta razstava likovnih del akad. slikarja Silvestra Plotajsa - Sice. V galeriji ZKO - Knjižnica razstavlja Stane Žerko. V galeriji LTH je na ogled fotografska razstava članov Foto kluba LTH. V galeriji Iskre Železniki razstavljajo člani likovne skupine Sava Kranj. V knjižnici I. Tavčarja bo danes, v torek, ob 17. uri ura pravljic. Jutri, v sredo, ob 18. uri bo v večeru ob diapozitivih Tomislav Čop predaval o Kanadi. TRŽIČ - V Paviljonu NOB je na ogled likovna razstava akad.slikarja Jožefa Meglica. LJUBLJANA - V galeriji Cankarjevega doma je na ogled pregledna razstava del Franceta Miheliča. POEZIJA FRANCETA BALANTIČA Škofja Loka - Jutri, v sredo, ob 19. uri bo v kapeli Puštalskega gradu glasbeno literarni večer, na katerem bodo predstavili poezijo Franceta Balantiča. Ob tej priložnosti bodo odprli tudi razstavo ilustracij, ki jih je na tematiko Balantičevih pesmi ustvaril Peter Jovanovič. V programu sodelujeta dramski igralec Karel Brišnik in flavtist Klemen Ramovš. DRABOSNJAKOV MARIJIN PASIJON Tržič - Ob 140 - letnici Mohorjeve družbe v Celovcu je ta slovenska založba izdala Drabosnjakov Marijin pasijon, ki so ga predstavili pretekli teden v Bistrici pri Tržiču. Mohorjeva družba v Celovcu je najstarjša slovenska založba, saj letos praznuje žer 140 - letnico delovanja. Lani je pri tej založbi izšlo kar 44 knjig, kar je seveda v primerjavi s skromnejšimi številkami pred leti, kar veliko. Franc Kattnig, vodja Mohorjeve družbe, je na tržiski predstavitvi med drugim povedal, da ima njihova založba zdaj svoje predstavništvo tudi v Ljubljani. Na predstavitvi Marijinega pasijona je o Andreju Susterju Drabosnjaku govoril dr. Pavle Zablatnik, bivši ravnatelj Slovenske gimnazije v Celovcu. Drabosnjak (1768 do okoli 1825) je sodil med najpomembnejše bukovnike v Rožu. Vendar Drabosnjak ni knjig le prepisoval, temveč tudi pisal in celo tiskal. Avstrijske oblasti so mu zaplenile vrsto knjig, zadolžil se je in propadel. Ostale so tri njegove knjige: Marijin pasijon, Pastirske igre in knjiga ljudskih parodij, satiričnih pesmi. Pri založbi so si zamislili izdajo celotnega Drabosnjakovega dela v eni knjigi. Vendar pa je dr. Herta Lausegger s celovške univerze besedilo pripravila v obliki dveh ozkih stolpcev, prav tako kot Drabosnjak v originalu in bohoričici dodala še gajico. Zaradi zanimive oblike je zato založba izdala to knjigo posebej. Do poletja naj bi pri Mohorjevi družbi izšla že druga knjiga Drabosnjakov i h del in sicer tri igre: Pasijonska igra o Kristusovem trpljenju, Pastirska ali Božična iogra in Igra o izgubljenem sinu. V tretji knjigi pa bodo izšla še vsa preostala Drabosnjakova dela, ljudske parodije, satirične pesmi in podobno. • D. Dolenc PODELITEV KURNIKOVIH NAGRAD Tržič - Jutri, v sredo, ob 17. uri bodo v veliki sejni sobi Skupščine občine Tržič pred sejo vseh skupščinskih zborov podelili letošnje Kumikove nagrade in plakete, najvišja občinska priznanja za kulturo. Zlato Kurnikovo plaketo in nagrado bo prejel Jože Po-gačar in sicer za življenjsko delo na področju osvetljevalne tehnike na števuilnih prireditvah. Bronasto Kurnikovo plaketo in nagrado pa prejmejo: Jožef Močnik za kvalitetno in strokovno delo s komornim zborom PEKO in sodelovanje na Naši pesmi 90 v Mariboru, France Goltez za dosežke na področju podvodne fotografije in Branko Sajovic za uspešno delo v Pihalnem orkestru Tržič. Kranj - V prostorih Prešernovega gledališča so kosec minulega tedna odprli razstava, aa kateri se z novejšimi deli v slikali i* kipih predstavljata Zlata ia Jože Volarič. Razstava, ki so jo pospremili tadi z literarnim nastopom obeh ustvarjalcev, je zamišljena tudi kot likovna spremljava dogajanj ob Tednu slovenske drame. Foto: Gorazd Šinik ROCK'N ROLL IS MY SOUL Ljubljana — Pusta, mrzla (zelo mrzla) nedelja. Prazne ulice. Nikjer se ne čuti, da je prišel v zaspano mesto človek. Človek katerega specialitete življenja so vzponi in padci. In kot pravi Lou Reed - Out there is Rockn'roll Animal. Točno to -namreč žival RockVrolla - je Iggy Pop (James Osterberg mu je pravo ime). Gosp. Pop, ki prisega na Neobdelano Moč (Raw Power), na Iskanje in Uničenje (Search & Destrov) v Poželenju do življenja (Lust for Life). Obenem pa pravi, da ima prav (I got Right), ko zatrjuje tebi, Kitajsko dekle (China girl), da si želi biti tvoj pes (I wanna be your dog). To so naslovi pesmi, ki jih je Gosp. »Fuck of živa legan-da« Iggy Pop zaigral silovito, direktno, naravnost v čelo z močjo - uporom - kakega dvajsetletnika. Govorim pa o RockVroll zvezdi pri 44. letih. V eni uri in pol, kolikor je trajal koncert, je Iggy Pop odpel (in to kako odpel) tudi večino skladb z najnovejše plošče Brick by Brick. Med drugim tudi mega uspešnico Candv. Za konec - Passenger -. Iggy Pop to vsekakor je. Danes je tu, jutri tam. Nemirna duša rockVroll-a, vedno pripravljena na presenečenja. Vendar bo ostal v spominu, srcu, ušesih vseh 6.000 obiskovalcev koncerta v podirajoči se Hali Tivoli. Dolgo živi Iggy Pop, in upam, da bom še kdaj videl tvoje vzburjajoče spodnjice. Energija, razodetje gre do konca. Do konca in naprej. Kdo je naslednji? Zdravko Bavdek Do 500-letnice sejmov v Kranju montažna dvorana na južni strani razstavišča. Kranj, 11. februarja - Poleg šestih sejemskih prireditev PPC Gorenjski sejem organizira vsako leto tudi priložnostna poslovna srečanja in razne komercialne predstavitve predvsem kranjskega gospodarstva. Skrbi za organizacijo rekreacijskega drsanja, saj je v njegovem sklopu tudi umetno drsališče. V prostorih sejma pa imajo svoje lokale tudi prodajalne Lipa, Iskra Commerce, Slovenijales in Gostilna sejem. Sejem ima 11 tisoč kvadratnih metrov pozidanih površin in manj kot 20 zaposlenih. Lani je sejem ustvaril 3,6 milijona nemških mark prometa, z dodatno dejavnostjo pa še 1,4 milijona nemških mark. Na sejmih je bilo prek pol milijona obiskovalcev in okrog 2000 razstavljalcev in med njimi okrog 200 tujcev. Na račun do- kranjskega izvršnega sveta, da je ta sejem pomembna gospodarska panoga, ki jo je treba podpreti. Predsednik programskega sveta Peter Orehar nedvoumno ocenjuje, da je za nadaljnji razvoj sejma v Kranju nujno prilaganje novim družbenim razmeram in organiziranje novih sejmov. "Sejem opreme in sredstev civilne zaščite, ki je bil do sedaj "jugoslovanski", se bo vsekakor moral preusmeriti na evropski prostor ali vsaj na prostor Aipe-Jadran. V sodelovanju z Gospodarsko zbornico in Obrtno zbornico aH združenjem bi lahko organizirali srečanje podjetnikov in gospodarstvenikov Gorenjske itd. Mogoče bi poleg drsališča razmišljali še o kakem drugem športu; na primer zgraditvi načrtovanjih pa ne bi smeli pozabiti, da danes v svetu mesta sejemske dejavnosti "negujejo", saj so pomemben dejavnik njihovega dobrega in vabljivega imena. Kranj z Gorenjsko ima za to tudi dovolj utemeljen in pomemben razlog. Mesto Kranj je namreč pred skoraj 500 leti dobilo "pravico" do prirejanja sejmov. Takrat (čez dve leti bo Kranj slavil 500-letnico) sta bila to dva sejma na leto. Direktor sejma Franci Ekar ugotavlja, da doslej sejem s svojimi someščani, ki so bili v republiški vladi, čeprav regije v Sloveniji veliko "gradijo" prav na račun svojih predstavnikov "na republiki", ni imel sreče. "Tako je bilo, na primer, s sejmom gozdarstva in kmetij- bil odpeljan drugam. Tudi sejem kooperacij je bil najprej v Kranju, nato pa odpeljan v Celje. Pri sejmu opreme in sredstev civilne zaščite, ki je bil do zdaj "jugoslovanski sejem", bo vsekakor potrebna reorganizacija. Zvezni sekretariat za ljudsko obrambo je v celoti odpovedal, zato bo potrebno drugo zanimivo področje (npr. gasilstvo), vključili pa bi celotno podoročje Alpe-Jadran. Tudi Gorenjski sejem, Oktobrski sejem ter Miklavžev in Novoletni sejem bo potrebno nekoliko prilagoditi in jim dodati ustrezni šarm." V razmišljanjih in iskanjih usmeritev jutrišnjega Gorenjskega sejma pa bo treba upoštevati tudi zemljišča oziroma Čez dve leti 500 let sejmarstva v Kranju Ekar. "K skupnemu sodelovanju nas, na primer, vabi Celovški sejem, ki kaže Interes za vlaganje v kranjsko lokacijo. Morda s tem odpiramo "oči" tudi kranjskim velikim podjetnikom, managerjem, pa morda tudi gospodarski zbornici... Dosedanja slovenska sejemska praksa nekako sloni na osnovah merjenja moči republiških funkcionarjev iz dotičnih področij... Mislim, da za kranjsko razstavišče ni problem nadaljnjega razvoja, problem je v enakih pogojih na vseh sejemskih lokacijah in s tem upoštevanje tudi mednarodnih tržnih zakonitosti, da se sejemske prireditve In aktivnosti resnično postavljajo v prometno funkcionalne osi. Ni naključje, da je največji sejem kmetijstva v Parizu In ne nekje sredi agrokombinatov oziroma Evropa in mi Sejem civilne zaščite bo letos med 6. in 9. junijem. Glede na nove razmere ima sejem zdaj nov odbor. Predsednik odbora je predsednik občinske skupščine Kranj Vitomir Gros. Sejem bo še vedno segal v jugoslovanski prostor, usmerjen pa bo letos prvič tudi v območje Alpe-Jadran. V sejemskih dneh bo tudi seminar Evropa in mi in reševalna vaja na Jezerskem, sodelovali pa bodo občinski in republiški sekretariat za ljudsko obrambo. Skupni dogovor, kar bi razširjen posvet nenazadnje lahko bil. je tako izoblikoval stališča, naj GORENJSKI SEJEM NAJ NE BI BIL LE "KRANJSKI", AMPAK DEJANSKO "GORENJSKI 33 datnih nakupov obiskovalcev in razstavljalcev, prenočitev, prevozov... v Kranju in po Gorenjskem pa je bilo ustvarjenega po oceni še do 2 milijona mark prometa. Že nekaj časa se tako v manj kot 20-članskem kolektivu Gorenjskega sejma, ki je v 15 letih ne le gospodaril brez izgub, marveč je vrnil oziroma izplačal tudi vsa zunanja vložena sredstva v objekte. Ob vseh dosedanjih prireditvah in načrtih ter ob odločitvi, da je sejem zdaj družbeno podjetje, ki se samo vzdržuje, se zastavlja vprašanje, kako naprej. Z vprašanjem se je takoj po formiranju "spopadel" tudi novi programski svet sejma, katerega predsednik je podpredsednik izvršnega sveta občine Kranj Peter Orehar. V programskem svetu pa so še predstavniki Gospodarske zbornice za Gorenjsko, zasebnega gospodarstva in trgovine oziroma razstavlialcev. Na nedavnem razširjenem posvetu programskega sveta s predstavniki oziroma gorenjskimi poslanci, ministri in člani tako imenovanega slovenskega vrha z Gorenjske (Ivan Oman, Marija Markež, Peter Vencelj, Viktor Brezar, Ivan Bizjak) ter predsedniki gorenjskih občinskih skupščin, je bilo poudarjeno stališče "Slovenski proizvod" Od 13. do 19. septembra letos načrtujejo novo sejemsko prireditev z imenom Slovenski proizvod. To naj bi bila pregledna predstavitev novih slovenskih izdelkov, ki bi si na sejmu pridobili znamko za evropsko tržišče. Programski svet in kolektiv Gorenjskega sejma pričakujeta, da bo predlog za takšno prireditev potrjen oziroma sprejet tudi v Gospodarski zbornici Slovenije. Poslovno prireditveni center Gorenjski sejem se je preoblikoval v družbeno podjetje, ki se samo vzdržuje. Vprašanje pa je, ali je ta organiziranost glede na načrte o razvoju sprejemljiva ali morda ne bi bila boljša drugačna, na primer, delniška družba. Treba pa bo razrešiti tudi vprašanje zemljišča. stva, ki je bil prvi sejem v Kranju, kjer je bil tudi organiziran prva leta po vojni, nato pa je dvorane, ki bi bila uporabna za sejme pa tudi za tenis. Prav tako bi lahko razmišljali o morebitni razširitvi gostinske dejavnosti (npr. preureditev sedanjega zimskega bazena v motel), saj ima Kranj premalo prenočitvenih zmogljivosti... Predvsem pa naj Grenjskl sejem ne bi bil le "kranjski", marveč dejansko "gorenjski". Seveda se ob tem takoj postavlja tudi vprašanje, če je organiziranost v družbeno podjetje sprejemljiva in ali ni, na primer, boljša odločitev za delniško družbo. Temu so na razširjenem posvetu z zanimanjem prisluhnili in pritrdili tudi gostje iz republike. V razmišljanjih in Dopolnitve, novosti Poleg že omenjenega sejma civilne zaščite naj bi sejem kooperacij industrije, trgovine in drobnega gospodarstva letos prešel v Sejem obrti in podjetništva z mednarodno udeležbo. Sejem stanovanjske opreme se je že preimenoval v Oktobrski sejem. Sedanji Smučarski sejem nameravajo profesionalizirati. Predvidene pa so tudi nekatere razmejitve glede Miklavževega, Božičnega oziroma Novoletnega sejma. V idejnih zasnovah je že precej časa Čevljarsko pregledni sejem, Sejem lesarske predelave oziroma pohištva in še nekateri... za zdaj še odprta prostorska vprašanja. Kako je bilo z zemljiščem, preden ga je "prevzel" sedanji koletiv sejma, v podjetju ni podatkov. Pač pa je sedanji kolektiv odkupil 4000 kvadratnih metrov prostora. Vendar pa najbrž ni razlogov, da bi trenutno še nerešena tovrstna vprašanja bila ovira za uresničevanje nadaljnjih načrtov. Eden prvih pa je prav gotovo, da bi Kranj 500-letnico "pričakal" z novo dvorano na južni strani razstavišča. Imela bi štiri teniška igrišča, namenjena pa bi bila tudi za sejme. Po sedanjih izračunih bi veljala okrog 4 milijone nemških mark. Prva razmišljanja o izgradnji hale pa se nagibajo k temu, da bi bila najbolj sprejemljiva Izvedba oziroma izgradnja takšne hale v delniški obliki. "Kranjska sejemska lokacija postaja tudi mednarodno zanimiva," ugotavlja direktor Franci na obrobju obdelanih kmetijskih površin..." Gostje iz republike in gorenjskih občin so se s stališči in ugotvitvami novega programskega sveta, da je sejem treba prilagoditi in popestriti z dejavnostmi, strinjali. Zanimali pa so se tudi za razsežnosti in možnosti sejma in prireditev v prihodnje. Tako je, na primer, jeseniškega župana zanimalo, kam sodi sejem po evropskih standardih. Ivan Oman je menil, da je kranjski sejem že pred leti zamudil kar zadeva kmetijski sejem in da bi športno področje v tem delu moralo biti rentabilno. S tem pa se nista strinjala direktor sejma in predsednik kranjskega izvršnega sveta. Vladimir Mohorič pa je ob tem še posebej poudaril, da mora biti Gorenjski sejem dejansko gorenjski, saj ena sama občina tako velikih prostorv za tovrstno dejavnost ne potrebuje. Ivan Bizjak in Viktor Brezar pa sta nedvoumno ocenila, da bi veljalo v prihodnje razvijati specializirane strokovne in krajše prireditve, namenje tudi vključevanju v prostor Alpe-Jadran. Peter Vencelj pa je še posebej podprl organizacijo novega sejma z imenom Slovenski proizvod in predlagal, da bi ob "kakovostni znamki" podeljevali tudi znamko "izdelek, prijazen za okolje". Poseg v prostor Za gradnjo nove večnamenske hale razmišljajo o delniški družbi. Seveda bo uresničitev projekta odvisna od zemljiških oziroma lastninskih vprašanj, pri čemer kolektiv sejma ugotavlja, da je bil prvi poseg v ta prostor v Kranju izgradnja zimskega bazena, drugi pa obvoznica. Kolektiv sejma je v zadnjih letih poskrbel le za komunalno ureditev (odvodnjavanje), si prizadeval za ohranitev zelenja (zaradi nekdanjih Tekstilindusovih saj). Vsekakor pa bo o novi hali imel zadnjo besedo Programski svet sejma. Programski svet v razširjeni sestavi: Kako naprej... Franci Ekar, direktor PPC Gorenjski sejem Peter Orehar, predsednik Programskega sveta sejma bodo strokovni sejmi v prihodnje krajši, naj bo več specializiranih sejmov, pri čemer pa je treba organizirati ustrezen marketing, prodor v prostor Alpe-Jadran in stremeti k organizira; nju sejmov za naša podjetja tudi v drugih krajih. Slovenska vlada pa bi spodbudila urejevanje enotnega slovenskega sejemskega prostora. Ob vsem naštetem In ugota-vljanem osnovnih problemov sejmarstva pri nas so prav go* tovo v primerjavi z Evropo visoki stroški energije, komunal' nlh In ostalih storitev. Druga* čno vlogo naj bi imele na tem področju banke, ki zdaj s krediti največkrat podjetja dušijo namesto, da bi jih spodbujala-Nenazadnje velja še to, da znanost sejemskih aktivnosti ne obravnava in so tako sej* marji prepuščeni "lastnim občutkom" in brskanju po tovrstni mednardni literaturi. Zato bo treba v prihodnje spremeniti odnos na strokovnem, tržnem In znanstvenem področju in realno oceniti pomembno«* sejmov in sejemsko tržnih zakonitosti tako pri razstavljal* cih, kot v šolstvu in v občin* skih ter republiški vladi. • A* Žalar ]^K^2. februarja 1991 KMETIJSTVO UREJA: CVETO ZAPLOTNIK 9. STRAN @©S^£^©IE2GLAS Vračanje krivično odvzetega premoženja (III) Stališče skupščinskih "lastninskih komisij" Denacionalizacija naj bo prvi del privatizacije rabljeno. Cj:an*' ^bruarja - Lastniki premoženja, podržavljenega z agrarno reformo, nacionaliza-ost\ *b ').'^m')am' a" kako drugače, so skupaj s skupščinskimi "lastninskimi" komisijami lih ° 'ra'' P"'' osnutek (teze) zakona o privatizaciji podjetij, ker je pravice razlašče-j!| 2avaroval samo z enim členom ali še natančneje - le s tremi odstavki. "Zloglasni" 54. je določal, da nekdanji lastniki oziroma njihovi pravni nasledniki lahko v skladu s po-$e !,lm zakonom uveljavljajo odškodnino za krivično oziroma nezakonito odvzeto premo-5lXoJ?,"a morebitni odškodninski zahtevki ne vplivajo na preoblikovanje podjetij in da od-Pod* ni"° P°vrne Republika Slovenija z vrednostnimi papirji sklada oziroma z delnicami kratt • ^r'*'ka Je kot kaže zalegla, saj (novi) osnutek zakona o privatizaciji, ki ga je pred Wh>rn °.^vravnava' fudi republiški izvršni svet, varuje pravice razlaščenih lastnikov in nji-dedičev v posebnem poglavju, ki obsega kar osem členov. Vttomir Gros, predsednik skupščinske komisije za spremljanje preobrazbe družbene in zadružne lastnine: "Nekateri krivdo za divjo privatizacijo, ki dejansko povzroča škodo, pripisujejo nam, ki se zavzemamo za vrnitev krivično odvzetega premoženja prejšnjim lastnikom. Večkrat sem predlagal moratorij na statusne spremembe podjetij, pa so nekateri celo menili, da je boljša divja, kriminalna privatizacija kot nikakr- . Poglavje vzpostavlja povezavo med F'vatizacijo in denacionalizacijo podjetij u.Uvaja sistem rezervacij, ki so ga v skupinski razpravi zagovarjali predvsem pdstavniki Združenja lastnikov razlaš-^enega premoženja. Gre za to, da se nepremičnine oziroma delnice podjetij, do pterih imajo zahtevke nekdanji lastniki, ^ijučijo iz procesa privatizacije in da se e2ervirajo toliko časa, dokler odločba o •"mtvi premoženja na podlagi zakona o 'Racionalizaciji ali zakona o zadrugah "e. Postane pravnomočna. Sistem rezerva-[J varuje pravice nekdanjih lastnikov (ramenih in zadrug), omogoča privatiza->]o povsod, kjer ni zahtevkov za vračilo Premoženja in kjef je tovrstne zahtevke vl°goče zavarovati; domačim in tujim K a|ateljem pa zagotavlja, da podjetje, ki ^kupujejo, ni obremenjeno z nobenimi •^gimi zahtevami za vračilo premoženja. j Osnutek zakona o privatizaciji predviđa, da morajo podjetja pred preoblikovani z javno objavo pozvati vse upravile, da v dveh mesecih prijavijo more-,ne zahtevke in predložijo osnovno do-ro/nenfacijo. Če upravičenci zamudijo nj*' njihova pravica do vrnitve premože-*a ne .zapade, vendar izgubijo možnost ŠkcvT^'10 v naravi in lahko dobijo le od-obru,no" PodJetje sme nadaljevati s preiskovanjem, če ni prejelo nobene zahte-j za vračilo premoženja; sicer pa lahko r'e. P° Pravnomočnosti odločbe o ko ;Vr*č^u- Agencija za privatizacijo lah-Vra?i podjetJu' ki Je Pojelo zahteve za larir Premoženja, izjemoma dovoli, da ?..aa.'juje s preoblikovanjem, če podjetje n.,sttnami dokaže, da ne razpolaga s takš-pi"1 Premoženjem ali da ga je pridobilo s n£ u°m, če se podjetje in nekdanji last-jeti Sporazumeta o rezervaciji ali če pod-dej^.Premoženje oziroma ustrezno število vra?.'.c' za katere se pojavljajo zahteve po ^m, zaupa občini. Šfj^r nekateri ne poznajo dobro skup-je . s*,ri Postopkov sprejemanja zakonov, vj reba posebej poudariti, da gre za (no-Posl°Sn"tek zak°na o privatizaciji, ki ga obra01 republiške skupščine še niso tUdaVnavali, zato se lahko primeri, da bo last Poglavje o varstvu pravic razlaščenih drunil^ov in njihovih dedičev, sprejeto j>ače, kot je zapisano v osnutku. 50oobno velja tudi za zakon o nap- dena- ^"aiizaciji. Osnutek je pripravljen, izvr svet ga je v nedeljo že obravnaval, ne So Se poslanci republiške skupščine. Ker Ml utninska vprašanja zelo občutljiva, bi talcsk°rajda "mali čudež", če na osnutek, ^m* ^e Popravljen (ponekod tudi z va-preH,mi predlogi), ne bi bilo pripomb in Še 'J'ogov za izboljšanje. Čeprav je torej Poskakovati spremembe, pa kljub temu re °leJmo, kako razmišlja zakonodajalec, uPrav Ški sekretariat za pravosodje in ^Psnutek predvideva, da bi zakon, ki ^denacionalizacijo premoženja, po-t)a r'jenega s predpisi o agrarni reformi, ivjPrjalizaciji, zaplembah ter z drugimi aP'si, začeli uporabljati še letos - na- tančneje: 1. septembra. Poznavalci skupščinskih zapletov in zahtevnosti naloge, kot je vračilo premoženja, pravijo, da je rok skrajno optimističen. Zanimivo je, da zakonodajalec računa tudi na možnost, da kdo ne bo zahteval vrnitve premoženja in plačila odškodnine in da se bo odpovedal pravici ter da bo premoženje (delnice, odkškodnino) podaril Republiki Sloveniji. Do povračila v takšni ali drugačni obliki naj bi bili po osnutku zakona upravičeni le tisti, ki so bili v času odvzema premoženja jugoslovanski državljani. Če je bilo komu premoženje podržavljeno zaradi izgube državljanstva, se šteje, kot da je bilo podržavljeno jugoslovanskemu državljanu. Cerkvi naj bi vrnili le sakralne objekte in nepremičnine, ki jih potrebuje za opravljanje verske dejavnosti; ostalo premoženje pa v določenem obsegu. Osnutek zakona o denacionalizaciji predvideva, da bi premičnine vračali v naravi le, če gre za predmete kulturne, zgodovinske in umetniške vrednosti, za predmete večje vrednosti ali za predmete, ki so kumu zelo dragi. Kar zadeva nepremičnine, naj bi jih vračali v naravi, če so Martina Lippai, predstavnica republiškega sekretariata za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano: "V kmetijsko-goz-darskem ministrstvu se zavzemamo za to, da bi hkrati z vrnitvijo kmetijskih zemljišč in gozdov prejšnim lastnikom izvedli tudi nekakšno agrarno reformo. Vsem, ki so zemljo sposobni obdelovati, naj bi jo vrnili v večjih kosih in ne razdrobljeno, zato da bi bilo tudi pridelovanje bolj gospodarno. Za tiste, ki niso sposobni za kmetijsko proizvodnjo, predlagamo, da se jim izplača odškodnina v denarju ali v obliki vrednostnih papirjev." in če za to ni ovir, razen tistih, ki so neločljivi del gospodarske infrastruktire s področja energetike, komunale, prometa in zvez, če so pomembni za dejavnost državnih organov, za zdravstvo, vzgojo in izobraževanje, kulturo in za druge javne službe, če bi vrnitev bistveno okrnila ekonomsko oziroma tehnološko funkcionalnost zaokroženih celot (motnje v poslovanju, opustitev pomembnega dela proizvodnje, odpuščanje velikega števila delavcev, uresničitev že sklenjenih pogodb, izgubo blagovne znamke in ugleda na trgu itd.)... Osnutek zakona tudi določa v katerih primerih bi nepremičnine vračali brez poračunavanja razlike vrednosti, kdaj bi prejšnji lastnik moral doplačati, da bi premoženje lahko dobil nazaj v naravi, in kdaj naj bi upravičenci plačali odškodnino do polne vrednosti odvzetega premoženja. Ivan Pučnik, predsednik skupščinske komisije za denacionalizacijo: "Izhodišča so nenačelna in polovična: enemu bi vrnili, drugemu ne. Kar zadeva vračanje kmetijske zemlje in gozdov, naj bi jih vrnili vsem; država pa naj bi s posebnimi zakoni ali predpisi poskrbela, da bi bila zemlja dobro obdelana in da bi se z gozdovi dobro gospodarilo. Isto velja za Cerkev: vrnili naj ji ne bi le sakralnih objektov, ampak vse premoženje, ki ga potrebuje predvsem za to, da ji za dejavnosti, ki jih opravlja, ne bi bilo treba prositi za denar doma in v tujini. Kjer je le mogoče, naj bi prejšnjim lastnikom vrnili premoženje v naravi, ostalim v drugih oblikah; spoštovati pa bi morali načelo enakosti." Edo Pirkmajer, predstavnik Združenja lastnikov razlaščenega premoženja: "Obdobja, ki bi ga šteli za "čas krivic ", ne bi smeli omejevati. Večina krivic je bila storjena v času med 1945. in 1958. letom, ne pa vse. Osnutek zakona, na primer, sploh ne govori o izsiljenih pogodbah, po katerih je tudi precej premoženja postalo državna lastnina. Predlagam, da bi obveznice, ki bi jih razlaščeni dobili za odškodnino, lahko vnovčili v Skladu za privazacijo in da bi za izgubljeno premoženje lahko kupili drugo. Ko govorimo o tem, da popravljanje starih krivic ne bi smelo povzročiti novih, ugotavljam, da "divjaprivatizacija" že povzroča nove krivice. Kar zadeva povračilo izgubljenega dobička, pa sodim, da bi to morali uveljaviti, med drugim tudi zato, ker gospodarjenje ni bilo tako slabo, da ne bi bilo nobenega dobička. Kar zadeva vračanje kmetijskih zemljišč in gozdov, sta dve različici: po eni naj bi jih neomejeno vračali le kmetom, ostalim pa le v obsegu, ki ga določa zakon o kmetijskih zemljiščih; po drugi naj bi jih vrnili vsem ne glede na to, ali se zdaj ukvarjajo s kmetijstvom ali ne. Po eni varianti naj bi gozdove in kmetijska zemljišča vračali v naravi le, če s tem ne bi okrnili funkcionalnosti zaokroženih zemljišč, če na njih ni novih ali obnovljenih trajnih nasadov in če s tem ne bi tako razdrobili parcel, da ne bi bilo mogoče zagotoviti ekonomične obdelave; po drugi pa naj bi jih vračali ne glede na te pogoje. Kaj osnutek zakona predvideva za stanovanja, stanovanjske hiše, najemne poslovne stavbe in stavbna zemljišča? Če za podržavljene stanovanjske hiše in stanovanja ni najemnega ali podobnega razmerja, naj bi ga vrnili prejšnjemu lastniku; sicer pa bi mu dali lastninsko pravico. Podobno velja za najemne poslovne stavbe in za stavbna zemljišča. Podržavljenih nezazidanih stavbnih zemljišč naj ne bi vračali, če so že oddana za gradnjo ali če na njih zgrajeni objekt ni last prejšnjega lastnika. Če nepremičnin ni mogoče vrniti v naravi ali vzpostaviti lastninske pravice, je prejšnji lastnik po osnutku zakona upravičen do odškodnine - lastninskega deleža v obliki delnic ali obveznic; pristojni organ pa mu lahko ponudi tudi nadomestno nepremičnino. O zahtevah za vračilo premoženja ali plačilo odškodnine naj bi na prvi stopnji odločale občinske komisije za denacionalizacijo (razen za premoženje, ki je bilo podržavljeno bankam, zavarovalnicam in drugim finančnim ustanovam), na drugi pa pristojni republiški sekretariati. # C. Zaplotnik Gozd med politiko in stroko Da je polemika o gozdarskem zakonu že presegla strokovno raven in prešla na vedno spolzka tla politike, se ne gre čuditi. Ne le, da ni ostre meje med (gozdarsko) politiko in ostalimi (gozdarskimi) problemi, tudi sedanji zakon o gozdovih vsebuje precej političnih rešitev, ki bi jim gozdarska stroka že tedaj, ko so zakon sprejemali, lahko oporekala, pa jim ni (mogla), ker je šlo za (kardeljansko) politiko. Čeprav so še v času, ko je bil predsednik kmetijsko-goz-darskega ministrstva Milan Kneževič, upali, da bodo sedanji zakon o gozdovih nadomestili z novim, so različne verzije zakona obležale v predalih - ne le zato, ker si prejšnjo ministrstvo ni želelo tik pred "odstrelom " naložiti (nepotrebnega) bremena odgovornosti, ampak predvsem zaradi različnih stališč med gozdarskimi strokovnjaki ter med gozdnimi posestniki in njihovo stranko, Slovensko kmečko zvezo. Ta nasprotja so močna tudi zdaj, ko naj bi s spremembami in dopolnitvami starega zakona o gozdovih popravili predvsem tiste člene, ki so že zavirali organizacijske spremembe in izpolnjevanje načela, da gozdni posestniki niso več le formalni lastniki, ampak tudi gospodarji v svojem gozdu. Čeprav osnutka sprememb in dopolnitev zakona o gozdovih doslej še ni obravnaval republiški izvršni svet, še manj zbori republiške skupščine, se je že nedvoumno pokazalo, da mu ena stran (člani Slovenske kmečke zveze - Ljudske stranke in drugi kmetje) ni najbolj naklonjena. Po mnenju podpredsednika kmečke zveze Marjana Podobnika je iz novih ali popravljenih členov zakona čutiti enako nezaupanje do zasebnega lastnika gozdov kot v starem, kmete pa naj bi pod krinko stroke spet peljali žejne čez vodo... Naj bo tako ali drugače: tudi v popravljenem gozdarskem zakonu je najbolj sporno vprašanje obvezno odkazilo oziroma obvezno strokovno navodilo pooblaščenih delavcev. Čeprav gre za vprašanje, ki že nekaj časa vzbuja polemiko med gozdarskimi strokovnjaki, kmečko zvezo in gozdnimi posestniki, pa doslej v polemiki nismo slišali (ali pa smo morda preslišali), kako so to vprašanje uredili v razvitih evropskih državah, po katerih se zgledujemo ali se vsaj poskušamo zgledovati in kako deluje gozdarski sistem v deželah, kjer nimajo obveznega odkazila. Na ta vprašanja bi bilo zanimivo še pred odločanjem v slovenskem parlamentu slišati odgovore. • C. Zaplotnik MEŠETAR V Kmetijskem inštitutu Slovenije so izračunali, da so bili januarja stroški prireje litra mleka 6,02 dinarja, lastna cena pa (po odbitku regresa za nabavo plemenskih telic in za zavarovanje krav 0,32 dinarja) 5,70 dinarja. Stroški so bili januarja za 2,5 odstotka večji kot decembra. Na povečanje so najbolj vplivali podražitev mineralnih gnojil za 11 do 14 odstotkov, sredstev za varstvo rastlin za 24 odstotkov, kmetijskih strojev za okoli 10 odstotkov, plinskega olja za 7,6 odstotka ter močnih krmil za okrog 6 odstotkov. Ker je katastrski dohodek v primerjavi z lani za 13,4-krat večji, so se kljub znižanju prispevne stopnje, ki jo je določila nova davčna zakonodaja, precej povečale obveznosti. Da pa so bili stroški prireje januarja le za 2,5 odstotka višji kot decembra, sta kljub številnim podražitvam najbolj vplivala 2-odstotno znižanje čistih osebnih dohodkov, zaposlenih v kmetijstvu in nižji prispevek za pokojninsko invalidsko zavarovanje. • • • vrsta materiala cena (v din/kg) enodnevni piščanci brojlerji (beli) kos 9,50 enodnevni piščanci (nesnice isabraun) kos 15,00 krmila za krave molznice K-19 Emona kg 5,60 krmila za krave molznice KJ-letni kg 5,10 krmila za krave molznice KJ-zimski kg 5,40 krmila tel-starter kg 5,80 krmila telpit - 1 kg 5,20 krmila telpit - 2 kg 5,10 krmila za prašiče bek-1 kg 4,80 krmila za prašiče bek-2 kg 5,10 krmila za nesnice NK (10-kg vreča) kg 630 krmila za nesnice NK (50-kg vreča) kg 5,40 krmila za piščance bro starter (Šk. Loka) kg 6,10 krmila za piščance bro starter (Emona), 50-kg vreča kg 7,20 krmila za piščance bro starter (Emona), 10-kg vreča kg 7,90 ječmen kg 4,00 oves kg 4,00 soja kg 5,80 sončnične tropine kg 4,12 pšenična krmilna moka kg 3,80 otrobi kg 3,60 živinska sol kg 3,20 bovivit (10-kg vreča) kg 8,80 bovisal (5-kg vreča) kg 4,91 vitaredin (2-kg vreča) kg 15,40 kostovit (2-kg vreča) kg 19,75 semenski krompir desiree (uvoz) kg 18,00 Starosvetne šege, navade in modrosti Kdor na pust drva kolje, je vedno dobre volje Ko smo brskali po Kuretovi knjigi o starosvetnih šegah in navadah, smo ugotovili, da so tudi pustne šege in navade povezane s kmetskim delom in življenjem. Za pusta je treba tako kot za velike praznike, za božič in veliko noč, počediti po hiši, okoli nje in v hlevu, smeti pa sežgati ali odnesti daleč proč, na tujo posest - zato, da lisica ne bo odnašala domačih kokoši in da se bo oglašala pri sosedu. Na pust je treba opraviti setev za solatne in zeljne sadike (Če je sneg, narede grede pod kozolcem) in pripraviti seme, da bo pridelek plenjal in ga škodljivci ne bodo pokončali. Pravijo tudi. da kdor na pust drva kolje, je vse leto |k)bre volje. Ponekod na pustni dan sadijo mlado sadno drevje, staro pa obrezujejo in trebijo. Ta danje treba kuram natresti pičo v obroč, da bodo nesle vse leto jajca v skupno gnezdo in da jim lisica ne bo prišla blizu pa zvoziti gnoj iz hleva ali zanesti na polje vsaj nekaj kurjekov in konjskih fig, da bo dobra rodovitnost. Pust je znan tudi kot dober vremenjak. Takole napoveduje vreme: če na pustni dan deži, fižol bogato obrodi; kjer se na pust megla vleče,tam bo toča pobila; zelen pust, bela velika noč... ^^IBSOTEKGLAS 10. STRAN ZA DOM IN DRUŽINO, IZ ŠOLSKIH KLOPI UREJATA: DANICA DOLENC IN HELENA JELOVČAN Danes je pustni torek Za pusta, pravijo, hiša ne sme biti brez cvrtja in tudi prašič mora stopiti v lonec. Včasih so gospodinje kar vročino dobivale, ko so se spomnile, kaj vse bo treba postoriti pred pustom, da bo shramba polna krofov, velikih flancatov, morda celo "ta trdih". Kako bo spet treba paziti, da se ne bodo vrata kar naprej odpirala, da se ne bo testo prehladilo in kup vpitja bo nad otroki, ki se kar obešajo na kljuko. Ko je to postorjeno, je opravljeno veliko delo. Gospodinja se oddahne in če imajo krofi venčke in so ta veliki flancati mehki, kot je pričakovala, je zadovoljna. Če pa tega ni, še zadovoljsfera ni. In ko bodo prihajale maškare, jim bo s težkim srcem dajala krofe v malho, kajti ni ji vseeno, kaj bodo o njenih krofih rekle druge gospodinje. S prašičem je veliko lažje. Skuhati svinjsko glavo ali kos suhega mesa za pusta ni nobena umetnost. Le narežeš na lesen krožnik, pa je narejeno. Vsak bo rad segel po mesu... No, danes je za gospodinje že drugače. Saj že skoraj na vsakem vogalu v mestu kdo cvre krofe, velike, lepe, vse "s krancelnom", pa še z marmelado polnjene, kakršne otroci še posebej cenijo. Najhitrejša rešitev so prav res kupljeni krofi. Ampak flancati so pa nekaj drugega. Teh ne dobiš kar tako in še vedno ostajajo le hišne dobrote. Naša bralka in zdaj že pridna sodelavka Irena Krivec-Vilman nam za danes sporoča preizkušen recept za kvašene flancate. Poskusimo, še je čas! Kvašeni flancati Potrebujemo: 1 kg moke, 15 dkg masla (ali margarine), 10 dkg sladkorja, 2 rumenjaka, pol litra mlačnega mleka, ščepec soli, 3 dkg kvasa, maščobo za peko, sladkor v prahu za posip.E Najprej pazimo, da imajo vse sestavine sobno temperaturo; med pripravo in cvrenjem moramo paziti, da ne bomo odpirali ne oken ne vrat, da se nam testo ne bo sesedlo in flancati ne bodo lepo rahli. Najbolje bo, da bomo vse sestavine stehtali in pripravili preden se bomo resno lotili dela. Nato bomo namočili kvas, da se razpusti in vzhaja. V nekaj žlic mlačnega mleka, ščepec sladkorja, malo moke bo- mo nadrobili kvas in ga pustili, da se v lončku dvigne (če se ne bo, pomeni da je kvas neuporaben in ga moramo zamenjati). Nato bomo z električnim mešalcem (ali na roke) mešali maslo, da se speni, dodali bomo sladkor in rumenjake, ter še naprej pridno stepali, da bo dobro naraslo. Med stalnim mešanjem bomo v to naraslo zmes počasi vlivali mlačno mleko s soljo in kvas, ki nam je vzhajal. Nato počasi vsujemo moko in vse skupaj stepamo toliko časa, da se testo loči od posode in metlice oz. kuhalnice. Pazimo, da med stepanjem testa ne dvigamo preveč, saj se nam bodo v testu delale luknje, ko ga bomo cvrli. Ko smo testo dobro stepli, da je gladko in se z lahkoto loči, ga damo na toplo in pustimo vzhajat za približno uro in pol. Vzhajano testo stre-semo na mizo in vsega razva-ljamo za prst debelo. Z nožem ali okroglim rezilom bomo narezali štirioglate krpice (velike približno 10x15 cm) in jih diagonalno po sredi zarezali z dvema ali tremi zarezami. Malo jih razmaknemo in zopet pustimo vzhajati vsaj še pol ure. V kozico nalijemo maščobo, ki je mora biti toliko, da flancati plavajo v njej in postavimo na štedilnik. Vzhajane flancate cvremo v vroči maščobi (ven- dar ne preveč, sicer se nam bo zažgalo) kakor krofe. V maščobo damo tisto stran, ki je bila na vrhu. Preden jih vržemo na maščobo, jih lahko "zmedemo" tako, da oba vogala zavihamo skozi zarezi, ki sta na sredini. Ne smemo jih dati preveč naenkrat v kozico, saj se nam bo maščoba preveč shladila in se bodo napili olja, namesto cvrli. Obrnemo jih, ko je spodnja stran lepo zlato rumena. Pokrijemo le, ko jih damo v maščobo, ko flancate obrnemo, jih ne smemo več pokriti, da se nam ne potopijo v maščobo. Flancate poberemo iz maščobe, ko so še na drugi strani zlato rumeno zapečeni. Najprej jih damo na papirnat prtič ali na cedilo, da se odcede, nato jih naložimo na krožnik in posipamo s slak-dorjem v prahu. Počakajmo, da se malo shladijo in ... se mastimo. Del testa lahko tudi zamrznemo Manj sladkosnedi bodo vse se-stvine razpolovili in ocvrli pol manj flancatov. Lahko pa naredijo celotno količino in polovico nevzhajanega testa dajo v zamrzovalno skrinjo. Kadar se jim bo pa zahotelo, bodo testo odtajali in še pustili, da vzhaja. Seveda na toplem. Nato se le še zvalja, izreže krpice... itd. Irena nam predlaga tudi pravo pustno kosilo: Kisla repa, ajdovi žganci, vratnik, krof ali flancat Potrebovali bomo kilogram kisle repe, 1 kg ajdove moke, kos vratnika ter začimbe. V lonec nalijemo dobra dva litra vode, posolimo in damo na štedilnik. Ko čakamo, da bo voda zavrela, bomo v kozico vlili 1 del olja, ščepec sladkorja in dve žlici moke ter iz tega naredili svetlo prežganje. Zalijemo z vodo in vanjo damo repo. Dodamo še žličko vegete in med mešanjem zavremo. Nato plamen zmanjšamo in počasi kuhamo ter občasno premešamo. Ta čas nam je že zavrela voda za žgance. Vanjo naenkrat vsujemo vso ajdovo moko. S kuhalnico ali dolgimi vilicami bomo na sredini naredili luknjo, da se bo moka tudi na sredini skuhala. Posode ne pokrivamo več, pazimo tudi, da nam ne bo preveč vrelo, saj nam bo šlo čez, ko se bo speni-lo. Kuhamo približno 45 minut. Vratnik bomo kuhali v repi. Narezali ga bomo na rezine ali pa na koščke, kar nam je ljubše, in ga dali v repo. Ko je moka kuhana, bomo vodo odlili, vendar je ne smemo zavreči, saj jo bomo mogoče še potrebovali, zato jo odli-jemo v drugo posodo. Suho moko bomo na majhnem plamenu mešali, da se bodo naredili žganci. Če je presuho, bomo prilili še vodo in spet mešali, dokler ne bomo dobili pravih žgancev. Bolje je, da vodo dolivamo; če bi jo odlili pema-lo, bi ne mogli več popraviti in žganci bi bili premokri in "pa-casti". Žgance bomo na majhnem plamenu pekli in stalno mešali še kakih 10 minut. Najboljši bodo, če jih bomo zabelili z zaseko, dobra pa bo tudi mast. Vsak naj si na krožnik naloži žgancev in repe, kolikor bo pojedel in vsem želim dober tek. Za sladico bo tokrat krof ali pa flancat, kaj pa drugega. Hvala Irena, bila ste izčrpna. Posebej hvaležne vara bodo mlade gospodinje, ki se domačih kuharskih veščin šele uče. Pa lep pustni pozdrav! Nasvet iz prve roke Koža namesto preproge Priznajte, da so kože lepe. Marsikatera gospodinja si veliko govejo kožo želi namesto preproge v dnevni sobi. Saj je za zimo čudovito topla debela volnena preproga, toda poleti je kar odveč. Marsikatera gospodinja, če le zmore in ima prostor v hiši, čez poletje volneno preprogo zvije in po tleh vrže kožo. Da ni vroče, da se lažje čisti. Kako pa sploh čistimo kožo? O tem smo povprašali Marino Slatnar iz prodajalne USNJE na Deteljici v Tržiču, kjer imajo poleg usnjene galanterije vedno naprodaj tudi telečje in velike, lepe goveje kože. "Koža se najbolj enostavno in kvalitetno očisti s strepanjem, stresanjem. Čez balkon, skozi okno, kakor pač že hočete. Če hočemo, da jo bomo ohranili dalj, jo vsake toliko časa obesimo za nekaj ur ven, čez balkon, da se na zraku navlaži. Posebno primeren je kakšen meglen dan. Koža se namreč v centralno ogrevanem stanovanju močno izsuši in izsušeni se dlake raje lomijo. Če je koža zelo izsušena, tako da se kar zaviha, jo z mokro krpo navlažimo na spodnji (mesnati) strani in obtežimo. Malce zavihana koža se po navlaženju zravna sama od sebe. Če pa se nam po koži polije kava, vino ali kaj podobnega madež sčistimo z mlačno vod") ki smo ji dodali le nekaj kapij,c detergenta za pomivanje posod Res le malce, kajti noben nara' vni material ne mara detergej' tov. Cunjo namočimo v to v< od« in kožo čistimo v smeri, kot \& dlake. Vedno le tako. Če je tnf da prav tam vrtinec dlak, bfl& mo v smeri, kot leže dlake v *r tincu. Sicer pa voda in vlaga k° ne škodujeta. Izogibajte se le.sf sanja, ker se dlake pod Prl''' skom polomijo. Zato koi° strepajte, zračite pa jo bos1 imeli lepo deset, dvajset let. Čaj ob petih Ogrejmo se Mešani domači čaj Za 4 osebe potrebujemo 2 vrečki Podravka rmanovega čaja, vrečki čaja materine dušice, 8 dl vode, l dl sadnega malinoveg sirupa Segestica, sok ene limone. j Vrečke s čajem prelijte z vročo vodo, pokrijte in pustite sta pet minut, nato pa jih poberite iz čajnika. . V čaj vmešajte malinovec in limonin sok. Ponudite kot top6 ali hladen napitek. Spomini na počitnice Med počitnicami sem gledala televizijo, hodila smučat in brala knjigo. Najbolj mi je bilo všeč smučanje. V nedeljo smo imeli tudi tekmo na Soriški planini. Bila sem tretja. Preteklo soboto smo šli na tekmo na Kanin. Počitnice smo lepo preživeli, čeprav je bilo tudi mraz. Po televiziji mi je bila najbolj všeč Čebelica Maja. Počitnice so se mi zdele prekratke. Ana Habjan, 4. r. OŠ Dražgoše Med počitnicami sem praznoval deveti rojstni dan. Povabil sem mamo, ata, tete, strica, sestrično Tejo, bratrance Toma, Boruta, Miha, Mohorja, Gašperja, prijatelja Urbana in Pustna Pust koraka sem in tja in poje tralala, tralala. Jaz sem masko si nadel, da bi bil še bolj vesel. Očka kožo si ovije in zganja vesele norčije. Mama v kuhinji krofe peče, maškara pride in nič ne reče. Mama ji krofe da, maškara pa se smehlja. Učenci 1. in 2. r. OŠ Podiju-beli L i i O Narisala Teja Brajnik, OŠ Matije Valjavca Preddvor Miha. Ker nas je bilo veliko, smo bili otroci v dnevni sobi, starši pa v kuhinji. Za darilo sem dobil lepo torto v obliki kuža. Imeli smo se lepo. Igrali smo razne igre in gledali televizijo. Jure Pintar, 2. a r. OŠ Petra Kavčiča Škofja Loka Vse počitniške dopoldne-ve sem prelenaril pred televizorjem. V najlepšem spominu pa mi je ostal četrtek, ko smo odšli smučat na Jezersko. Tam je bila tudi vlečnica. Prvič sem se peljal samo do polovice smučišča, potem pa sem se vozil do vrha. Včasih sem tudi skočil na skakalnici. Ko je redar ugasnil vlečnico, smo odšli domov. Zdaj smo spet v šoli in čakamo na naslednje počitnice. Simon Likar, 2. r. OS Besnica Slovo od otroštva Ko popotnik odpravi se v puščavo, ne ve, kam gre. Ali pa? Ko starec obleži na postelji, smrti zre v oči. Morda pa ne? Kdo ve. Ko pesem se izpoje, pozabi se. Morda pa ne? Kdo ve. Če pošteno živiš, prideš v nebeški paradiž. Morda pa ne? Kdo ve. Ko poreče ti nekdo: "Dosti je bilo, zaživi vendar resno!" Poglej mu v obraz, ne ozri se nazaj, preveč ti bo hudo. In ko hodil boš z njim kot popotnik v puščavo in ko obležal boš kot starec, šepni mu v uho: Ti si tepec!" Sandi Leskovec, OŠ Staneta Žagarja Kranj KLOPI Filmska nagradna uganka Kulturni praznik v osnovni šoli Bratstvo in enotnost BESEDI SMO DODALI SLIKO, SLIKI SMO DODALI GLASBO. Umetniški večer ob razstavi ilustracij Prešernovih pesmi Milana Bat iste Kranj, 7. februarja - Pod vodstvom mentoric Leonide Domajnko in Eveline Batista-Abaza so na predvečer slovenskega kulturnega praznika v osnovni šoli Bratstvo in enotnost pripravili proslavo, kakršnih v naših šolah nismo vajeni in ji zato težko rečemo proslava. Bil je umetniški večer v pravem pomenu besede: s sliko, besedo in glasbo so združili preteklost in sedanjost; povezali Prešerna in slikarja Milana batista, učence, učitelje, poslušalce. Leonida Domajnko pravi: »Milan Batista je posodil slike in ker sama razstava pač ni dovolj, sva s kolegico Evelino začeli čara- ti...« K projektu je pristopila tudi Klarisa Jovanovič, prav tako učiteljica v tej šoli, sicer pa pevka v skupini Duma. V njihovem značilnem baladno obarvanem stilu so predstavili dve Prešernovi in dve svoji pesmi. Učenci Borut, Helena, Urša in Peter so povedali, kako oni razumejo Prešerna kot pesnika in kot človeka in kako sprejemajo njegovo poezijo, učiteljici Tina Primožič in Marija Jurgele pa sta z dovršenimi interpretacijami Batistovih ljubezenskih in osebno izpovednih pesmi še poudarili vtis povezanosti preteklosti in sedanjosti. Večer je v zaokroženo celoto zaključil pogovor s slikarjem in pesnikom Milanom Batisto. "Njegove ilustracije so tudi sprehod skozi čas, kjer sledi Prešernu pa tudi svojim iskanjem in interesom—Priznati moramo, da je prepričljiv in da nam je odkril nekatere razsežnosti Prešerna, ki smo jih morda le slutili." (Ivan Sedej, Prešernov koledar 1898).« M. A-, slika: Jure Cigler Najprej k žrebanju zadnje nagradne uganke. Pravilen od$. vor je bil: produkcija Walta Disneva. Tokrat sta iz kupa dop»s^, žrebala "glavna" iz Kino podjetja Kranj, kjer dajejo nagrade rektor Ivo Trilar in Ana Bešter (na sliki). Izžrebala sta Janeza ritnika, 64207 Cerklje, Dvorje 6, in Barbaro Bertoncelj, 64227 S« ca, Selca 52. Čestitamo, po pošti pa jima pošiljamo po dve vstoj niči za ogled katerekoli filmske predstave v dvoranah Kinop0^ jetja Kranj (Center, Storžič, Tržič, Jesenice). g Zdaj pa k novi nagradni uganki, povezani s filmom D»r man. Kratka vsebina: priznanemu znanstveniku dr. Wcswjj| podtaknejo eksploziv. Možak se maščuje. Samo ljubezen do Ju ga odvrne, da se ne spremeni v pravega monstruma. ,0 Vprašanje: po kakšni vrsti predloge so posneli film? 0<*Ki vore pošljite do četrtka, 21. februarja, na naslov: ČP Glas, Kranj, Moše Pijadeja 1 - Filmska nagradna uganka. Kurili smo pusta S sosedovimi otroci vsako leto kurimo pusta. p, Teden prej nanosimo stare presušene veje in dračje, skr3.^, za nami ostane lep gozd, da lahko mirno hodite in se ne sPJ?Si| te ob veje, ki so na tleh. Vendar smo mi vsi popraskani. Tudi ^ nika njive vprašamo za dovoljenje. Še nikoli ni rekel, da nes ^ mo. Vse to naložimo v velik kup. Pri sosedovih natlačimo v 3p hlače in pulover oblaftce in pusta nasadimo na dolgo palico- ^ pičimo ga vrh grmade. To počaka do pustne sobote. Zvečer p prižgemo. Lani, če se spominjate, je na pustno soboto zelo pihal ^ in deževalo je. Tako se nam nikakor ni vžgalo. Polili smo z be nom in plamen je butnil. Kljub neurju je gorelo. Z dežnik1 1 stali okrog kresa. Mlajši brat je jokal, ker je mislil, da smo z*rfy njegovo najboljšo prijateljico Majo, ker smo pustu natakni'1 ne stre hlače. stiti Letos bo mogoče lepše vreme in si še vi napravite P kres. Zdaj je skrajni čas, da si pripravite veje. Tudi mi jih bo«11 Karla Hudelja, 7. b r. OŠ Matije Valjavca OBVESTILA, OGLASI 11. STRAN @©®@KIcJI©S2]GLAS Cvetje BRITOF 73 / F • • 64000 KRANJ ICtVCtlJCl TEL. (064)35-937 BLIŽA SE 14. FEBRUAR, DAN SV. VALENTINA. JO JE V EVROPI PRAZNIK PRIJATELJSTVA IN UUBEZNI. ALI J" NE ŽELIMO PRAV TEGA TUDI Ml. ZDAJ PRAV POSEBEJ. SVOJE ZNANCE IN PRIJATELJE RAZVESELITE Z DROBNIM ŠOPKOM CVETJA. K FEBRUAR - DOBIMO SE PRI MENI - CVETJE KLAVDIJA g* do, Ijic de. rr tfi-4t tft »r-*r vf o^i se* iti-le »ste onoeacL«,- Ručigajeva 31, KRANJ V-/ računalništvo, trgovina in turizem Prodaja osebne avtomobile Škoda Favorit 135 L. Povprašajte za ceno in dobavni rok. LePo vas bomo postregli ter vam prodali servisiran avto, z °Premo in preizkusnimi tablicami. Izognili se boste čakanju, & boste vozilo kupili in prevzeli pri nas. Pohitite saj se cene spreminjajo. Pokličite nas po telefonu št. 064/21-873, tax °64/22-828 od 7. do 15. ure. PODJETJE ISKRA Industrija za električna orodja, p. o. Kranj Savska Loka 2 64000 Kranj .tat" ,pel P° sklepu delavskega sveta razpisuje SNOVNO JAVNO DRAŽBO • ~a odprodajo nezasedenega trisobnega stanovanja v iz- Izkr 94 m: v KranJu' Savska L°ka 9. * .!Cna cena, zaradi ponovljene javne dražbe znižana za 2retJmo, znaša 433.144,00 din. • ^odprodajo nezasedene garsonjere v izmeri 22,38 m2 v izkTnju:Planina 8- icna cena, zaradi ponovljene javne dražbe znižana za retjino, znaša 240.145,75 din. °novljena javna dražba bo dne, 25. februarja 1991, ob 8. • v prostorih Iskre ERO Kranj. avne in fizične osebe, ki hočejo sodelovati na dražbi, mo-o,-'? naJkasneje do pričetka le-te plačati varščino v višini 10 »izklicne cene na račun št. 51500-601-13084 s pripisom razba stanovanja«, s tem da se uspelemu ponudniku var-nQna v.ra^una v kupnino, ostalim udeležencem bomo varšči-jj Vrn''< najkasneje v 8 dneh po javni dražbi, dn h Ponudnik niora skleniti pogodbo najkasneje v treh eh po opravljeni dražbi ter v 8 dneh od sklenitve predmet-va PjP^dbe plačati celotno kupnino, v nasprotnem primeru kupgcna zaPa<*e v kor'st prodajalca. Prometni davek plača Ogled stanovanja bo možen 15. februarja 1991 od 8. do 10. 0„l'~a ogled stanovanja se morajo udeleženci javiti pred p^edom na tel.: 064/22-221 int. 25-48, g. Mikič. Pon ?rSt nakuPu stanovanja bo imel tisti kupec, ki bo udil najvišjo ceno in najugodnejše plačilne pogoje. 9 Str to? MS itk* p ti Tr?^ORENJSKA BOLNIŠNICA i"ZD PSIHIATRIČNA BOLNICA "^"nje na Gorenjskem ia^ilaVS^ SVet DO GB T0ZD Psihiatrična bolnica Begunje ii» „ QrenJskem na podlagi 4. odst. 75. člena statuta razpisuje prosta dela: r ^REKTORJA BOLNICE 'meti moraJ° izpolnjevati naslednje pogoje oziroma končano medicinsko fakulteto in opravljen specialistični Pit iz nevropsihiatrije ali končano ekonomsko oziroma Pravno fakulteto, ^ajmanj 3 leta delovnih izkušenj po opravljenem speciali-Do k1- '^pitU oziroma P° opravljeni diplomi na delih s kihA nirm pooblastili in odgovornostmi ali na odgovornej-»in delih, °rganizacijske in strokovne sposobnosti, kar dokazujejo s ^v°Jirn preteklim delom. VaanVe razP'sa na naslov: Psihiatrična bolnica Begunje, ' PreH ^unje na Gorenjskem z oznako »razpisna komisija dni dstojnik«. O izbiri bodo kandidati obveščeni v roku 15 °d dneva končanega postopka izbire. ŽIVILA Kranj trgovina in gostinstvo Vabimo vas v specializirano prodajalno JEDILNEGA 0UA v tovarni Oljarica - Britof pri Kranju Priporočamo vam veliko izbiro JEDILNEGA 0UA, posebno še večja pakiranja, primerna za večje potrošnike. IZJEMNO UGODNE CENE! Odprto imamo od 9. do 12. in od 14. do 17. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. Obiščite nas ali nas pokličete po tel. 064/35-221. KOZMETIČNI SALON IN SAVNA KERN MARTA KOROŠKA 5 64000 KRANJ TEL (064) 23-650 (HOTEL CREINA) UGODNO UGODNO TELEVIZORJI SCHNEIDER 70, teletekst, stereo SAMSUNG 55, teletekst, stereo STAR 55, raven ekran SAMSUNG 51, model '91 SAMSUNG 37, model '91 21.900,00 12.900,00 0.900,00 8.490,00 5.990,00 VIDEOREKORDERJI SAMSUNG, LCD, počasni posnetek SAMSUNG, 2 glavi, daljinsko HIFI SAMSUNG, CD, 2 x cas., daljinsko 7.990,00 8.990,00 7.990,00 del. čas od ponedeljka do petka 9. do 12. ure 15.30 do 19.30 mednarodno podjetje Ljubljana CENTER KRANJ C. Talcev 3 (pri gostilni Blažun) tei 064/22-367 Odbor za raziskovalno dejavnost pri Skupščini občine Kranj objavlja RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE RAZISKOVALNIH NALOG, pomembnih za vitalna področja življenja in dela v občini Kranj za leto 1991 Prijava naj vsebuje: - naslov organizacije, ki predlaga svoje sodelovanje oz. raziskovalno nalogo - naslov raziskovalne naloge z opredeljenimi izhodišči in cilji naloge ter z utemeljitvijo - uporabnosti rezultatov raziskovanja za občino Kranj s sofi- nancerji naloge - časovni potek in finančni predračun, vključno z deležem sofinancerjev naloge Sodelujejo lahko: - delavci v raziskovalnih organizacijah, ki so registrirane v razvidu raziskovalnih organizacij RS - delavci v drugih organizacijah združenega dela, ki opravljajo delo na področju raziskovalne dejavnosti, lahko pa tudi vsi delovni ljudje in občani, organizirani v družbenih organizacijah in društvih, ki s svojimi programi prispevajo k uresničevanju raziskovalne dejavnosti. Prijave sprejemamo do 4. 3. 1991 na naslov: Skupščina občine Kranj, Odbor za raziskovalno dejavnost Kranj, Trg revolucije Po izredno ugodnih cenah Vam v podjetju FREYA, Trženje idej, d. o. o., Kranj, izdelamo letni obračun za leto 1990 (zaključno bilanco), lahko pa Vam dokončno uredimo tudi Vaše računovodstvo. Poleg tega Vam ponujamo tudi svoje storitve na naslednjih področjih: ustanavljanje podjetij, svetovanje pri izdelavi statutov in ostalih aktov podjetja, pravno in ekonomsko svetovanje in še bi lahko naštevali. Prosimo Vas, da nas pokličete po telefonu 064/27-388 vsak dan od 7, do 9. ure ali pa se v tem času oglasite pri nas na naslovu: Ul. XXXI. divizije 7. ŽIVINOREJSKO VETERINARSKI ZAVOD GORENJSKE Iva Slavca I, Kranj razpisuje na podlagi oklepa delavskega sveta prosta dela oz. naloge DIREKTORJA Pogoji: - da je diplomirani veterinar ali diplomirani inženir agronomije z opravljenim strokovnim izpitom, - da ima 5 let delovnih izkušenj. Rok prijave je 15 dni od dneva objave. Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev razpisni komisiji v zaprti kuverti na naslov: Živinorejsko veterinarski zavod Gorenjske - Kranj, Iva Slavca 1, z oznako »za razpis direktorja«. Vse prijavljene kandidate bomo obvestili v 8 dneh po opravljeni izbiri. pod novo blag° podjetju Metala ^ ^^0SV ,a6^ -------- ŠPORT IN REKREACIJA UREJA: JOŽE KOSNJEK Streljanje Košnikov memorial in občinsko prvenstvo Kranj, februarja - V spomin na nekdanjega odličnega strelca in vzgojitelja mladih strelcev Staneta Košnika, so kranjski strelci letos pripravili že 12. spominsko tekmovanje v streljanju s standardno zračno puško in pištolo. Tekmovanja se je udeležilo 51 tekmovalcev in tekmovalk. V streljanju s puško so se izkazali Kamničani z dvojno zmago, ekipna zmaga v streljanju s pištolo pa je šla v Velenje. Med posamezniki je bil najboljši predstavnik ljubljanske strelske družine " Krim " Škerjanc. Posebej pa velja omeniti 582 krogov (od 600 mogočih), ki jih je s puško pristreljal Marjan Re-pič. Izkazale so se tudi kranjske delovne organizacije Merkur, IBI, Sava, Gorenjski tisk. Radio Kranj in zasebniki Kern, Lebar, Strniša in Ovsenik, ki so prispevali nagrade za tekmovalce in pomagali pri organizaciji tekmovanja. Prejšnji teden pa je bilo v Kranju občinsko strelsko prvenstvo, ki se ga je udeležilo 85 strelcev in strelk. Pri članih so imeli največ uspeha tekmovalci iz Strelske sekcije " Iskra med članicami pa tekmovalke iz Strelske družine "Bratstvo - enotnost". V ostalih kategorijah so slavili predstavniki Strelske sekcije 'Tone Nadi-žar" Planina - Čirče. • B. Malovrh Namizni tenis Spominski turnir ZVEZDA 91 Kranj, 11. februarja - Veterani namiznoteniškega kluba "Zvezda", ki delujejo v okviru namiznoteniškega kluba "Kovina - Olimpija", pripravljajo za veterane iz vse Jugoslavije in zamejstva tradicionalno srečanje, XI. spominski turnir ZVEZDA 91. Turnir je posevečen spominu na vse pokojne igralke in gralce namiznega tenisa in namizno-teniške delavce v Sloveniji. Tekmovanje bo v soboto, 23. februarja, začelo pa se bo ob 9. uri v športni dvorani KRIM na Galjevici v Ljubljani. Veterani bodo nastopili v štirih, veteranke pa v treh starostnih disciplinah. Vse discipline se bodo igrale na dva dobljena seta na dvojno izpadanje. Nastopajoči bo lahko igral le v eni starostni kategoriji. Prijavnina za vsakega tekmovalca znaša 200 din in se plača pred tekmovanjem. Pismene ali telefonične prijave sprejema do 16. februarja NTK Kovina - Olimpija, Cesta XV. divizije 52, 61108 Ljubljna (tel. 061 213 -141). Kot opozarjajo organizatorji pa cilj srečanja ni le tekmovalni del, ampak tudi družabnost ob obujanju spominov. Zato organizirajo skupno kosilo takoj po tekmovanju. Na njem bodo podelili tudi priznanja najboljšim in spominke vsem sodelujočim. # V. S. Škofjeloški prvak je Rant Škofja Loka, 7. februarja - ŠD Polet je bil organizator občinskega namiznoteniškega prvenstva za veterane nad 40 let, ki ga je pripravil v prostorih KUD Sveti Duh. Nastopilo je 11 igralcev iz Škofje Loke in okolice, brez poraza pa je zasluženo zmagal Jano Rant, pred Petrom Žagarjem in Kocjanom Novincem. Najboljši trije so prejeli medalje. • J. Starman Kegljanje Gorenjsko prvenstvo Kranj, 8. februarja - Na kegljišču Triglava v Kranju je bilo odigrano finalno tekmovanje za prvenstvo Gorenjske med člani. Zmagal je Boštjan Mihelič (Triglav) z 2621 keglji, sledijo Karel Boštar (Triglav) z 2604 keglji in Marko Jan (Jesenice) z 2592 keglji. Prav tako na kegljišču Triglava je bilo odigrano polfinale prvenstva Gorenjske v parih za člane. Zmagala sta Mihelič in Boštar (Triglav) z 1797 keglji, druga sta bila Praprotnik in Beravs (Elan) z 1722 keglji in tretja Oman in Vehovec (Triglav) z 1719 keglji. Finalno tekmovanje, na katerem bo nastopilo 12 parov, bo v mesecu marcu. V gorenjski kegljaški ligi je odigranih dvanajst kol. Vodi Kranjska Gora pred S.Jenkom, Jesenicami, Lubnikom in Bledom. • T. Bolka Kolesarstvo Zaključna prireditev lanske rekreativne sezone Škofja Loka, 10. februarja - Odbor za množičnost pri Kolesarski zvezi Slovenije skupaj s Kolesarskim klubom "Janez Peternelj" iz Škofje Loke pripravlja ta četrtek, 14. februarja, ob 18. uri zaključno prireditev lanske rekreativne kolesarske sezone. Podelili bodo priznanja najboljšim rekreativnim kolesarjem v posameznih kategorijah za prvenstvo sezone. Zmagali so: Gorazd Podrekar, Janez. Bogataj, Oto Derlink, Franc Hafner, Stane Kavčič, Marko Rejc, Vinko Sink, Vladimir Makuc in Vida Uršič. Najboljša v točkovanju Kolesarske zveze Slovenije pa sta Milan Frelih in Vida Uršič. Na prireditev vabijo vse predsednike, tekmovalce, člane klubov in vse prijatelje rekreativnega kolesarjenja, saj bodo poleg podelitev priznanj za najboljše rekreativne kolesarje spregovorili o bodočem delu in si ogledali videoposnetek kolesarske dirke po Franciji. Kolesarska prireditev bo v veliki predavalnici Šolskega centra pri Športni dvorani Poden v Škofji Loki. • V. Stanovnik Smučanje Republiško prvenstvo za pionirje in pionirke Golte, februarja - Smučarski klub Velenje je bil organizator letošnjega republiškega prvenstva za mlajše pionirje in pionirke, ki so tekmovali v slalomu, veleslalomu in superveieslalomu. Najboljša tekmovalca sta bila Maruša Sagadin iz SK Alpetour Škofja Loka in član Triglava iz Kranja Mitja Valenčič . Rezultati: Slalom MPE : 1. Maruša Sagadin (APT), 2.Tonka Brumen (BRM), 3. Vanesa Kalan (TRG), 4. Polona Filipič (RAD), 5. Barbara Kalan (APT), 6. Tanja Jerman (TRB) Slalom MPI : 1. Mitja Valenčič (TRG). 2. Andrej Jerman (TRŽ), 3. Uroš Ule (TRG), 4. Janez Tome (VVD), 5. Andraž Mozetič (VVD). 6. Mitja Dragšič (BRM). Veleslalom MPE : I. Maruša Sagadin (APT), 2.Tina Zupan (DOL), 3. Lidija Bijol (BLE). 4. Lea Hren (APT), 5. Dalja Lorbek (BRM), 6. Barbara Kalan (APT) Veleslalom MPI :1. Mitja Valenčič (TRG), 2. Tilen Tr-dan (NOV), 3. Andrej Jerman (TRŽ), 4. Miha Malus (WD), 5. Klemen Luskovec (APT), 6. Iztok Petrač (APT) Superveleslalom MPE : 1. Tanja Jerman (TRB), 2. Tina Zupan (DOL), 3. Lea Hren (APT). 4. Andreja Gašperlin (BLD), 5. Barbara Kalan (APT), 6. Maruša Sagadin (APT) Superveleslalom MPI : 1. Mitja Valenčič (TRG). 2. Tilen Trdan (NOV), 3. Andrej Jerman (TRŽ), 4. Igor Kozlar (BRM). 5. Boštjan Božič (APT), 6. Andrej Mozetič (WD). • V. Stanovnik Škofjeloški smučarski klub Alpetour je najuspešnejši v Sloveniji Največja želja smučarjev je lasten poligon Smučarski klub Alpetour si je lani ponovno prislužil naslov najuspešnejšega smučarskega kluba v Sloveniji. Njihovo trenutno najmočnejše "orožje" je Nataša Bokal, ponosni pa so tudi na nekdanje tekmovalce Borisa Strela, Nušo Tometovo, Katjo Lesjakovo, pokojnega Jožeta Kuralta in številne tekmovalce, ki so in sestavljajo vrste naših smučarskih reprezentanc. Škofja Loka, 8. februarja - Tradicija loške smučanje, ki se je začela že pred drugo svetovno vojno s sokolskim smučarskim društvom, je tudi organizacija različnih tekmovanj, od občinskih, do republiških, državnih in mednarodnih prvenstev. Najbolj poznana med vsemi smučarji pa je Škofja Loka zaradi organizacije " Pokala Loka", mednarodnega tekmovanja za najmlajše. Na tekmovalnih progah Starega vrha in Soriške planine so namreč dosegali svoje prve uspehe najboljši smučarji sveta. Letos bo tekmovanje od 22. do 24. februarja. "Pokal Loka se je začel ob ti-sočletnici mesta Škofja Loka, leta 1973. Smučarski delavci smo takrat želeli, da to ne bi bila le športna prireditev, ampak prireditev vseh Ločanov, predstavitev turizma. Sprva je bilo to res blizu naših želja, kasneje pa je prireditev postajala vse bolj zgolj smučarsko tekmovanje. Letos upamo, da se je obrnilo na bolje, saj bo za organizacijo spremljajočih prireditev poskrbel Boris Strel s takoimenovanim "Belim tednom", ki se bo začel že v četrtek, dan pred otvoritvijo. Tako naj bi bila prireditev res loška, hkrati pa naj bi tako poskrbeli za turi- stično promocijo našega mesta, katerega ime so v svet ponesli tudi naši smučarji. Žal smo zaenkrat vsi skupaj to znali premalo izkoristiti, tudi klub. Vsako leto imamo slabše pogoje pri žičnicah... Seveda je vzrok tudi ta, ker se žičničarji ob slabih zimah borijo za svoje preživetje. Gotovo pa je sramota, da takšen smučarski kraj kot je Škofja Loka, ne more zgraditi smučarskega poligona, ki bi lahko služil tako tekmovalcem kot turizmu," razmišlja ob letošnji prireditvi predsednik smučarskega kluba Alpetour Matjaž Hafner. Beli teden, ki bo spremljal letošnji Pokal Loka se bo začet v četrtek, 21. februarja, s sejemsko ponudbo na Mest' nem trgu, s programom ?a najmlajše in večerom los*' smučarjev z gostom Sveto-zarjem Gučkom. Tudi v petek, 22. februarja, bo pes'V sejemska ponudba s proSra' mom za najmlajše in najsW' ke. Ob 18.30 bo otvoritev Pokala Loka. ob 20. uri pa bo v hali Poden nastopil ansambel Agropop. V soboto P0 program s sejemsko ponudo trjal ves dan. ob 10. uripaoo veleslalom na Starem vrhu-Ob 18. uri bo v kinu Sort nastopil Andrej Šifrer, ob 20-uri pa bo smučarski ples j ansamblom Marela in šom Hribarjem v hotej1 Transturist. Tudi v nedeljo dopoldne bo poskrbljeno *đ sejemsko in gostinsko m nudbo na Mestnem trgu. Ob 10. uri bo slalom na Stare* vrhu. Beli teden in Pokal U> ka pa se bosta končala s p0' delitvijo priznanj ob 14. un- Matjaž Hafner, predsednik Smučarskega kluba Alpetour Sicer pa je škofjeloški smučarski klub v FISI požel zaupanje za dobro organizacijo tekmovanj najmlajših smučarjev (mlajši in starejši pionirji), zato so kljub dogovoru, da bo tekmovanje v Škofji Loki vsako drugo leto, sklenili, naj bo Loka stalni organizator. Edini pokal, ki je bolj znan kot Pokal Loka in ima daljšo tradicijo je Pokal Topolino v Trentu, v zadnjem času pa še Pokal Ostržek, prav tako v Italiji. Tako tudi letos v Škofji Loki pri-čekujejo okrog sto petdeset mladih tekmovalcev iz petnajstih držav (največ iz Evrope), med njimi prvič tudi tekmovalce iz Mehike. Kot trenutno kaže in če bo- do vremenske razmere US hu bo tekmovanje na Starem vr drugače pa na Soriški planini-Ker je naloga vsakega smuc skega kluba najprej vzgoja'^ movalcev, imajo v Alpetouru več let stalno zaposlene trenerj ^ dva ali tri. Tako je delo ves , na zavidljivi ravni, kar klub t ^ uvršča na sam vrh uspešnost''. j zadnjem času razmišljajo tu#| tem, da bi poskrbeli za kakšrio dejavnosti, s katero bi sami tijm žili denar, vendar so zaenkrat i odvisni od družbenih sredsK. sredstev svojega pokrovih J podjetja Alpetour, staršev {e^t valcev in svojih članov. Ten I poleg oseminšestdeset tekmov cev v vseh kategorijah, še okr sto dvajset. V okviru kluba d« tudi ena najboljših merilnih cm ALGE TIMING, poleg tega.P imajo močno sodniško organ'2 cijo od klubskih do zveznih s°0 nikov in delegatov FIS. Letoss organizirali že dva tečaja za z8', tnike, svoje člane pa redno p°* Ijajo na tečaje za učitelje sm" nja. • V. Stanovnik Škofjeloški smučarji so najbolj ponosni na prvega dobitnika jugo-slovanke veleslalomske medalje na svetovnem prvenstvu Borisa Strela in novo šampijonko Natašo Bokal Plavanje Olimpija na Bledu Solidno v Nemčiji Bled, 11. februarja - V četrtek, 14. februarja, ob 18. uri bo na Bledu prijateljska tekma med hokejisti Olimpije, ki igra v Finalu jugoslovanskega prvenstva, in Bledom, ki starta na zmago v play outu. Obe ekipi sta kakovostni, zato se obeta zanimiva tekma. • J. K. Tečaj za vaditelje tenisa Kranjska Gora, 11. februarja - Podjetje Sport Igi organizira tečaj za vaditelje tenisa v športni dvorani Relax v Kranjski Gori. Tečaj bo od 14. do 16. februarja, cena tečaja pa je 2.700 dinarjev. Informacije dobite po telefonu 064 78 - 315. • V. S. Ligaški izidi Košarka v l.B zvezni košarkarski ligi je ekipa Triglava gostila ekipo Gradin iz Pulja. V izenačeni igri so zmagali gostje z rezultatom 82 : 87 ( 40 : 45 ). V slovenski košarkarski ligi za ženske so košarkarice Kranja doma gostile ekipo Jesenic in zmagale visoko z rezultatom 82 : 32 ( 36 : 28 ). Ekipa Odeja - Marmor je bila v tem kolu prosta. Konec tedna košarkarji Triglava gostujejo pri ekipi Spartaka, košarkarice Odeje - Marmorja igrajo v Ljubljani z ekipo Jezice, Jeseničanke gostijo košarkarice Slovana, Kranj-čanke pa igrajo v Domžalah. • V. Stanovnik Vaterpolo - Vaterpolisti kranjskega Triglava so v soboto na Rijeki gostili ekipo Beograda in zasluženo zmagali z rezultatom 18 : 12 (3:2, 5:3, 5:2, 5:5). Izid v korist Triglava bi bil lahko še višji, Če trener Silič ne bi dal priložnosti tudi mlajšim igralcem. V ekipi Triglava sta se odlikovala Štromajer, ki je bil najboljši strelec tekme, in Čadež. V tretjem kolu, to soboto 16. februarja, Triglav igra v Skopju z ekipo Vardarja. • D. Humer Hokej- V polfinalni tekmi play-outa so hokejisti Bleda doma gostili ekipo Spartaka in jo zasluženo premagali z visokim rezultatom 12:3(1:2, 3:0, 8:1). V II. ZHL so hokejisti Triglava igrali z ekipo Zagreba in zmagali z rezultatom 4:2(2:0, 1:1, 1:1 ). Tekma Jesenice II in Olimpija II je preložena. • V. Stanovnik Rokomet Rokometašice Kranja so v Il.zvezni rokometni ligi gostovale v Mariboru pri ekipi Branika in zmagale z rezultatom 18 : 21 (8 : 9 ). Tako so z dvanajstimi točkami na osmem mestu v ligi, v prihodnjem kolu, to soboto, 16. februarja, pa gostijo ekipo Opreme iz Kočevja. • V. Stanovnik Keglatlje- V republiški ligi za ženske so kegljačice Triglava doma izgubile z ekipo Rudarja Trbovlje z rezultatom 2293 : 2371. Kegljači Triglava so igrali z ekipo Nove Gorice in zmagali z rezultatom 5076 : 5060. • V. S. Kranj, 7. februarja — Osmerica najboljših kranjskih plavale* , je letos prvič udeležila mednarodnega mitinga v Bad Reichenn*L (Nemčija), ki ga je letos že trinajstič organiziral tamkajšnji klub 1862 I Na mitingu je sodelovalo 39 klubov iz devetih držav (poleg mačinov še iz Avstrije, Kostarike, ČSFR, Anglije, Italije, Jap°nS Kuvajta, Turčije in Jugoslavije), poleg Kranjčanov pa so bili iz 'L države na tem mitingu še Radovljičani (sedmerica), Celulozar 'z.1 škega, pančevski Dinamo in beograjska Crvena zvezda. Tekmova", po letnikih, Gorenjci pa so dosegli sledeče rezultate: Letnik 1979; , m kravi: 1. Kejžar A. (Radovljica) 1:05,65; 100 m prsno: 1. Kejžar (RR) 1:18,42; 100 m delfin: 1. Kejžar A. (RR) 1:13,05 in 100 m n', no: 1. Kejžar A. (RR) 1:11,29. Letnik 1978 (ženske): 100 m kravj-Repec (Celulozar Krško) 1:04,38; 19. Štefelin (RR) 1:10,52; 40" < kravi: 1. Repec (CK) 4:50,16; 100 m hrbtno: 9. Štefelin (RR) 1 -2k'f 200 m mešano: 11. Štefelin (RR) 2:50,92. Letnik 1977 (ženske): Vm kravi: 5. Mašič (RR) 1:05,67; 100 m delfin: 3. Mašič (RR) U,4:g . 100 m hrbtno: 1. Mašič (RR) 1:12,01; 200 m mešano: 2. Mašič (h 2:36,18. Letnik 1976 (moški): 400 m kravi: L Milenkovič Ml 4:17,99; 100 m hrbtno: 1. Milenkovič (TK) 1:05,65; 200 m mešanj Milenkovič (TK) 2:18,18; ženske: 100 m kravi: 1. Repec N. (J| 1:00,52, 2. Kejžar N. (RR) 1:00,79; 400 m kravi: 1. Repec N- £;„ 4:29,53, 2. Kejžar N. (RR) 4:34,09, 3. Jamnik M. (TK) 4:34,42; y Demšar (RR) 1:17,33; 100 m delfin: 1. 100 m hrbtno: 1, Blatnik (TK) 1:10,10, 2. Jamnik Maša 2. Jamnik Kejžar N- gj Tinil M;isa l >; prsno: 2 1:11,72; L:14,33, 200 m mešano: 1. Kejžar N. (RR) 1:18,42 (TK) 2:31,24. Letnik 1975 (moški): 100 m kravi: 2. Božikov 0;56,09: 400 m kravi: 2. Resman (TK) 4:20,81; 100 m hrbtno: I. kov (TK) 1:03,02; 200 m mešano: 1. Božikov (TK) 2:15,79; žen* 100 m kravi: 1. Mladenovič (TK) 1:00,42; 100 m delfin: 3. Mla^j) vič (TK) 1:10,08; 200 m mešano, 3. Mladenovič (TK) 2:23,21. U*.\ 1974 (ženske): 100 m kravi: 8. Robič (RR) 1:04,32; 100 m hrbtw£g Robič (RR) 1:11,73; 200 m mešano, 8. Robič (RR) 2:35,70. 1*1 1973 (ženske): 100 m kravi: 7. Rob (RR) 1:04,42; 100 m hrbtn^ Rob (RR) 1:09,68; 100 m delfin: 3. Rob (RR) 1:08,57, 9. PircM 1:12,77; 200 m mešano: 3. Rob (RR) 2:29,99, 5. Pire (TK) 2|3^ Planinski koledarček 1991 Spored najpomembnejših akcij Ljubljana, 8. februarja - Na nedavni tiskovni konferenci v P'a"^, zvezi Slovenije so objavili podatke o članstvu v lanskem letu. Le-'0 ^ od dobrih 114 tisoč planincev v letu 1989 lani zmanjšalo zfl D^ 11.700 članov. Organizacija bo vseeno še vedno dovolj množičn8; ^ pa jo tudi obsežen program dela, ki ga je PZS objavila v koledar ninskih akcij 1991. V tradicionalni brošuri, ki zajema tudi druge zanimive p°0/ za planince, so našteli vse akcije, katerih pomen presega okvire-\^ meznega planinskega društva. V prvi del koledarčka so uvrsti" ajr je, ki so namenjene vsem planincem, v drugi del pa vzgojnoizo jii valne dejavnosti. Ob vsaki akciji so navedli tudi organizato K| naslov, kjer je moč dobiti vse podrobnejše podatke o posamez reditvi. Za mnoge bo pomemben seznam planinskih postojank \f i_i , „ ?u; o;u u.........- —~.: ., cuvoniii. V ... * veniji. Hrvaški in BiH ter seznam planinskih poti v Sloveniji banj. darčku pa so še podatki o kategorizaciji planinskih poti, g1 g^e obmejnem pasu in izdajah Planinske založbe Slovenije. • Torek, 12. februarja 1991 KRONIKA UREJA: HELENA JELOVČAN 13. STRAN GLAS Prometna ureditev in varnost na Škofjeloškem Nekaj hib novega križišča Stari dvor Hibe bodo odpravili do aprila, Povsem dograjeno pa bo križišče maja škofja Loka, 11. februarja - Škofjeloški izvršni svet se je v torek razgovoril o prometni ureditvi oziroma varnosti v občini. Proble-mov je precej, prav tako tudi predlogov boljših rešitev, zato bodo v sekretariatu za družbeni razvoj strnili vse pobude (poleg sveta za Preventivo in vzgojo v cestnem prometu, policijske postaje in šol še Pobude krajevnih skupnosti), najkasneje do konca marca opravili °|lede in na tej osnovi pripravili konkretne predloge izboljšav. Cla-1,1 občinske vlade so zato v torek obširneje spregovorili predvsem o n°vem in še ne dokončanem križišču Stari dvor, ki je že kmalu po ^Prtju pokazal na nekatere projektantske in izvajalske hibe. te* i-H s# ». iuJ' i.v Ji jO islu jte* teljJ krof de'« ekif Križišče Stari dvor je bilo s kraki proti mestu Škofja Loka, |rati (in začasno naprej proti Ljubljani) ter proti Kranju odprto 17. avgusta lani. Kot rečeno, križišče še ni dokončano; manjka še krak proti Ljubljani 'n semaforji. Kot je povedal Predsednik odbora za ceste Lado Bernard, bo križišče dograjeno maja letos. Takrat bo vsekakor odpadlo nekaj sedanje zadrege, ki se ka-*e zlasti v preobremenjenosti Kidričeve ceste proti Trati; od 13.000 vozil, kolikor jih na dan Pelje iz Škofje Loke skozi novo «ižišče oziroma obratno, jih je 5 '00 namenjenih na Trato ozi-[orna obratno. Z izgradnjo lju-blJanskega kraka bo gostota Prometa po Trati bistveno manjša. Razen tega bo prometna varnost izboljšana s semaforji. Povsem izogniti se ne bo mogoče edino prometnima konicama od 5.45 do 6. ure in od 14. do 14.15. Že kmalu po odprtju novega križišča Stari dvor so se pokazale nekatere pomanjkljivosti. Pripombe so deževale na slabo izpeljana avtobusna postajališča in na nemogoče zavijanje tovornjakov ter priklopnikov iz smeri Trate proti Kranju. Lado Bernard je zahteval preučitev in konkretne odgovore, ki so bili nato izoblikovani na republiški upravi za ceste konec novembra. Ugotovili so, da izvajalec del ni pravilno zakoličil projektirane rešitve, zaradi če- sar bo potrebno popraviti priključne radije za smeri Trata -Kranj in Ljubljana - Trata ter uvoz za avtobusno postajališče proti Škofji Loki ter da projektant ni upošteval potrebnega radija enajstih metrov za zavijanje prikoličarjev s Trate proti Kranju. Krivdo za napake in stroške za popravilo si bodo morali razdeliti Projektivno podjetje Kranj, Cestno podjetje Kranj, Lokainvest in republiška uprava za ceste. Občina slabega dela ne bo plačevala. Lado Bernard pravi, da v Cestnem podjetju in Lokainvestu zagotavljajo, da bo križišče popravljeno aprila. Nekaj dilem se kaže tudi v zvezi z lokalno cesto skozi Vir-maše, po kateri vozijo tudi tovornjaki GG na svojo deponijo onstran železniške proge. Tako Cestno podjetje kot škofjeloška policija soglašata, da se cesta, ki je ozka in slaba, zapre za ves tovorni promet. Dolgoročna rešitev bi bila sicer temeljita obnova ceste, za katero pa krajani niso zainteresirani, saj bi s tem privabila še več pro- Na torkovi seji škofjeloške vlade smo tudi slišali, da je projekt za obnovo ceste od Grenca do Dorfarjev, najbolj črne cestne točke v občini, pripravljen; gre za preplasti-tev sedanje ceste in izgradnjo pločnika, domači Zavod za družbeni razvoj pa vztraja tudi pri gradnji kolesarske steze. Očitno tu prihaja do navzkrižja z željami krajanov ob cesti, ki se boje za svoja zemljišča, zato bo rešitev treba doreči skupaj s krajevno skupnostjo. Ne nazadnje so na tehtnici predvsem življenja samih krajanov! meta. Res pa je tudi, da se da tej cesti ogniti z obvozom prek Trate. To je bilo le nekaj najbolj vročih utrinkov s torkove seje škofjeloške vlade. Kot rečeno, bodo konkretne rešitve za boljšo prometno urejenost in varnost izoblikovali po komisijskih ogledih na terenu. Naj omenimo samo še en pomemben sklep izvršnega sveta. Gre pravzaprav za sporočilo Cestnemu podjetju Kranj, naj talno cestno signalizacijo na cestah, ki jih upravlja, obnovi čimprej spomladi, ravno tako pa postavi novo ali dodatno signalizacijo tam, kjer je bila na osnovi komisijskih ogledov že predlagana. # H. Jelovčan Snežna idilika na cestah Čeprav je glavni republiški cestni inšpektor v petkovem tretjem TV dnevniku skoraj pohvalil cestarje, kako pridno so plužili zasnežene ceste, je bila resnica - vsaj za pretežni del gorenjskih cest lahko tako rečemo - precej manj idilična. Eno je komentirati iz pisarne, drugo obstati na nespluženi cesti. Dejstvo je, da so tako cestarji kot komunalci v petek zaspali in si očitno po svoje razlagali republiški pravilnik, kdaj morajo s plugi na ceste. Ta namreč ne pravi, da šele takrat, ko je snežna odeja debela decimeter, ampak morajo preprečiti, da bi bila tolikšna. Ko namreč čakajo na "predpisanih " deset centimetrov, jih je na drugem koncu, preden uspejo na prvem, lahko že trideset. Nekaj takega se je zgodilo tudi v nedeljo, ko je dež v ni-žavju uspešno pomagal cestarskim ekipam, v višje ležečih krajih pa je veselo naletaval sneg. Najprej so zaprli mejna prehoda na Jezerskem in Ljubelju ter promet preusmerjali na Rateče, nakar so Italijani zaprli tudi ta prehod. Približno za šest ur je zastal ves promet med Martuljkom in Ratečami. Policisti, ki cestarje lahko le opozarjajo, pravijo, da bodo v prihodnje, če cesta ne bo splužena, promet enostavno zaprli za nakaj ur, dokler razmere ne bodo spet primerne za vožnjo. To pravico imajo. Za zgled dajejo velik nedeljski plaz v Soteski na cesti med Bohinjem in Bledom, ki so ga pospravili v pičlih dveh urah. Seveda pa kritika ne leti le na zimske cestne službe. Tudi številni vozniki, ki brez ustrezne opreme tiščijo na cesto in se očitno ravnajo po voznih razmerah v "startnem" kraju, po nepotrebnem zadržujejo promet. # H. Jelovčan NESREČE so> >s*c Kmalu večoktanski neosvinčen bencin Mubljana, 8. februarja - Od predstavnikov Petrola smo izvedeli, ^'\skpSe V na^'n rafinenjah pripravljajo na proizvodnjo 91-oktan-ega neosvinčenega bencina, ki naj bi ga začeli prodajati na črpalkah v Sloveniji marca ali aprila 1991. Gre namreč za prilagali "Ju zantevam v Evropi, kjer v večini držav izpopolnjujejo po-dbo s to vrsto goriva. Tudi pri nas bo 91-oktanski neosvinčen la,nc!n postopno zamenjal enakovrstno gorivo s 87 oktani, ki je Sedaj v prodaji. stit ^ ^etro'u obenem načrtujejo rekonstrukcije črpalk in name-katev naPrav za pretakanje goriva brez izhlapevanja. Bencin, iz Ija ere^a so ločili svinčev tetraetil zaradi zahtev po varstvu oko-nje'Je namre^ Postal hitreje hlapljiv. Da bi preprečili onesnaževa-Ve ^°S'J'kovodikovimi hlapi, so potrebne tudi drugačne napra-> ki zagotavljajo tesnenje pri polnjenju rezervoarjev. Ker neka-PahSeStav'ne neosvmcenega bencina hlapijo celo skozi plastiko, Vn °do proizvajalci avtomobilov morali opustiti plastične rezerve in se vrniti na kovinske. • S. S. ev«< gd1 (tf m 4 t* ti* 4 I H LJJA SONČNI STRANI ALP Kranjski zrak je onesnažen •Jfanj, 8. februarja - Zeleni Kranja so v svoj program dela uvr , 1 razreševanje problematike onesnaženja zraka v mestu ii boljci. Izdelali so načrt za stalna merjenja imisii škodljivih °vi v zraku ter za občasna merjenja na terenu. Čeprav so z ^adivom želeli seznaniti kranjsko skupščino že maja lani, ga Poslanci do danes niso obravnavali. Zaradi kritične onesnaže-°sti zraka zahtevajo takojšnje ukrepanje. * . Zeleni Kranja so prepričani, da je problematika onesna-nJa zraka v Kranju resna. Kot ugotavljajo, je novi odlok o eJnih in kritičnih koncentracijah škodljivih snovi v zraku Že .na poprejšnje predpise precej zaostril kriterije onesna-I anJa- Mejne imisijske koncentracije so namreč od avgusta r 1.2'4~krat strožje, kot so bile v preteklosti. Ob primerjavi ^ultatov preiskav, ki jih je od januarja do maja 1989 v Kra-J in okolici opravil mariborski zavod za zdravstveno var-(• °> Je s sedaj veljavno zakonodajo moč hitro ugotoviti nega-^ n° sliko. Ker takrat niso merili koncentracij žveplovega k °kisa v najbolj kritičnih mesecih, to je novembra in decem-j/a' meritve pa tudi niso zajele škodljivih izpustov iz dimni-x v kranjske industrije, bi meritve danes gotovo dale še slab-erezultate^ h »Zeleni Kranja predlagamo,« pojasnjuje poslanec v Idrijski skupščini Iztok Pogačnik, sicer pa ekolog dela v at1Jskem zdravstvu, »da kranjski izvršni svet podpre naš pro-am ter zagotovi denar za redno spremljanje vseh onesnaževalci 2raka v branju. Nova zakonodaja bo namreč od vseh ones-s. evalcev zahtevala dokumentacijo, na osnovi katere bo moč $tj °vno ocemt'" kdo onesnažuje zrak prek dovoljenih vredno-)))' Le redne meritve bodo dale možnost tudi za sanacijo razli) h ^emmo' da take meritve lahko opravimo sami celo ceneje bolj ažurno od zunanjih zavodov, če bo na razpolago potreb-°Prema.« dej. Če bi onesnažen zrak povzročal bolečine, bi v nekaterih H ,n Kranja pozimi močno kričali, slikovito opisujejo res-4tm razmer strokovnjaki iz vrst Zelenih. Ker je tudi delovna fla*S^era v vel'kem delu kranjske industrije čezmerno ones-dazena, bo po njihovi oceni nujno čimprej priti do točnih pokov in se potem odločiti za ustrezne ukrepe. • S. Saje "Cepljenje živali Nevarna prašičja kuga Škofja Loka, 11. februarja - Občinski izvršni svet je sprejel odredbo o preventivnih cepljenjih živali proti kužnim boleznim. Odredba določa zaščito prašičev pred prašičjo kugo v gospodarstvih, ki imajo deset in več plemenskih svinj oziroma najmanj 50 pitancev. K temu dodajmo še najnovejše navodilo republiške veterinarske uprave. Vse prašiče, ki pridejo iz Vojvodine in Srbije v Slovenijo, je treba spraviti v karanteno. Predvideni so tudi sistematični pregledi, nadzor in opazovanje sumljive živine. Poostren bo nadzor prometa pa tudi ukrepi v klavnicah in na sejmiščih. Ukrepi so potrebni zaradi suma o novih žariščih prašičje kuge. Zaradi kuge v Srbiji in Vojvodini je Evropska skupnost že prepovedala uvoz prašičev iz Srbije. V škofjeloški občini bodo razen prašičev letos cepili še perutnino proti kokošji kugi pri vseh večjih rejcih kokoši, piščancev ter brojlerjev. Aprila lani so ugotovili atipično kokošjo kugo pri treh rejcih v Žireh, Jarčji dolini in na Koprivni-ku. Molznice, katerih mleko rejci oddajajo v javno potrošnjo, bodo letos cepili proti brucelozi. Nadaljevali bodo s splošno tuberkulinizacijo govedi, vso goved, ki se bo pasla na planini Kališnik, pa bodo preventivno cepili proti šumečemu prisadu. Po letošnji odredbi, ki so jo predlagali veterinarski inšpektorji Uprave inšpekcijskih služb za Gorenjsko, bodo pregledali tudi ribe v ribogojnici, plemenske žrebce zaradi možne kužne malokrvnosti, cepili pse proti steklini ter oralno vakcinirali lisice proti tej bolezni. • H. J. LETOS ŽE ŠTIRJE MRTVI Umrla po osmih dneh V nedeljo je v UKC umrla za posledicami prometne nesreče, ki se je zgodila 2. februarja zjutraj na cesti Zelezniki-Skofja Loka v Škofji Loki 28-letna Marija Klobučar iz Veštra. Pešakinjo je z avtom podrl 45-letni Janez Peternelj iz Podlubnika. Z golfom v pešca 7 februarja ob 20.25 je Miran Mekina, 1944, iz Most pri hiši Selo 35 s čelnim delom golfa zadel 40-letnega pešca Feliksa Tripla-ta, z desnim bočnim delom pa 49-letnega Slavka Skrebhna, oba doma iz Žirovnice. Mekina, ki je vozil prehitro in po levi strani, je z avtom obstal šele v drevesu. Triplata je po trčenju dvignilo v zrak in vrglo naprej. Z glavo je udaril v deblo drevesa in umrl. Drugi pešec Škreblin in voznik Mekina sta bila lažje ranjena. Pristal v potoku 21 -letni Jurij Golob iz Praprotna je 9. februarja ob 1 1.30. ko se je vračal s smučanja na Starem vrhu. približno kilometer pred Praprotnim iz neznanega vzroka s fiatom uno zapeljal levo s ceste v potok Luša. Huje ranjenega so odpeljali v UKC. Dva trka na istem kraju V petek. 8. februarja, ob 7.10 je Josip Eržen, roj. 1945, iz Tržiča na magistralni cesti od Podtabora proti Kranju v bližini gostilne Potočnik na zasneženi in poledeneli cesti zapeljal na levi vozni pas. kjer je trčil v nasproti vozeči golf Branka Terglava, roj. 1955. iz Kranja. V nezgodi je bil Eržen huje ranjen. Domala na istem mestu je naslednje jutro ob 7.40 zaneslo na nasprotni pas tudi Antona Noča, roj. 1938, z Jesenic, ki je z viso trčil v kombi Rudolfa Mlekuža, roj. 1952, iz Slovenske Bistrice. Tudi v tej nezgodi je bil huje ranjen povzročitelj Noč. SLOVENSKA ZBORNICA OBRTI IN PODJETNIŠTVA Li kozar jeva 1 64000 Kranj na podlagi sklepa skupščine razpisuje zaposlitev SEKRETARJA ZBORNICE Pogoji: - visoka izobrazba - organizacijska znanja, znanja informatike - aktivno znanje najmanj enega svetovnega in vsaj pasivno znanje drugega svetovnega jezika Kandidati naj vlogi poleg življenjepisa in dokazil o izobrazbi priložijo še kratko vizijo razvoja zbornice. Prijave pošljite v roku 30 dni po objavi. OSNOVNO ZDRAVSTVO GORENJSKE, o. o. TOZD ZDRAVSTVENI DOM ŠKOFJA LOKA Stara c. 10 TOZD ZD Škofja Loka objavlja prosto delovno mesto STROJNIK KOTLA Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: 1. delavec s pridobljeno strokovno izobrazbo IV. stopnje zahtevnosti kovinsko predelovalne ali elektrotehniške usmeritve; 2. opravljen preizkus znanja na podlagi 53. člena Pravilnika o-strokovni izobrazbi, delovnih izkušnjah ter obveznem usposabljanju (Ur. 1. RS, št. 30/83); 3. dve leti delovnih izkušenj na področju energetike. Poskusno delo 90 dni. Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidati naj pošljejo pisne ponudbe z opisom dosedanjih delovnih izkušenj in dokazila o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi na naslov: Osnovno zdravstvo Gorenjske, TOZD Zdravstveni dom Škofja Loka, Stara c. 10. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh. SKUPŠČINA OBČINE KRANJ Odbor za raziskovalno dejavnost objavlja RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE USPOSABLJANJA RAZISKOVALNIH KADROV V OBČINI KRANJ -ŠOLSKO LETO 1991 Z namenom povečanja števila kadrov za razvojno-razisko-valno delo v raziskovalnih enotah OZD občine Kranj bo Občina Kranj sofinancirala: 1. usposabljanje raziskovalcev za pridobitev doktorata znanosti 2. usposabljanje raziskovalcev za pridobitev akademske stopnje magister ali specialist 3. usposabljanje pripravnikov za raziskovalno delo Prednost pri izbiri bodo imeli kandidati iz tistih OZD, ki še nimajo ustanovljene raziskovalne enote. Kandidati, ki jih prijavijo OZD, morajo biti zaposleni v ob-< čini Kranj ter izpolnjevati naslednje pogoje: pod 1.: Delavci, ki delajo v raziskovalni organizaciji oziroma na ustreznih delovnih nalogah in imajo odobreno tezo za doktorsko disertacijo ter niso starejši od 35 let. pod 2.: Diplomanti visokošolskega študija (VII/1), ki delajo v raziskovalni organizaciji oziroma na ustreznih delovnih nalogah in so vpisani ali se že izobražujejo na podiplomskem študiju ter niso starejši od 35 let. pod 3.: Diplomanti visokošolskega študija (VII/1) s povprečno izpitno oceno najmanj 8 za celotno obdobje visokošolskega študija ali z nadpovprečno oceno iz predmetov, ključnih za strokovno področje usposabljanja in imajo manj kot 3 leta delovnih izkušenj. Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev pošljejo OZD Skupščini občine Kranj - Odboru za raziskovalno dejavnost, Trg revolucije 1, do 4. 3. 1991. O izbiri kandidatov bo odločal Odbor za raziskovalno dejavnost Skupščine občine Kranj na osnovi Pravilnika o sofinanciranju usposabljanja raziskovalnih kadrov v občini Kranj. • OZD bodo o izbiri obveščene najkasneje v 15 dneh po poteku razpisa. KRAJEVNA SKUPNOST STARA LOKA-PODLUBNIK Krajevni skupnosti Stara Loka-Podlubnik in Šk. Loka-mesto obveščata krajane, da je brv "Sipca", ki povezuje naselji Podlubnik in Vincarje do nadaljnega, zaradi poškodb, nastalih ob poplavah 1. novembra 1990, zaprta za ves promet. OSNOVNA ŠOLA HEROJA BRAČIČA Begunjska cesta 2 64290 Tržič Komisija za DRD Osnovne šole heroja Bračiča Tržič razpisuje dela in naloge učitelja telesne vzgoje za določen čas od 1. 3. 1991 do 30. 6. 1991. Kandidati, ki izpolnjujejo pogoje za učitelja telesne vzgoje v osnovni šoli, naj se prijavijo do 23. 2. 1991 na naslov Osnovna šola heroja Bračiča, Begunjska cesta 2, Tržič. NAGRADNA IGRA, V KATERI SODELUJEJO VSI KUPCI JM5 Cl KRANJ Koroška c. 16 tel.: 064/22-249 JEANS HLAČE ŽAMETE HLAČE JEANSJAKNE TRENIRKE MAJICE SRAJCE 1. nagrada: videorekorder SHARP - v sodelovanju s HI-FI center "J AGER" 2. nagrada: pijača v vrednosti 3.000,00 din v diskoteki PRIMADONA Trebija 3. nagrada: bon v vrednosti . 2.000,00 - JENAS CLUB PETRlC 4. nagrada: 10 xpizza in pivo v pizzeriji ORLI v Tenetišah 5. in 6. nagrada: bon v vrednosti 500,00 din - JENAS CLUB PETRIČ 7., 8., 9. in 10. nagrada - letna vstopnica za diskoteko PRIMADONA Trebija IMENA NAGRAJENCEV BODO OBJAVLJENA V GLASU 349,00 399,00 499,00 399,00 259,00 299,00 PRIDITE, MOGOČE VAS ČAKA TUDI SREČA RoHefa IMEVVS DISPLAY v centru Kranja Naročila tel.: 35-534 SEX SHOP VIDEOTEKA TEL 064/81296 JESENICE, Titova 18 a NOVO PRVI NA GORENJSKEM Trgovina »BEŠOP« sladkor 1 kg 11,50 Huje 23 a KRANJ tel. 35-206 pivo UNION 9,90 vecchia 70,80 Minister Gregor brandy 67,00 TRGOVINA BEŠOP kompot 3 kg 28,00 | in še mnogo drugih artiklov po ugodnih cenah Odprto: od 7.-21. ure sobota, nedelja, prazniki od 8. - 20. ure VELIKE STVARI! Pravočasno se pripravite na gradbeno sezono V MERKURJEVIH prodajalnah smo februarja za 10 % znižali cene večine GRADBENEGA MATERIALA. Znižanje velja pri nakupih nad 500,00 din in sicer za gotovinske nakupe in člane stanovanjskih zadrug. KOLIČINE SO OMEJENE. Dodatne informacije dobite pri prodajalcih v MERKURJEVIH prodajalnah. Torek, 12. februarja 1991 MALI OGLASI, OGLASI 15. STRAN ©@miSSyi©]EnGLAS MALI OGLASI 27-960 Cesta JU 16 aparati stroji Prodar starejši barvni TV in Šl-^N[£[ROj^ 23-000 1898 J™dam~DELOVNE MIZE, dim. 200 orr!^ 90 cm Cena 2.900,00 din.« i9i09_____1904 Prodam barvni ekran 71. Gre-?-0I!gg^24, g 34-538 1913 Prod7m~PRALN| STROJ in PEČ Ki-Pgfjbjjsch, g 35-138 1915 K°rdAam nerabljeno SMUČARSKO ~H£!J!C0- g 061 /722-450 1931 Prodam" motorno ŽAGO Husquar-"a tip 266, VENTILATOR za suše-riemena 4 KW' cimosovo BRANO o ,.B 3000, po ugodni ceni. Pavlin, !2!l£lU^aldo_1938 Ugodno prodam APARAT za kuha-Illgj^ve Astoria. ?f 77-458 1943 S'totiskarski 6 barvni KORUSEL, *a tisk majic, MREŽO za odlaganje »■™ m BARVE za tekstil, ugodno PS^arn« 061/611-503 1946 kupim 15ft°c P°ZOr! Vsi lastniki F,ATA *o Sport, oglasite se mi, če nameravate prodati svojega jeklene-9a konjička. Po možnosti naj bi bil Registriran in rdeče barve, spioh Poceni. Informacije na 1787 Pa ggjgj^Danica kopač ^uP'n ATLAS Slovenije. « rlzlP^Popoldan_1910 ^uPim zazidljivo PARCELO, veliko-*|.Prib|ižno 800 kvad. m., na rela-J'.^ranj-Bled-žirovnica. Spodnji ^gJLf^adovljica_1922 t JfCA Simentalca, starega od 2-6 ieQnov, kupim. « 061 /611 -527 1935 Motorji Kolesa ApN 4. rdeče barve, dobro ohranjen, prodam za 600 DEM. ■» 620-950, Matjaž 1909 obvestila ^ & J TV - VIDEO - HI-FI SERVIS ^edniška 80, Kranj. POPRA-J-JAMO vse vrste TV, video in au-^^Paratov. 39-886 69 ŠIVAL °čist LNE STROJE vseh vrst hitro J rti in popravim. Možnost tudi ucevanja o delovanju vašega iroja. Informacije na •» 42-805 485 PRILOŽNOST! ^e nekaj parcel v bližini Kranja, hiše z lokali in brez nJ'h, stanovanja, parcele °b morju... dodaja in kupuje za ^GLOBAL Kranj Cesta JLA 4 tel. 21-320 INSTALACIJO na nje V a,i P°Pravila). tudi taja-nareri- rznJene instalacije, vam 28 457 hitro in solidno. ® J2gpL______1615 ve inIFlAM0 cevi centralne kurja- stekleno Tda' 2 AL Pločevino-Hitro in ° in dru9imi materia-,n Poceni!^ 061/216-673 ---1727 cenjene ct^IT^--- SPREJFMA»?nke obveščam, da ČARSKAMSM"aročila za vsa PE- do 20 urp U' vsak dan- od 19 'ie. «c 4-,r,azen sobote in nede- '—2L2r^Z3_____1906 ostalo UpSjhf!?*^! 8tarejši, vendar še K0NS.cn r^RALNI STROJ- ZA-Kf?R.?2STEU0' POMIVAL-»34-182 dve 0MARL 1 ROBINSON r< club TRŽIČ \ A tel.:52-266 četrtek, 14. 2.1991 nastopa BOŽIDAR W0LFAND W0LF NUJNO potrebujem 60.000,00 din, da dokončam sobe, katere misiim oddajati turistom. Pogoje vrnitve in obresti po dogovoru. Ponudbe pošljite na naslov: Medje, Boh. Bistrica p.p. 6, Boh. Bistrica 1921 Ugodno prodam GOVEJO KOŽO, 5 kvad.m. «g 36-865_1936 Ugodno prodam nove tekaške SMUČI in ČEVUE št. 40. 35-164_1940 Prodam nova garažna VRATA Jelovica, eno tarifni trofazni ŠTEVEC in odštevalni ŠTEVEC ter iščem SKUPINO za izdelavo fasade. Magda Zekir, Krnica 68, Zg. Gorje _1952 posesti_ GARAŽO v Šorlijevem naselju oddam v najem, flf 41 -445 1941 stanovanja Zamenjam 1-sobno STANOVANJE s kabinetom, za večje. Kada Kapetanovič, Ul. 1. avgusta 1, Kranj 1900 PIRNAT JANEZ Zg. Brnik 79 Tel.: 42-718 Polaganje keramičnih ploščic in postavitev vseh vrst peči in kaminov. V najem oddam STANOVANJE v Kranju, 45 kvad. m., cena 45o DEM, predplačilo za eno leto. flp 34-406, po 17. uri_1920 Iščem najemniško SOBO, s kopalnico, na Bledu ali okolici. Gostinsko turistična delavka na gradu, Milena Mandič, Ljubljanska 12, Bled 1934 vozila Po delih prodam R 12 in R 18. Miro Medic, Koritenska 31, Bled 1572 Prodam Z 128, letnij junij 1988, re gistrirana do oktobra 1991. Filipič, Žirovnica 80/a, 9 801 -456 1574 Prodam VW SCHIROCCO, 1978. «• 42-307 letnik 1667 Ugodno prodam DIANO 6 L, letnik 1978, modre barve, potrebna manjšega kleparskega popravila na desni zadnji strani. Poleg dam še 2 novi zimski GUMI in polno REZERVNIH DELOV. Vse skupaj za samo 1.300 DEM. Informacije na 061/627-136_1905 Ugodno prodam ŽREBIČKA Haf- 1926 Prodam AUDI 80, letnik 1977, lepo ohranjen. Jože Hafner, Lom 88, Avto nega 1950 zaposlitve Ste ostali brez zaposlitve in vas čaka negotova prihodnost? Pomagajte si z ZASTOPNIŠKO PRODAJO najsodobnejših priročnikov pri DZS. Zaželena je srednja izobra-zba. 9 75-954_1747 Gostilna v Kranju zaposli KUHARJA. * 25 266 1893 Prodam MESO pol teleta. Informacije na g 065/76-135 1929 TELIČKA starega 7 mesecev, prodam. Tončka Rupar, Bodovlje 12, Škofja Loka 1930 Prodam več TELIČKOV Simental-cev, starih 14 dni. Žabnica 43 1937 BIKA za zakol in dve breji TELICI Simentalki, prodam.^ 44-149 _1942 Prodam TELETE Simentalce, po izbiri, stare dva meseca in domače ŽGANJE. Ljubno 126, Podnart 1947 Prodam osem tednov starega BIKCA, za zakol ali nadalno rejo. 1f 66-271 1951 ZAHVALA Ob smrti naše drage mame FRANCKE PINTAR roj. Okorn se najlepše zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem, prijateljem in sodelavcem za ustno in pisno izrečeno sožalje, za darovano cvetje, sveče in spremstvo na njeni zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni vsem sosedom, ker ste tako skrbeli za našo mamo v času njene bolezni in ste nam v najtežjih dneh pomagali. Zahvaljujemo se dr. Možganu in patronažni sestri Mariji za zdravljenje in pomoč med mamino boleznijo. Lepo se zahvaljujemo pogrebcem in gospodoma duhovnikoma za lep pogrebni obred. ŽALUJOČI: hčerki Marička in Francka z družino Sorica, L februarja 1991 ZAHVALA V globoki žalosti smo se poslovili od našega moža, očeta, dedka, brata, strica IVANA JUHANTA iz Praš 40 Žaro smo položili 5. februarja 1991 na kranjskem pokopališču. Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrekli sožalje ter vaščanom iz Praš za podarjeno cvetje, govorniku ZB Mavčiče in praporščakom ter pevcem iz Nakla. VSI NJEGOVI! ZAHVALA Ob prerani boleči izgubi dragega moža, očeta, strica, bratranca in prijatelja VIKTORJA ERMANA p. d. Vikoia se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, sovaščanom in sodelavcem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala vsem za denarno pomoč, podarjeno cvetje in izrečeno sožalje. Posebej se zahvaljujemo kolektivu Iskra instr. Otoče za lepe poslovilne besede. Hvala gospodu župniku za lepo opravljen cerkveni obred. ŽALUJOČI: žena Marija, sin Aleš, hči Mateja, mama in ostalo sorodstvo NOVICE IN DOGODKI Slovenija in svet Samostojnost pogoj za priznanje Predsednik predsedstva Republike Slovenije Milan Kučan je sprejel člane konzularnega zbora, predsednik vlade Lojze Peterle in zunanji minister Dimitrij Rupel pa sta ocenila uspešnost naših prizadevanj za mednarodno priznanje. Evropa so tudi mali narodi Slovensko politično vodstvo je pretekli teden pripravilo sprejem za člane konzularnega zbora iz Zagreba. V njegovem imenu je slovensko vodstvo nagovoril doyen konzularnega zbora, generalni konzul Švice v Zagrebu gospod VVerner Maurer. Dejal je, da išče današnja Evropa navdih v svojih najlepših moralnih tradicijah in neguje plemenito težnjo: spoštovanje človeškega dostojanstva, od česar je odvisno vse. S temi volitvami, ki jih je dinamična republika Slovenija izpeljala prva, se je v Sloveniji marsikaj spremenilo. Sedanja prizadevanja vaše vlade, da bi slovenskemu ljudstvu zagotovila mir, gospodarski razcvet in blagostanje, mnogi občudujejo. Moji kolegi in jaz vam zagotavljamo našo podporo, je dejal gospod Maurer. Predsednik predsedstva Milan Kučan je v nagovoru izrazil upanje, da bodo sedanjo in prihodnjo Evropo krojili tudi mali narodi in v tem okviru bo našla svoj prostor tudi Slovenija. Slovenski narod se je s plebiscitom odločil graditi svoj dom svobode in neodvisnosti, tako kot si ga gradijo drugi veliki in mali narodi Evrope. Svoje namere in želje smo izrazili v Izjavi o dobrih namenih, kjer smo jasno poudarili, da svojih interesov ne želimo uresničevati niti v škodo drugih narodov v Jugoslaviji, niti ne želimo z njimi ogrožati miru in varnosti drugih držav. Plebiscit nas zavezuje, da ravnamo zrelo, odgovorno, razumno in tudi pogumno. Pri odločanju o temeljih nacionalne varnosti bomo vzeli v enakopravno presojo tudi možnost bodoče demilitarizacije Slovenije, ki dobiva vse večjo podporo med ljudmi in političnimi strankami pri nas. Pri reševanju jugoslovanske krize izključujemo silo. Če pa bi se izkazalo, da je skupno življenje nemogoče, bo Slovenija zrelo sprejela izziv življenja v samostojni, suvereni državi. Računamo na podporo mednarodne skupnosti. Evropi pripadamo geografsko, pa tudi po zgodovinskih, kulturnih, političnih in gospodarskih tradicijah, je dejal Kučan. Slovenci v Benelux Predsednik slovenske vlade Lojze Peterle in minister za zunanje zadeve dr. Dimitrij Rupel sta na časnikarski konferenci predstavila slovensko zunanjo politiko. Zunanjepolitična aktivnost naše republike je v zadnjih mesecih aktivna, sta povedala premier in minister. Obiskala nas je vladna delegacija Slovaške in podobna delegacija italijanske pokrajine Veneto. Peterletu in Ruplu se bo med bližnjim obiskom Belgije. Nizozemske in Luxemburga pridružil tudi finančni minister dr. Marko Kranjec, našo delegacijo pa bodo sprejeli vsi trije premieri držav gostiteljic, zunanji ministri, finančniki in vodilni funkcionarji Evropske skupnosti. To je pokazatelj vse večjega zanimanja evropske politike in javnosti za Slovenijo, kljub še vedno konzervativnemu in tradicionalnemu pogledu na enotno Jugoslavijo. Povečuje se zanimanje za odpiranje naših predstavništev (London, Sydney, Buenos Aires), dvoje predstavništev pa bomo odprli v Rimu in Abidjianu. Pri razdruževanju z Jugoslavijo, kar bo Slovenija pospešila, je težko ločiti notranja in zunanjepolitična vprašanja. Slovenija bi se že lahko odcepila, vendar tega ni storila, ampak še vztraja pri minimalnem financiranju federacije v prehodnem obdobju. Da bi se izognili hiperinflaciji, bo gradila Slovenija svojo gospodarsko in monetarno politiko. Ne sprejemamo povečevanja zveznega proračuna in javne porabe. Nevtralnost je strateška usmeritev Slovenije, prav tako demilitarizacija, vendar jo je treba zaradi razmer uresničevati postopoma. Naslonitev na vojaške zveze ni nujna. Na mednarodno priznanje lahko računamo, ko bomo samostojni, pripravljenosti za priznanje pa ni izrekla samo ena država. Slovenija ne bo dodatek Italije ali Avstrije, ampak bo samostojna država. Mi smo talci Jugoslavije, saj nam ne zaupajo zaradi razmer v Jugoslaviji in ne v Sloveniji. Odpiranje trga nas ne bo spravilo na kolena. Večino zunanjega dolga bo mogoče razmejiti. 1,8 miljarde dolarjev je jasnega, večji problem bodo dodatne 3 milijarde, ki pa se tudu dajo razmejiti. To je treba storiti čim prej, da bi Slovenija lahko že začela odplačevati svoj del. V skupščini se bo kmalu znašel zakon o zunanjih zadevah, ki bo imel veljavo šele, ko se bo Slovenija pravno na vseh področjih ločila od Jugoslavije. To naj bi storili že na prvem zasedanju skupščine. • J. Košnjek Previdna izjava kanclerja Ugibanj, katere države utegnejo prve priznati osamosvojeno Slovenijo, je veliko. Največkrat so omenjene Madžarska, Češkoslovaška federacija, Italija, Avstrija. Avstrtijski kancler Franz Vra-nitzkv je na to vprašanje odgovoril previdno: čim bolj si moramo prizadevati, da bi z Jugoslavijo, pomembno in cenjeno sosedo, tudi naprej dobro sodelovali in dobrososedsko živeli, glede Slovenije in njenega prizananja s strani Avstrije pa je dejal, da je stvar Jugoslavije, ali se bodo njeni narodi osamosvojili ali morda začrtali druge meje. Za dosedanje skupno življenje jugoslovanskih republik pa je uporabil izraz "težavno ravnotežje". Sporočilo bralcem, ki sodelujete v naših nagradnih igrah! Na podlagi Vaših želja in predlogov, spoštovani bralci, imamo v Gorenjskem glasu kar nekaj stalnih nagradnih iger (vsak teden nagradna križanka, »skriti predmet«, glasbena lestvica, obisk pri vas doma, itd.). Veseli smo, da Vas navedena oblika razvedrila zelo zanima, kar sklepamo tudi po tem, da je vsak teden v našem bobnu za žrebanje po 2000 rešitev križanke. Včeraj in danes smo prejeli zelo veliko dopisnic (in še zmeraj tudi pisem), na katerih pošiljate rešitve križanke iz petkovega Gorenjskega glasa. Kar veliko dopisnic in pisem je premalo frankiranih - očitno ste, spoštovani reševalci križanke in sodelujoči v ostalih naših nagradnih igrah, spregledali podražitev poštnih storitev. Od 6. februarja naprej je namreč poštnina za dopisnico 2,00 din, za pismo (do 20 g) pa 2,50 din. Zato Vas vljudno naprošamo dvoje: izpolnjene kupone za nagradne igre pošiljajte na dopisnicah, da bomo Vaš kupon dali v pravi boben - ter seveda ne pozabite pripisati svojega naslova. In drugič: na dopisnico nalepite znamko za 2,00 din oziroma frankirajte Vašo pošiljko skladno s ptt cenikom. Ta napotek naj velja tudi za vse, ki našemu uredništvu naslavljate pisma, zahteve, gradiva itd. Lep pozdrav ter vsem reševalcem križanke obilo srečel Direktor in glavni urednik Marko Valjavec Zadnji grižljaj iz loškega referendumskega programa V Retečah odprli povečano in polepšano šolo Reteče, 8. februarja - Odprtja novih ali preurejenih šolskih prostorov so v današnjih časih pravcate bele vrane. V Retečah so ga bili danes še posebno veseli, saj je bila njihova podružnica matične šole Cvetka Golarja s Trate zadnja v vrsti občinskega referendumskega programa, za katerega se je samoprispevek iztekel že pred pol desetletja. No, Ločani so ljub temu obljubo držali in denar za prizidek in preureditev reteške podružnice zbrali na druge načine. skupaj z Radiom Žiri NOVINARSKI VEČER v Žireh sobota, 23. februarja, ob 19. uri dvorana DPD Svoboda Pokrovitelj Zavarovalnica Triglav d.d. Ljubljana Območna enota Kranj Adi Pintar, vodja podružnične šole in hkrati predsednik gradbenega odbora, je na današnji slovesni otvoritvi, ki je posrečeno sovpadla s slovenskim kulturnim praznikom, uvodoma priznal, da gaje bilo pogosto strah, da bo reteška šola kot zadnja na referendunskem spisku izpadla. »S pripravami smo začeli maja 1989. leta, ko smo ugotovili, da potrebujemo novo kuhinjo, jedilnico, telovadnico in nekatere druge prostore. Dodatnih zemljišč za gradnjo nismo uspeli dobiti pa tudi denarja za veliko telovadnico ni bilo dovolj. Namesto nje smo dobili malo telovadnico dvanajst krat deset metrov, dovolj veliko za potrebe šole in za rekreacijo krajanov. Zmanjšati smo morali tudi uporabne površine šole. Junija lani se je začelo pravo delo. Naj za ilustracijo povem, da je bilo narejenih 320 kubičnih metrov izkupov, porabljenih 246 kubičnih metrov betona, 888 metrov opažev, da je bilo obnovljeno električno, vodovodno, ogrevalno omrežje, vstavljena nova okna, vrata, narejena nova fasada,« je poročal Adi Pintar. Dograditev in preureditev reteške podružnice je stala 7,5 tay lijona dinarjev. V večini prostorov je tudi nova oprema. Največja pridobitev je vsekakor telovadnica, čeprav majhna, nova kuhinja z jedilnico, učilnica za malo šolo, umivalnica zob, knjižnica, zbornica, obnovljeno je bilo tudi šolsko stanovanje. Šoli manjkajo le tehnični učni pripomočki: TV z videom, radio, grafoskop, pianino in drugi, s čimer bi se reteška šola približala standardom drugih šol. Med gradnjo so učenci gostovali v prostorih župnišča in krajevne skupnosti, učiteljica iz matične šole Mara Potokarjeva je z3 ta čas vzela pod streho svoje hiše družino iz šolskega stanovanja- Škofjeloški župan, ki je na otvoritvi reteške šole nastopil ko slavnostni govornik, je svoje besede namenil predvsem šolarjem, ki jim je položil na srce, kako pomembna sta učenje in znanje-Svečan dogodek je s svojimi deli popestril slikar Herman Gvard; jančič, v kulturnem sporedu so nastopili šolski pevci, tamburaši in drugi glasbeniki. • H. Jelovčan, Foto: J. Cigler Maškar malo, sem pa kot ponavadi Kranj, Mojstrana, 11. februarja - Letos je bilo maškar manj kot minula leta, le otroške maškarade in prireditve ob pustu so bile imenitne. Minula sobota in nedelja naj bi tudi pri nas minila v znamenju veselega razpoloženja, pustnih norčij, maškar in pustnih veselic. Pa je bilo kaj malo od veselega in norčavega pusta, saj je bilo v soboto razmeroma malo pustnih mask in maškar, v nedeljo pa je številne pustne prireditve pokvarilo slabo vreme. Tako so v nedeljo odpovedali domala vse prireditve, ki so jih nameravali pripraviti na prostem. Pustne veselice v soboto zvečer pa so seveda bile, po gorenjskih hotelih in v domovih po krajevnih skupnostih. A tudi tam so ugotovili, da je bilo minula leta veliko bolj zabavno, veliko več pustnih maškar.. V soboto dopoldne po naših mestih domala da nisi srečal nobene maškare. Maškare sicer nobene, šem pa kot ponavadi... Tako so pustno »čast«letos brez dvoma reševali najmlajši: s prisrčnimi prireditvami in z zelo lepimi maškarami. Ko smo v soboto dopoldne spremljali pustni sprevod po Alešu Koncilija je mamica sešita imenitnega Žabjega kralja... Kranju, smo bili kar presenečeni, toliko je bilo malih m3' škar'c, da bi se tekmovalna komisija, če bi jih ocenjevala, >e stežka odločila za najlepšo; Otroci vseh starosti so b»l sproščeni, pred mikrofonom na ploščadi, peli so pesmic . se med seboj zvedavo ogledov*1 * Otroške maske so bile zares iz* virne - mamice so se na moč P°" trudile, da so bili njihovi otr°c* domiselno in lepo napravljeni z veselega pusta. . • Še bolj prisrčno je bilo v kinu Center, kjer je otroke zaba; vala Romana Krajnčan. OtroC so peli in lepo sodelovali z vo-diteljico, ki je ponovno pokazala, kako zna pritegniti otrOj ško pozornost in jih pripravi do sodelovanja. V več drugih krajih gorenjske občine so se male maškar predvsem drsale povsod tam. kjer imajo led. Tako kot na igrišču v Mojstrani tudi drugod... • D. Sedej Na igrišču v Mojstrani so v soboto plesale male maškare. Pustni sprevod v Tržiču - danes! Tržič, 12. februarja — Zaradi slabega vremena je tržiško Turist1' čno društvo predvčerajšnjim moralo odpovedati tradicionalni spre| vod pustnih maškar po tržiških ulicah. Ker upajo, da bo danes z vremenom več sreče, vabimo vse tržiške pustne maske in seveda firt>ce ob 16.30 uri v občinski atrij, kjer bo začetek sprevoda in zaključji3 razglasitev najbolj izvirnih mask. Turistično društvo Tržič je v sode-lovanju s turistično sekcijo iz Loma pod Storžičem tudi letos načrtO" valo prireditev »lomski poh«, ki je vezana na tradicijo v predpust' nem času, vendar letos zanjo ni pogojev, saj je bila v Lomu prav na pustno soboto poroka. Tržiške maškare, danes ob 16.30 uri vas bodo člani tržiškega P'' halnega orkestra pospremili po tržiških ulicah, najboljšim maskam pa so tržiška podjetja (Tiko, ZLIT, Mercator Preskrba, Lepenk3/ Kmetijska zadruga, Komunalno podjetje, SAP, Oblačila Novost, ™' skont Center ter Alpetour Potovalna agencija) pripravila kar 20 bog3' tih nagrad. Najizvirnejše maske bo izbrala strokovna komisija *1 Tržič. v«, m Ženska gibanja protestirajo Zoper nasilno politiko Ljubljana, 7. februarja - V izjavi, ki so jo podpisale slovenske & odvisne ženske skupine, je rečeno, da očitni poskusi razpletanja j^e. slovanske ustavne krize z nasilnimi sredstvi, rastoča militarizadJ Tina in Petra Mekiš ter Maja Zore s Kokrice so bile dame in Pika Nogavička.....Foto: D. Sedej družbe, hitro propadanje ekonomije, nazadovanje socialne varno in pravičnosti že prizadevajo predvsem ženske, mlade ljudi, otro K * ostarele in invalide. Zato ženska gibanja zahtevajo: departizacijo depolitizacijo JLA in moratorij na služenje vojaškega roka v JL-A. kojšen umik JLA iz politike in ostajanje vojske v kasarnah, takojs začetek hkratne demilitarizacije v federaciji in republikah, nada'J vanje strpnih in argumentiranih političnih pogovorov predstavnik republik, vključno z albansko narodnostjo. Ženske nasprotujejo z rabam gibanj za nasilno politiko. • J. K.