PRIMORSKI DNEVNIK Cena 6o1i7 VČERAJ DRUGM ŠEST POTRESNIH SUNKOV NA SICILIJI Leto XXIV. Št. 14 (6907) TRST, sreda, 17. januarja 1968 Ni znano dokončno število mrtvih in ranjenih ker še vedno pogrešajo veliko število oseb Prvo poročilo notranjega ministra Tavianija - Nadaljuje se mrzlično iskanje med ruševinami - Povsod veliko razdejanje - Predsednik Saragat je včeraj obiskal prizadete kraje - Pomoč iz vse Italije in iz tujine Pogled na Montevago, ki je bil med najbolj prizadetimi kraji pri potresu PALERMO, 16. — Od polnoči do 20. ure danes je bilo na fcjieiliji še drugih šest potresov. Prvi sunek je bil ob 1.56 in je dosegel jakost pete stopnje Mercallijeve lestvice. Drugi iste jakosti je bil ob 5.11. Nov sunek je bil ob 13.13 iste jakosti. Močnejši pa je bil ob 14.12 in je dosegel šesto in sedmo stopnjo. Peti sunek je bil ob 15.31 z jakostjo pet? stopnje. Najmočnejši je bil ob 17.43 in je dosegel 8,5 stopnje. To je bil najmoč-hejši potresni sunek po sunku v noči med nedeljo in ponedeljkom, ki je povzročil največjo škodo. Sunek ob 17.43 je trajal V2 sekund in njegovo središče le bilo v mestecu Camporeale v pokrajini Palerma. Tu so nastala tri majhna brezna, ki so začela bruhati žveplene pline in vlažen pesek. Z današnjimi suniti je bilo do sedaj skupno 28 sunkov. Področja na Siciliji, ki jih je Prizadel potres, pripadajo enemu °d dveh tako imenovanih potresnih pasov. Med državami, ki jih zajema ta pas, ki gre po Siciliji, m ki so še posebej prizadeti zaradi potresov, so Jugoslavija, Gr-C1ja in Turčija. Kakor je znano, so nedavno močni potresi na ob- Pročju tega potresnega pasu leta 1755 v Lizboni, leta 1908 v Messi-m, leta 1939 v Anatoliji, leta 1962 v Agadiru in leta 1963 v Skopju. Predsednik republike Saragat je obiskal danes Sicilijo in si ogledal Prizadete kraje. Deloma je potoval ? avtomobilom, deloma pa s helikopterjem. Pogovarjal se je s prizadetim prebivalstvom in je obiskal tudi nekatere bolnišnice ter se ie ob 16.53 vrnil z letalom v Rim. Danes je odpotoval v Palermo oacelnik glavnega štaba za obram-p°. general Aloja. Ogledal si bo Prizadete kraje, da ugotovi, kakšni Ukrepi so potrebni za pomoč, ki jo rahko daje vojska. RIM, 16. — V senatu so danes Počastili spomin žrtev katastrofal-PeBa potresa na Siciliji in vlada Ju sporočila podatke, ki jih Je do-°ua do danes popoldne o mrtvih, ranjenih in o uničenju. Prvi je go-{?ril predsednik senata Zelioli "Janzini. Zatem je notranji mini-ster Taviani sporočil, da po po-Patkih, ki jih je vlada dobila do ‘runutka, ko on govori, je bilo 122 mrtvih in 400 ranjenih. Poudaril pu Je, da se ti podatki tičejo tru-Pf*. ki so jih našli pod ruševina-Pu, in ranjenih, ki so jih sprejeli v bolnišnice. Podatki se lahko od ure do ure spremenijo. Sproti ko ^stranjujejo ruševine, bi mogli uajti druga trupla in s časom bi mogli ugotoviti še druge ranjence X, raznih bolnišnicah. V pokrajini i rapani je 12.000 ljudi brez strehe, v Pokrajini Agrigento pa 8000. „ se tiče uničenja, Je minister »vedel naslednje podatke: v Moniki?0 je bilo na podlagi poročila 'PJMJrtva gasilcev uničenih 98 odtokov hiš, v Santa Margherita r?“če 80 odstotkov, v Monfi 10 uastotkov, v Gibellini 90 odstot-v Salaparuti 85 odstotkov, v anta Ninfi 50 odstotkov, v Pog-tuoreale 30 odstotkov, v Partanni Pk 15 odstotkov. Se vedno se vdi-vei°i zemeljski usadi na cestah, ki etejo omenjene centre. Taviani je nato na dolgo govoril ^./organiziranju pomoči in o ukre-Pm> ki jih je takoj odredilo vodni-0 2a civilno zaščito pri notra-jem ministrstvu. Poudaril Je pri-i-kue^anje karabinjerjev, pripadni-in Javne varnosti, gasilcev, vojske stv civlUstov pri reševanju. Letal-je poskrbelo za stalno hitro Pmmeščanje reševalnih skupin in 1,1?ustev. Mornarica sodeluje s he-sopterjl in z ladjami, ki prevali1? vojaške odrede. Rdeči križ je ucu to pot učinkovito nastopil. f°leg tega sodelujejo še številne uruge organizacije. vlitem Je Taviani poročal o seji sen 111 Je bila davi pod pred-m M°ra in na kateri so gonili1 0 nac*aljnjih ukrepih. Skle-stw, 80 ^ati na razpolago mlnistr-mirT- ?a J®vna dela in notranjemu ministrstvu vse, kar bo potrebno Pomoč in za obnovo. Glavni rav. Danii za civilno zaščito Je v Tra-e«Uju, da koordinira pomoč. Ste- v Palermo, Agrigento m druge kraje. Pozneje je minister Taviani sporočil, da je bil danes ob 17.34 v Palermu in Trapaniju nov potres, k ije sejal paniko med prebivalstvom. v Na splošno ni moč še podati končne slike in podatkov o številu žrtev in ranjenih, ker se še nadaljuje odstranjevanje ruševin in ker pogrešajo še veliko število ljudi. Tudi škoda se ne da še dokončno oceniti. No področju Agrigenta je potres skoraj popolnoma uničil imiiMiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiitiimimiiiiiiHiiiiiiitiiiiiiia RAI zbira prispevke za Sicilijo RIM, 16. — Italijanska radio-te-levizija je začela zbirati prispevke za žrtve potresa na Siciliji. Javili so da bodo vsi sedeži RAI odprti od 8. do 24. ure vsak dan, dokler se zbiranje prispevkov ne zaključi. Prvi prispevek je dal predsednik Saragat, in sicer 1.250.000 lir, „ .______ r_._ r______... ki je polovica njegovega osebnega Xek. 20.000 frankov. Francoska vla- poljske pridelke, ker so se z bližnjih gora utrgali zemeljski usadi. V vsej Italiji se pokrajinski odbori AVIS pripravljajo, da zberejo kolikor mogoče veliko količino krvi, da jo pošljejo na Sicilijo. Italijanski Rdeči križ je pozval vse svoje odbore in pododbore, naj organizirajo zbiranje krvi in pomoči (denar, živila v škatlah, mleko, meso, odeje in volnena oblačila). Na prizadeta področja so že prispele večje količine krvne plazme, živil in oblačil. Iz Zahodne Nemčije sta odleteli dve ameriški letali z ameriško pomočjo. Z Malte je prispelo britansko letalo s tremi angleškimi zdravniki, s šestimi asistenti in s sanitetnim materialom. S posebnimi ladjami so iz Velike Britanije poslali tudi tisoč odej, zdravila in sanitetni material. Tudi iz raznih italijanskih mest so že poslali tovore z najnujnejšimi potrebščinami in z zdravili. V Rimu so se sestala tajništva treh sindikalnih organizacij, ki so pozvala teritorialne strokovne organizacije vse države, naj sprejmejo skupne pobude za aktivno pomoč ter naj se neposredno povežejo s sicilskimi sindikalnimi organizmi. Tudi iz drugih držav poročajo o pobudah za pomoč prizadetemu prebivalstvu. Organizacije Rdečega križa so že pozvale prebivalstvo, naj prispeva za pomoč. Francoski Rdeči križ je poslal prvi prispe- prejemka. Predsedstvo republike pa je prispevalo z 10 milijoni lir da je sporočila, da je pripravljena dati na razpolago nekaj specialistov svoje službe za civilno zašči- DANES V KOMISIJI ZA OBRAMBO POSLANSKE ZBORNICE to. Denarni prispevki križa in drugih organizacij so prispeli tudi iz drugih držav. Zunanji minister Fanfani je dobil številne sožalne in solidarnostne brzojavke iz vseh krajev sveta. Številni državni poglavarji pa so poslali podobne brzojavke predsed. niku Saragatu. Sožalne brzojavk« in pomoč iz Jugoslavije BEOGRAD, 16. — Predsednik zvezne skupščine Milentije Popovič, ki po ustavi zastopa odsotnega predsednika republike maršala Tita, je brzojavno izrekel sožalje predsedniku republike Italije Saragatu ob nesreči ,ki je doletela Sicilijo, in ga zaprosil, naj bo pri ponesrečenih tolmač iskrenega sočutja jugoslovanskih narodov. Brzojavna sožalja so ob nesreči, ki je doletela Sicilijo, izrazili tudi CK ZKJ generalni konfederaciji dela Italije CGIL, italijanski zvezi dela UIL, federaciji sindikata delavcev CISL. V sožalni brzojavki jugoslovanskega Rdečega križa italijanskemu RK se med drugim naproša za sporočilo, kakšna pomoč je potrebna. Vršilec dolžnosti državnega tajnika za zunanje zadeve Miša Pavi-čevič je sprejel danes italijanskega odpravnika poslov Folchija, kateremu je v imenu tajništva izrazil sožalje ob potresu na Siciliji in ga seznanil s sklepom zveznega izvršnega sveta, da se prizadetemu prebivalstvu pošlje pomoč. Danes so odposlali iz Jugoslavije prvo pomoč. Zvezni izvršni svet je sklenil poslati odeje, šotore in živila v skupni vrednosti 220.000 .novih dinarjev (11 milijonov lir). Vse to so poslali s posebnim letalom. Tudi v posameznih delovnih kolektivih so začeli zbirati prispevke. Pojutrišnjem bo prišlo iz tovarne Tomos v Kopru 22 darovalcev krvi v Trst. go Cirilmetodijske družbe katoliških duhovnikov v reševanju obojestranskih vprašanj. Člani konzularnega zbora v Ljubljani in Zagrebu so danes čestitali ob novem letu predsedniku skupščine Slovenije Sergeju Kraigherju, predsedniku izvršnega sveta Stanetu Kavčiču in predsedniku mestne skupščine Mihi Košaku. Ob tej priložnosti je Sergej Kraigher izrazil italijanskemu generalnemu konzulu dr. Antoniu Restivu globoko sožalje prebivalstva Slovenije ob nesreči na Siciliji. A. Papandreu v Parizu PARIZ, 16. — Andreas Papandreu je danes zapustil Atene skupaj z ženo, ameriško državljanko Margaret in s tremi od štirih sinov. Po nekaterih vesteh bo najprej odpotoval v Skandinavijo, nato pa se bo stalno naselil v ZDA, kjer mu je bilo ponujeno mesto docenta za gospodarska vprašanja na univerzi. Andreas Papandreu ima 49 let in je bil minister za gospodarska vprašanja v vladi, ki ji je predsedoval njegov oče. Novinarjem v Parizu ni hotel dati nobene izjave in je samo napovedal tiskovne konferenco, ki jo bo imel čez nekaj dni. Kozmos 199 MOSKVA, 16. - V Sovjetski zvezi so danes uspešno izstrelili satelit «Kozmos 199». Satelit obkroži Zemljo v 90,2 minute. Njegov apo-gej znaša 386 kilometrov, perigej pa 204 kilometre. Vsi aparati redno delujejo. MOSKVA, 16. — Sovejtska vlada je imenovala pomočnika zunanjega ministra Jakova Malika za stalnega predstavnika SZ v OZN in varnostnemu svetu namesto dosedanjega predstavnika Nikolaja Fe-dorenka. Prebivalca iz Gibelline objokujeta smrt sorodnikov, medtem ko čakata skupno z drugimi, da ju odpeljejo v zbirno središče lllllllllllllllllllllllll|||||||||||||||||||||||||||||||||||imi|lllllll,lll|l||M|ll|||||||,|,l,|,ul,,,,|MI|,,||,|||,l|l|||||l||II|||l|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||,l,ll,ll||||||||,|||||||||,,|U|,||||||,|||||||,|,|||,,||,|||„|,|„„,l„m,||,„|„„„||||a SPOROČILO WILSONA V POSLANSKI ZBORNICI Razprava o preiskovalni komisiji o zadeviSIFAR Za novega predsednika ustavnega sodišča izvoljen prof. Sandulli iz Neaplja RIM, 16. — Komisija za obrambo v poslanski zbornici se bo sestala jutri ob 9.30, ko bo razpravljala o zahtevi, da se ustanovi parlamentarna preiskovalna komisija 0 dejavnosti SIFAR. Zahtevi o u-stanovitvi komisije sta dve. Prvo je predložila skupina komunističnih poslancev in se nanaša na preiskavo o protiustavnem delovanju nekaterih vojaških organov državne varnosti in predlaga, da se člani ko misije imenujejo za člane preiskovalne komisije Drugi predlog je poslancev PSIUP, ki predlagajo, da komisijo sestavlja 25 poslancev, ki jih imenuje predsednik zbornice na osnovi razmerja raznih skupin. Po pravilniku je treba ta predlog obravnavati kot kakršen koli zakonski predlog in bo o njem torej najprej razpravljala komisija, v kateri je 18 demokristjanov, 7 socialistov, 11 komunistov, 1 social-proletarec, 2 liberalca, 2 misovca, 1 monarhist in končno neodvisni posl. Pacciardi. Vse kaže, da se bosta PSU in KD po predhodnem sporazumu u-prla ustanovitvi take komisije, češ da že obstaja komisija, ki jo je imenoval minister za obrambo Tre-melloni, da se vodi proces De Lo-renzo - Espresso in končno, da javno tožilstvo ze izvaja preiskavo o uporabljanju skriti.i fondov SIFAR. Vendar pa gre za sporazum, ki je kaj šibak, saj socialisti niso preveč zadovoljni in želijo, da pride vse na dan. O tern tudi priča dej- miurujniru puiiiuu. oie- --- — ........... ....... •---- - UX1® funkcionarje so poslali tudi stvo, da se je danes ponovno se stalo tajništvo PSU, ki bo jutri ponovno zasedalo. Liberalci, misovci in monarhista so že povedali, da se ne bodo u-prli imenovanju preiskovalne komisije, čeprav z različnimi ugotovitvami in pravijo, naj vladna večina pove, kaj namerava in naj prevzame vse odgovornosti. V poslanski zbornici je na zahtevo desnice prišlo do krajše polemike o celotni zadevi SIFAR, ko je na njih vprašanja odgovoril minister za zveze s parlamentom Sca-glia, ki je dejal, da se vlada zaveda svoje dolžnosti in svojega interesa, da objasni pred parlamentom zapletene zadeve o SIFAR, pri tem pa mora upoštevati razne preiskave in sodne postopke. Tajnik PLI je izkoristil priložnost za oster napad na vlado, ko Je ugotovil, da tisk objavlja dokumente, češ da so zapleteni v zadevo SIFAR in v tajne fonde ministri, ki so v sedanji vladi, pri čemer misli na ministra Pierracinija in ministra Corono in da vlada pri takih vesteh ne more molčati, pa če gre za resnične, ali za lažne obtožbe. Ustavno sodišče je za novega predsednika izvolilo prof. Sandul-iija, ki se je rodil v Neaplju 22. novembra 1915 in ki je bil profesor za administrativno pravo na raznih univerzah in 1942. leta tudi na tržaški. Napisal je številna znanstvena dela. Vsedržavna tajništva so proglasila stavko pekov, ki bo trajala 24 ur in ki ho 31. Januarja Stavko so proglasil po razbitju pozajani za obnovitev delovne pogodbe. Priprave v Pnom Penhu za sprejem Tita PNOM PENH, 16. — V Pnom Penhu pripravljajo slovesen sprejem predsedniku Titu, ki bo jutri na vabilo princa Sihanuka prispel na uraden obisk v Kambodžo. To bo četrto srečanje med državnikoma, toda prvo v Kambodži, kar želi princ Sihanuk s sprejemom in programom bivanja, ki ga je pripravil poseben odbor, posebno poudariti. Princ Sihanuk je nedavno obvestil javnost, da so sprejeli ustrezne ukrepe proti nekaterim skupinam kamboške in kitajske narodnosti, ki so hoteli demonstrirati svoje nezadovoljstvo z obiskom predsednika Tita in na ta način kaliti prisrčnost obiska, ki ga kam-boško ljudstvo pripravlja jugoslovanskemu predsedniku. Danes je kamboški predsednik sporočil tisku, da je voditelj kitajske zarote proti maršalu Titu neki kitajski trgovec, ki pa je zbežal. Številne Kitajce in Kambožane, ki so bili zapleteni v zaroto, pa so aretirali. Sihanuk je izjavil: «Naši prijatelji Jugoslovani so lahko gotovi. Storili bomo vse, kar je človeško mogoče, da zavaruje-mo maršala Tita med njegovim j petdnevnim obiskom v naši državi.« Sihanuk je nato sporočil, da je maršal Tito, takoj ko je zvedel za zaroto, zaprosil, «naj bo milosten do zarotnikov«. Sihanuk je do. dal: «Upošteval bom željo maršala Tita, toda dolžan sem biti strog. Ne morem spodbujati v naši deželi obračunavanja med socialističnimi državami.« Kamboška policija Je sporočila, da so imeli kitajski zarotniki namen ubiti tudi Sihanuka. Varnostne sile so v kraju Siem Reap, 240 kilometrov severno od Pnom Penha odkrile tajne zaloge orožja in okoli tisoč ročnih bomb. Siem Reap je sredi džungle, kjer so veličastni ostanki templjev iz enajstega in dvanajstega stoletja, ki jih bo Tito obiskal. Drastično znižanje vojaških in socialnih izdatkov Velike Britanije Umaknili bodo vse čete onstran Sueza, stornirali so dobave letal v ZDA in zmanjšali obseg oboroženih sil - Resni ukrepi socialne-ga in zdravstvenega značaja, da se izravna trgovinska bilanca LONDON, 16. — Ministrski predsednik Harold Wilson je danes sporočil sklep vlade o drastignem znižanju javnih stroškov, da se tako ozdravi brita iško gospodarstvo. Vladni načrt predvideva znižanje izdatkov za 300 milijonov funtov v prihodnjem davčnem letu 1968-69 in za 416 milijonov funtov v naslednjem letu 1989-1970. Glede vojaških izdatkov je Wil-son napovedal, da bodo stornirali nakup 50 ameriških letal vrste F-lll in da bodo postopno umaknili vse čete vzhodno od Sueškega prekopa z izjemo čet, ki jih imajo v Hong-Kongu. V celoti predvideva načrt znižanje stroškov, da se bo število mož v oboroženih silah zmanjšalo za 75.000 vojakov, poleg tega pa bodo odpustili 80.000 civilistov, ki jih zaposluje vojska. Predvideno je, da bodo postopoma umaknili iz aktivne službe še tri preostale britanske letalonosilke, in to je s poredno, kot bodo zapuščali britanske ba- gram graditve atomskih podmornic, ki služijo za iskanje in uničevanje sovražnih podmornic. Brigada znanih vojakov «Gurkov», ki ima sedaj 12.000 mož, bo razpolovljena, tako da bo ostalo samo še 6.000 mož. Niso predvideni posebni ukrepi glede britanske «armade ob Renu«, vendar pa je Wilson napovedal, da bodo pričeli razgovore z Zapadno Nemčijo o vzdrževanju teh vojaških oddelkov, ker zapade ustrezni sporazum 31. marca. Wilson nj nič izjavil o načrtu izdelave naglega potniškega letala «Con-corde« niti letala z zelo veliko zmogljivostjo kot tudi o graditvi tunela med Francijo in Veliko Britanijo, iz česar izhaja, da se najbrž glede teh načrtov ni nič spremenilo. Nič manj pomembni niso ukrepi, ki se nanašajo na notranjo poze na področju Bližnjega in Dalj- i trošnjo, oziroma znižanje proraču-__________________________________________________________________________________________Jt_____ nega vzhoda Zmanjšali bodo pro- I na za notranje potrebe. Glede šol- ] ko, °da bodo skrčili" načrte”za "grad- Niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii m iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiJiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii n iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii„i n m n ii mm min 11111,11 iiiuiiiinminiiiimm stva je Wilson sporočil, da do 1973. leta ne bodo izvedli načrta, ki je predvideval, da se zviša obvezno šolanje od 15 na 16 let in da ne bodo več delili brezplačno mleka v srednjih šolah. Vlada je sklenila, da bodo morali bolniki plačati takso okrog 190 lir za vsak recept z izjemo oseb, ki imajo več kot 65 let ali pa manj kot 15 let, za nosne ženske in za kronične bolnike. Zvišali bodo prispevek, ki ga plačujejo delavci in delodajalci za zdravstveno zaščito, ni pa predvidena nobena omejitev graditve novih bolnišnic. Pri graditvi cest bodo znižali izdatke za 53 milijonov funtov v lotu 1968-69 in za 69 milijonov v letu 1969-70. V razdobju 1968-69 ne bodo nikogar zaposlili v državni službi. Civilna zaščita bo hudo okrnjena, tako da bodo ostala samo sredstva za vzdrževanje že obstoječih sredstev. Zmanjšali bodo tudi sredstva za krajevne uprave in to zlasti glede graditve občinskih stanovanj, ta- MANIFEST SAJGONSKIH INTELEKTUALCEV Načrt guvernerja Romneya za konec vojne v Vietnamu U Tani odklonil vabilo za obisk v Južnem Vietnamu NEW YORK, 16. — Skupina južnovietnamskih intelektualcev je objavila manifest, v katerem poudarja, da je edini način za konec vojne v Vietnamu razpis volitev v Južnem Vietnamu. katerih naj bi se udeležili tudi predstavniki osvobodilne fronte. Manifest poudarja, da bi rao- Novoletni sprejem v Ljubljani LJUBLJANA, 16. - Republiška verska komisija Slovenije je priredila danes tradicionalni novoletni sprejem za okrog 70 slovenskih duhovnikov rimskokatoliške, evange-listične, starokatoliške in srbske pravoslavne verske skupnosti. Na sprejemu so bili med drugimi ljubljanski nadšKof dr. Jože Pogačnik, škofa dr. Držečnik in dr. Jenko, priorji samostanov in profesorji teološke fakultete V svoji novoletni čestitki je predsednik komisije za verska vprašanja Pavle Bojc H dnigim poudaril pozitivno vlo- 1 lesile jamčiti mir v Severnem Vlet- rali obe strani prekiniti sovražnosti do splošnih volitev in saj-gonska vlada bi morala priznati osvobodilno fronto kot neodvisno politično telo ter ji dovoliti, da vlada na področjih, ki so pod njenim nadzorstvom. Prvi korak, ki ga predlagajo intelektualci, je ustavitev ameriškega bombardiranja Severnega Vietnama, hanojska vlada pa bi morala ukiniti dobavljanje pomoči o-svobodilni vojski. Po sporazumu o ustavitvi ognja v Južnem Vietnamu naj bi tega razdelili ena vplivna področja*, na spornih področjih, tj. tistih, ki jih ne nadzoruje niti osvobodilna vojska niti ZDA, bi bila oblast pod nadzorstvom predstavnikov obeh strani. Dan in način volitev bi moral določiti mednarodni odbor držav. Podpisniki so izjavili, da bodo manifest poslali ameriški vladi papežu in predstavnikom osvobodilne fronte. Ameriški guverner Romney, ki namerava kandidirati za predsednika republike, je obrazložil svoj načrt za konec vojne. Izjavil je, da bi morale glavne svetovne ve- vršil naglo anketo, ki je pokazala, da je bila ogromna večina za prekinitev bombardiranja Severnega Vietnama kot tudi uvod za začetek pogajanj. Samo 30 ali 40 navzočih poslovnih ljudi in industrijcev Je podprlo nadaljevanje bombardiranja, štirje ali pet jih je zahtevalo razširitev vojne. Vsi drugi so se izrekli za konec bombadiranja kot bistven element za začetek pogajanj. Predstavnik glavnega tajnika OZN U Tanta Je sporočil, da Je U Tant bral v časopisih izjave juž-novietnamskega predsednika, da bi morali imeti Združeni narodi aktivnejšo vlogo za vzpostavitev miru v Vietnamu. Pripomnil je, da «ceni to gesto, toda nima navade obiskovati države, ki niso članice OZN« namu. v Južnem Vietnamu, Laosu in Kambodži. Načrt predvideva notranjo rešitev v Vietnamu, ki naj bi jo pripravila sajgonska vlada in narodnoosvobodilna fronta. Poleg tega naj bi se velike države sporazumele o jamstvu za mir v Vietnamu, vse pod nadzorstvom mednarodne komisije, ki naj bi bila po možnosti podrejena Združenim narodom. Po mnenju Rommeyja bi moral začetek rešitve predvidevati umik vseh tujih čet, sporazum o udelež-hi osvobodilne fronte pri političnem življenju na jugu, na kar naj bi se začel postopek za združitev obeh Vietnamov. Dejal je nato, da bi morali sopredsedniki ženevske konference, t. j. Velika Britanija in Sovjetska zveza sodelovati, da se doseže sporazum med velikimi državami, da se omogoči mir. Po njegovem mnenju bi nadzorstvo v Vietnamu lahko poverili državam, kakor so Irska, Švedska in Eti opija, ki imajo že izkušnje glede takih nalog. Ameriški senator Robert Kennedy je sinoči ob koncu neke večerje, katere se je udeležilo 700 članov nika Tita za mirno rešitev vseh trgovinske zbornice v Rochestru, iz- mednarodnih sporov. Papeževa zahvala predsedniku Titu BEOGRAD. 16. — Papež Pavel VI. se je brzojavno zahvalil predsedniku Titu za sprejem predloga, da se 1. januar slavi kot dan miru, in ker je podprl njegov predlog kot pomembno spodbudo v iskanju pravičnega in trajnega miru. Papež v svoji brzojavki poudarja, da pozorno spremlja želje predsed- njo stanovanj in bodo zgradili 33.000 stanovanj manj, s čimer bodo prihranili 120 milijonov. Za izjave je vladalo veliko zanimanje in je bilo poslopje zbornice nabito polno. Prvi del ukrepov, ki se nanašajo na znižanje vojaških izdatkov, je laburistična večina sprejela z odkritim odobravanjem, konservativci pa niso bili zadovoljni. Pri drugem delu pa povsem logično ni bilo zadovoljstva v nobenem delu parlamenta. Ministrski predsednik Wilson je v začetku obrazložil ukrepe, ki streme za tem, da bo nedavno razvrednotenje funta imelo učinkovite posledice in da bo privedlo v kratkem k aktivni trgovinski bilanci. V ta namen je treba zmanjšati izdatke v tujini in doma. To pomeni, da je treba v tujini zmanjšati britanske naloge in jih realistično uskladiti s stvarnimi sposobnostmi in obveznostmi. Wilson je nato povedal, da je o umiku čet že obvestil vse članice Commonweal-tha in da, če žele, so pripravljeni na nove sporazume in razgovore, da sodelujejo pri ustvarjanju obrambnega sistema na področju Malezije in Singapura. Sedaj teže k okrepitvi trgovinske bilance, istočasno pa tudi k ekspanziji gospodarstva, zaradi česar se morajo izogniti prevelikemu posegu v nacionalne rezerve. Wilson se je v govoru omejil samo na omejitve javnih izdatkov, napovedal pa je, da bodo v proračunu predvideli tudi omejitve zasebnih izdatkov. Proračun bodo predložili marca ali aprila in bo verjetno vključeval tudi nove takse na nakupe in morda tudi novi davek na dohodek. V imenu konservativcev je Heath izjavil, da je Wilsonov program pomemben tako zaradi svoje vsebine, kot tudi zaradi stvari, ki jih nd napovedal. Končna ocena se bo lahko izrekla, če bo uspelo vzbuditi zaupanje industrije doma in v tujini. Glede zmanjšanja vojaških izdatkov pa je dejal, da vlada ne izpolnjuje svojih obveznosti v tujini. Načelnik liberalne skupine Thoroe pa je vztrajal, da bi morali zmanjšati število državnih uradnikov. Prve reakcije valutnega tržišča niso preveč ohrahujoče, saj je funt dosegel raven 2.14 dolarjev, po sporočilu o ukrepih je celo padel ln je končno zlezel na prvotno raven. Na tržišču z delnicami pa se je čutilo «olajšanje», ker ni bila prizadeta potrošnja in so se zvišale cene delnic veleblagovnic, ki so pričakovale nove davke na potrošnjo. Eškol v Kanadi OTTAWA, 16 — Predsednik izraelske vlade Eškol se je včeraj pogovarjal s predsednikom kanadske vlade Pearsonom. Uradno poročilo pravi ,da sta govor:, od navzočnosti zunanjega ministra Martina o Srednjem vzhodu, o odposlanstvu Gunnara Jarringa in o nujnosti vseh prizadetih, da sodelujejo z U Tantovim predstavnikom. Govorila sta tudi o odnosih med Kanado in Izraelom. Zaradi snežnih zametov so že tretji dan odložili izmenjavo ujetnikov med ZAR in Izraelom. Vreme včeraj: najvišja temperatura 4.5, najnižja 2.7, ob 19. uri 3.8 stopinje, vlaga 94 odst., zračni tlak 1022.6 rahlo raste, veter 10 km jug, nebo pooblačeno, padavine 0.4 mm, morje rahlo razgibano, temperatura morja 6.5 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, SREDA, 17. januarja Anton Sonce vzide ob 7.41 in zatone ob 16.49. Dolžina dneva 9.08. Luna vzide ob 20.00 in zatone ob 9.36. Jutri, ČETRTEK, 1». januarja Vera Ferdo Delak gledališki revolucionar je omagal Umrl je Ferdo Delak, prvi povojni upravnik Slovenskega narodnega gledališča v Trstu. Umrl je človek, ki mu je glavno načelo bilo borba za pravice zatiranih, socialno ogroženih, pozabljenih. Od svoje Gorice, kjer se je rodil 29. VI. 1905, ga je pot zanesla na evropska prizorišča velike idejne borbe za novo življenje: 1. 1930 je na Dunaju vodil Proletteater, 1932-33 je vodil Delavski oder v Ljubljani, nato je odšel v Prago, v Berlin, v Pariz in zopet na Dunaj, kjer je prevzel vodstvo gledališča Rdeča pomoč. Od sodelovanja s Kosovelovo skupino pri Mladosti in pri Tanku, totalni angažiranosti v okviru revolucionarnega estetskega in socialnega inovatorstva, do izkušenj pri Piscatorju je ta slovenski brezdomec nosil v sebi o-genj slovenskega preporoda v sklopu svetovnega revolucionarista. Na plakatu prve gledališke predstave v Trstu 2. XII. 1945 najdemo ime Ferda Delaka, vodje gledališča, avtorja ((Jernejeve pravice« po Cankarjevem tekstu, režiserja. «Vse krivice, vsa zasramovanja, vsa preganjanja, je tedaj Ferdo Delak k 4. številki gledališkega lista napisal — «za nami so. V tej zemlji smo izgubili vse. Naše šole, naše knjižnice, naše domove, naša gledališča.« Toda njegova neomajna vera mu jz srca izvije klic: «Zopet doma! O Ttvala vam, to- variši, ki ste S£L borili za to sveto zemljo (...)'Zdčfeli bomo no- vo življenje« Z nastopom Ferda Delaka se je začela nova doba Slovenskega gledališča v Trstu po težkih desetletjih smrti in upora, Ferdo Delak, po zunanjem videzu plah in tih, je bil nemiren duh: zaradi tega nemira ni imel nikjer obstanka. Njegove misli so ga silile vedno naprej, ga zajemale v mrežo vrtoglavih predrznosti, mu narekovale preroške eksperimente, tako da ga lahko imenujemo enega Izmed največjih slovenskih gledaliških revolucionarjev. Njegov poizkus kolektivega gledališča z «Jemejevo pravioo« je gotovo največ ji dokaz njegovega estetskega imperativa. Bil je upravnik reškega gledališča, vodil je Mestno gledališče ljubljansko: bil je tudi ravnatelj mariborskega gledališča. Preden je pred dvema letoma hudo zbolel, je vodil Ljubljanski festival v Križankah. Ferdo Delak, naš veliki gledališki brezdomec, Je bil nadvse pošten, altruist, pripravljen pomagati vsakomur, ki je bil pomoči potreben. Poklonimo se spominu na velikega človeka; naj mu domača zemlja uteši nemir. SEJA DEŽELNEGA SVETA V razpravo o urbanističnem zakonu so včeraj posegli štirje svetovalci Odgovor odbornika Dal Masa komunističnim svetovalcem glede incidenta z radioaktivnimi snovmi v rafineriji Aguila Na včerajšnji seji deželnega sveta so najprej z enominutnim molkom počastili spomin žrtev potresa na Siciliji. Pri tem je predsednik de Rinaldini sporočil, da je poslal pred. sedniku sicilskega deželnega sveta brzojavko, v kateri je izrekel globoko sožalje svojcem smrtnih žrtev ter izrazil solidarnost deželnega sveta in vsega prebivalstva hudo prizadetemu sicilskemu ljudstvu. Zatem Je odbornik za delo Dal Mas odgovori! na vprašanje Oala-brie in drugih komunističnih svetovalcev glede radioaktivne kontaminacije, do katere je prišlo v rafineriji Aquila. Odbornik je dejal, da je takoj stopil v stik z državnimi organi, ki morajo skrbeti za preprečevanje nesreč na delu in nadzirati, kako deluje zaščita proti tem nesrečam, da bi zvedel, kako je prišlo do incidenta 14. novembra lani, ko je dva delavca rahlo oplazilo žarčenje radioaktivnih snovi. Inšpektor za delo je takoj poslal na kraj svojega inšpektorja. Pri tem je ugotovil, da so takoj v začetku seznanili vse operaterje z načinom uporabljanja elektronske naprave z žarki gamma, ki jo imajo v rafineriji. Izdelovalec te naprave je namreč dal vsa navodila, potrebna za manipulacijo z radioaktivnimi viri. Na vsak način je prepovedan vsak neposreden dotik z radioaktivnimi snovmi. Tudi na dan incidenta so operacije Tedno potekale. Toda pri izpraznitvi kovinske sonde, ki je vsebovala kapsule z radioaktivnimi snovmi, se je iztreslo nekaj snovi iz neke pokvarjene kapsule. Naslednji dan je ne ki delavec zasumil, da se mu je streslo malce te snovi na roko in šel na pregled v bolnišnico. Tu so ugotovili, da ga je oplazilo žarčenje radioaktivnih snovi. Zatem so pregledali vse delavce, ki so z njim sodelovali in so le na enemu ugotovili sledove radioaktivnih snovi. Niso mogli ugotoviti, zakaj je ena izmed kapsul počila. Zatem je inšpektor za delo poskrbel, da sta si stvar ogledala na kraju inšpektor zdravnik in inšpektor kemik, da bi ugotovila, ali niso morda kršili predpisov. Odbornik je opisal zatem še vse ostale preglede in kontrole. Prizadeta delavca so zdravili v tržaški in bolonjski bolnišnici. Na koncu so ugotovili, da ni bilo kršitev predpisov. Na vsak način' je odbomištvo za delo svetovalo podjetju, naj poskrbi za. še bolj stroge zaščitne mere, da bi se stvar več ne ponovila. Odbornik Giust pa je odgovoril svetovalcu Boschiju, ki se je pritožil, da razni profesorji tržaške univerze, ki so jim dodeljene stolice, zapuščajo Trst, ker jim nudijo drugod boljše pogoje. Zato morajo dajati razne stolice ((poverjenim profesorjem«, kar škoduje ugledu in študiju na univerzi. Vprašal je, ali ne bi bilo prav, da bi dežela dala upravnemu svetu univerze prispevek, s katerim bi lahko dajali profesorjem posebno doklado za pouče. vanje v Trstu. Odbornik je odgovoril, da odhajajo na primer profesorji tudi iz Barija, Palerma, Ca-gliarija itd. Morda bi s posebno doklado res pridržali v Trstu več profesorjev, toda dežela ni za to pristojna. Na razpravi o urbanističnem zakonu, ki je zatem sledila, so spregovorili štirje svetovalci. Komunist Coghetto je kritiziral pomanjkljivosti zakonskega osnutka in govori! o neugodnem položaju v zvezi z urbanističnim načrtovanjem v deželi ter v zvezi z gradnjo ljudskih hiš. Tako je na primer dejal, da se zakon št. 167 o nakupu cenenih zemljišč, ki naj bi služila za stav-bišča, sploh ni obnesel. Tako so bila na primer zemljišča v Pordenonu povsod predraga, da bi prišla v poštev v ta namen. Svetovalec v odboru socialisti. Dežela daje cele zalogaje denarja industrijcem, medtem ko dobe drugi samo drobtine. Kar se tiče tako imenovanih komprenzorijev, je svetovalec rekel, da jih ne smejo vsiliti od zgoraj. Rekel je, da je treba tudi na tem torišču storiti kaj novega in različnega. Drugi je spregovoril socialist Vol-pe, ki je v začetku poudaril, da ho mnogo odvisno od tega, kdo bo uveljavil zakon, o katerem je govora, skratka, mnogo bo odvisno od njegove dobre volje. Seveda bi morali zakon, ki pa bo imel pač svoje pomanjkljivosti, prilagoditi — ---- življenja. Do- potrebam socialnega slej so izkoriščali razna področja v interesu zasebnikov, ki so s svojimi špekulacijami povzročili razna neravnovesja. To je povzročilo kopičenje stanovanj in visoke socialne izdatke po eni strani, po drugi pa zapuščanje zemlje. Zato bo potrebno veliko načrtno delo in ta zakon mora biti temu delu v pomoč. Psiupovec Bettoli je na splošno govoril o urbanistiki in je dejal, da je možno uspešno urbanistično načrtovanje le v socialističnih dr- žavah, kjer ni zasebne lastnine zemljišč. Dejal je, da se mesta širijo zelo neredno, nekako kakor oljčni madeži, čemur bi se lahko reklo s starogrško besedo ((stihijsko«. V Italiji je častna izjema le Ferrara. Dejal je, da doslej niso dajali raznim javnim upravam (občinam) potrebnih sredstev, da bi lahko kupovale zasebna zemljišča, ki bi jih u-porabili za zidanje ljudskih stanovanj. Tudi on je dejal, da bi morali urbanistično načrtovanje demokratizirati. Zadnji je spregovoril liberalec Morpurgo, da se je liberalcem nekaj dvomov razblinilo, ko so med razpravo v komisiji sprejeli razne popravke zakonskega osnutka. Tako so med drugim izločili vprašanje upravljanja urbanističnih komprenzorijev. Na vsak način pa se je odbor prenaglil pri predložitvi takega zakonskega osnutka, in bi morali prej počakati na državno reformo pri urbanistiki. Rekel je tudi, da bi morali prej pripraviti podrobne načrte, nato šele splošnega. Seveda bi morali biti ti načrti usklajeni z njim. Razprava o zakonskem osnutku se bo nadaljevala danes. Spacalova razstava bo izreden umetniški dogodek v Trstu Razstava grafike Lojzeta Spacala, ki bo odprta 18. januarja ob 18.30 v dvorani na prvem nadstropju muzeja Revoltella v Trstu v Ul. Diaz 27, bo predstavljala pomemben kulturni dogodek. Redko srečamo u-metnike, med še živečimi, ki bi tako prepričljivo znali dokazati, da so ostali zvesti svojemu slogu, a ki so poleg tega iskali tudi nove poti pri izražanju svoje duševnosti. Prav po tej poti je hodil Lojze Spacal. To dolgo pot umetniškega u-stvarjanja nazorno pojasnjuje velika razstava tržaškega umetnika v palači Revoltella. V 11 sobah bodo razstavili 158 del, večinoma lesorezov, ki gredo od 1. 1937 do danes. Vsa ta dela prikličejo v spomin gledalcu prvotni realizem umetnika ter se potem stopnjujejo v slikovno pripoved o vojni. V prikazu Krasa in Istre, kot ju poznamo iz izročil. Spacal bo razstavljal tudi nekaj drugih svojih del, ki ne spadajo v to zvrst: gre za litografije, barvane lesne matrice, lesne skulpture in podobno. K popularizaciji Spacalove razstave je mnogo prispevala Avtonomna letoviščarska in turistična ustanova, ki je pripravila lepak z barvnim odtisom nekega Spacalovega dela. Lepak bodo poslali vsem kulturnim ustanovam v deželi ter sploh v Evropi. Ista ustanova je poskrbela tudi za tisk seznama vseh razstavljenih del. NiiiiiiiiiiiniiininiiiiiiiniiiiiiiiiiiMiiiimiiiiiiiMumiiimiiiiiiminiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiniHHiHiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiHiiiu«i VEDNO BOLJ SE ČUTI BLIŽINA VOLITEV Ali se bo kmalu obnovilo sodelovanje med levim centrom in Slovensko skupnostjo Pritrdilni odgovor na to vprašanje je mogoče pričakovati tako po resoluciji sveta Slovenske skupnosti kot po sporočilu pokrajinskega odbora KD Slovenska skupnost nam je sinoči poslala v objavo sledečo resolucijo: «Svet Slovenske skupnosti je na svoji seji dne 15. januarja 1908 proučil politično akcijo, ki jo bo morala izvajati Slovenska skupnost zlasti v bližnji bodočnosti. U-gotovil je težave, ki so nastale zadnje čase v odnosih do leve sredine in izrekel prepričanje, da za slovensko narodno manjšino še vedho veljajo* načela leve sredine, ker je njena politika kljub raznim tezavw£ onSgočila v Trstu ugodno ozračje za odnose med večino in slovensko manjšino ter s tem tudi za reševanje temeljnih in vsakodnevnih vprašanj slovenske na-rocine manjšine. Svet Slovenske skupnosti vztraja pri svojem _ stališču proti krivičnemu razlaščeva-nju in sodi, da morajo vse sile leve sredine odločneje podpreti Slovensko skupnost pri vzajemnem reševanju teh vprašanj, kar bi omogočilo sodelovanje.* Pokrajinski odbor Krščanske demokracije pa nam je poslal sporočilo, v katerem je rečeno, da se bo pokrajinski odbor KD sestal v soboto ob 16.30 v palači Diana. Na dnevnem redu so sporočila pokrajinskega tajnika Colonija, proučitev političnega položaja in reforma pravilnika o mestnem odboru KD. ... Proučitev političnega položaja, je nadalje rečeno v sporočilu, ki bo sledila poročilu Colonija, se bo sukala predvsem okrog vprašanja sodelovanja med strankami leve skih tajnikov KD. Sporočilo pravi, da je prišla prav na omenjenem sestanku do izraza vojja po nadaljevanju sodelovanja s Slovensko skupnostjo tudi v tržaški občini. Nato sporočilo Krščanske demokracije pravi, da bodo na sestanku pokrajinskega odbora razpravljali o novih pravilih o delovanju mestnega odbora, ki se sklicujejo predvsem na željo pokrajinskem tajništva, da se naloži vsem de lovnim orgahotrt Krščanske demokracije večja odgovornost. Zato bo z novim pravilnikom tudi; mestni odbor povečal svoje pristojnosti zlasti v Trstu, kjer se področje tržaške občine skoraj istoveti s področjem pokrajine. Krščanska demokracija nadalje iporoča, da danes odpotujeta v tim pokrajinski tajnik Coloni in njegov namestnik Vigini, kjer se .................. J—“ikrajin- sredine in Slovensko skupnostjo tudi v luči sedanjega razvoja doj ogod- kov, ki izhaja iz nedavnega sestanka izvršnega odbora Slovenske skupnosti. Sestanek pokrajinskega odbora je bil sklican potem, ko so je tudi dejal, da se ni v zvezi s . se sestali demokristjanski občinski tem nič izboljšal položaj, odkar so l svetovalci in po sestanku sekcij- Filibert Benedetie ZA HOTELE V TRŽAŠKI POKRAJINI Mednarodno leto turizma ni dalo pričakovanega razmaha Lani manj gostov iz tujine-Povečalo pa se je število gostov iz notranjosti in iz sosedne Jugoslavije Razvoi domačega in mednarod-1 gih turističnih objektih naše pokra-1 Jugoslovanski turizem: v letu 1966 nega turizma v okviru tržaške po- jine (taborniki niso všteti) — so je prišlo k nam v mednarodnem krajine je bil lansko leto v glav- - ----—~4" 64 997 hum. nem nezadovoljiv. V primerjavi z letom 1966 je namreč število domačih gostov nazadovalo — čeprav se je temu nasprotno nekoliko dvignilo število njihovih nočitev, pri tujcih pa je bilo ravno narobe, da se je njihovo število sicer povečalo, skupno število njihovih nočitev pa občutno zmanjšalo. Bilanca se je zaradi tega zaključila v bistvu s splošnim nazadovanjem tega področja, razen kar zadeva jugoslovanske turiste, ki so edini med tujimi gosti povečali svoj delež na našem turizmu, tako po svojem številu kakor tudi po povprečni dolžini svojega bivanja na področju tržaške pokrajine. Oglejmo si zdaj nekoliko pobliže ustrezne statistične podatke. Italijanskih državljanov, ki so v letu 1967 prišli na naše področje kot turisti — to se pravi, da so vsaj enkrat prenočili v hotelih in dru- na pristojnem uradu Pokrajinske1 turističnem prometu 64.297 jugo- turistične ustanove našteli 177.277 Ker jih je leto poprej prišlo k nam 177.436, se ta postavka v splošni bilanci kakor rečeno poslabša za 159 enot. Bilanca skupnega števila njihovih nočitev v tukajšnjih hotelih pa se nasprotno zaključuje s prebitkom 2.019 enot, saj je ta postavka od leta 1966 do leta 1967 narastla s 386.679 na 388.690 nočitev. Pri tujih turistih Je bilo ravno narobe: v letu 1967 jih Je prišlo k nam 157.109, to je 3.062 več kakor v letu 1966, ko so jih našteli 154.047; zato pa se je skupno število njihovih nočitev v hotelih tržaške pokrajine skrčilo za 22.058, In sicer s 329.455 v letu 1966 na 307.397 v letu 1967. Skupna bilanca domačega ln mednarodnega turizma na našem področju je po vsem tem naslednja: Število turistov Število nočitev leto 1966 331.483 716.134 leto 1967 334.386 696.095 razlika + 2.903 — 20.039 Zabeleženi podatki kažejo, da se Je turizem na našem področju v lanskem letu precej poslabšal v primerjavi s preteklostjo, saj se je skupno število nočitev, ki je glavni pokazatelj za gospodarski efekt te pridobitne dejavnosti, skrčilo za več kot 20.000 enot v primerjavi z letom 1966. Mednarodno turistično leto nam torej ni prineslo zaželenega in tudi delno priča kovanega razmaha. Zanimivo je v tej zvezi omeniti, da je lansko leto upadel priliv turistov iz vseh tistih evropskih držav, ki so tradicionalno na prvih mestih na lestvici tržaškega tujega turizma. Podrobnejših podatkov žal še nimamo dokončno izdelanih, vendar pa se že iz približnih cenitev jasno odraža, da je lani upadel zlasti delež Avstrijcev, Francozov, Angležev in Zahodnih Nemcev. Posebno po- slovanskih državljanov: lani je njihovo število narastlo na 78.330. Ravno tako se je lani dvignilo skupno število njihovih nočitev: leta 1966 so jih našteli 101.373, lani pa 118.449. ((Jugoslovanska« komponenta tržaškega mednarodnega turizma se je po vsem tem lani zaključila s pribitkom 14.033 prisotnih gostov in 17.076 nočitev bosta udeležila zasedanja po! skih tajništev, ki ga je sklical vsedržavni tajnik Rumor, na katerem bodo govorili o prihodnjih političnih volitvah. Resolucijo sveta Slovenske skupnosti lahko delimo na dva dela: 1. Slovenska skupnost ugotavlja, da je sodelovanje s strankami leve sredine koristno za slovensko narodno manjšino; 2. obsoja krivična razla-ščevanja ter zahteva od KD in PSU, naj jo podpreta pri reševanju teh vprašanj, od česar naj bi bilo odvisno nadaljnje sodelovanje. Pri tem moramo omeniti, da je Slovenska skupnost do sedaj prekinila sodelovanje s strankama leve sredine le v tržaškem občinskem svetu, kar je povzročilo, da lanski proračun ni bil sprejet, ker Je njen svetovalec dr. Dolhar glasoval skupno z opozicijo. To stališče Slovenske skupnosti Je spravilo v težave stranke leve sredine, ki upravlja jo tržaško občino. Zato je lanski proračun odobril komisar pokrajinskega nadzornega odbora. To je sprožilo pri demokristjanih in socialistih precejšnjo zaskrbljenost, predvsem zaradi izida glasovanja letošnjega proračuna, ki bi moral priti na dnevni red že v prihodnjih tednih. Ne bomo odkrili nič novega, če ugotovimo, da Je življenje sedanjega občinskega odbora odvisno od odobritve letošnjega proračuna. Ce proračun ne bo odobren, preti občini komisarska uprava. Ugotovitev Slovenske skupnosti, da je sodelovanje z levo sredino v korist slovenske narodne manjšine, kakor tudi sklepi nekaterih demo-kristjanskih organov, da je treba nadaljevati sodelovanje s Slovensko skupnostjo, dajo slutiti, da se spor, ki je nastal med strankami leve sredine in Slovensko skupnostjo, polagoma umirja in da bo, vsaj tako pričakujejo stranke leve sredine, Slovenska skupnost ponovno sodelovala z njimi v tržaškem občinskem svetu, kar bi preprečilo krizo v občinski upravi. polnitvi in prilagoditvi deželne za konodaje kmetijskim pogodbam v deželi Furlaniji-Julijski krajini, ter zakonski predlog samega svetovalca Angelija glede dopolnilnih norm k zakonu od 15. septembra 1964 št. 756 o kmetijskih pogodbah. Po poročilu svetovalca Angelija je spregovoril v komisiji odbornik Masutto, ki je nadomeščal odbornika Comelija, ki je dejal, da je glavno vparšanje, ali je dežela za te zadeve pristojna. Rekel je, da je .odbor vprašal glede zakonskega, predloga komunistov za svet nekatere pravnike, ki šo izrekli dvome o ustavnosti te pobude. Zatem je komunist Moschioni predlagal, naj se ustanovi ožji odbor predstavnikov druge komisije, ki naj bi proučil meje deželnih pristojnosti v tem pogledu. Po govorih predsednika Angelija in svetovalcev Moschija, Mizzaua, Trau-nerja in Virgolinija je komisija sklenila, da ustanovi takšen odbor, v katerem bo po en član komisije za vsako stranko. Solidarnost Tržačanov s sicilijanskim ljudstvom V palači na Trgu Vittorio Veneto se je včeraj sestala komisija pokrajinskega sveta za splošne zadeve. Na seji je predsednik Savona poročal o delu pokrajinskega odbora ter je izrazil solidarnost Tržačanov s sicilijanskim ljudstvom zaradi strašne katastrofe, ki ga je doletela. Trem pokrajinskim predsednikom prizadetih krajev so poslali solidarnostne brzojavke. O vprašanju konkretne pomoči Siciliji se je potem razpravljalo med debato. Govorili so Strudthoff (MSI), Donadel (KPI), Colli (KPI), Coslovich (KD), Gostissa (KD), Miani (PSU), Savona, Apih in generalni tajnik Moresi. Sklenili so, da se ustanovi mestni odbor, ki bi ga sestavljali pokrajine, občine, RK in druge ustanove. Nadalje so sklenili, da se nameni za pomoč ponesrečencem vso. ta 5 milijonov lir, ki bi morala sicer kriti stroške za letošnje proslave. Za izvajanje teh sklepov bo poskrbela pokrajinska uprava. Uprava Združenih bolnišnic je dala na razpolago krvodajalcem svoj Center za transfuzijo krvi. Kdor želi darovati kri v korist sicilijanskega prebivalstva, se naproša, naj se zglasijo v Centru. Tržaško združenje krvodajalcev pa poziva svoje člane, da sodelujejo pri tej človekoljubni akciji. Center za transfuzijo v Ul. Pie-tk 2/3 bo odprt izjemno od 8. do 11. ter od 16. do 19. ure. Slovensko gledališče v Trstu Kulturni dom Danes, 17. januarja ob 20. uri ponovitev komedije Oskarja Wilda KAKO VAZNO JE BITI RESEN! Predstava je namenjena dijaškemu abonmaju. Vstopnice so še na razpolago. Režija: Jože Babič; scena: Niko Matul; kostumi Anja Dolenčeva V soboto, 20. januarja ob 20. uri Marija Holkova PEPELKA (pravljična igra v štirih dejanjih) Prodaja vstopnic vsak dan od 12. do 14. ure ter eno uro pred priečetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma; rezervacije na tel. 734265. SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA priredi v torek, 23. januarja oh 16. uri v Kulturnem domu v Trstu KONCERT Brzojavka sindikatov SRS CGIL ob potresu na Siciliji Sindikalna zveza Slovenije je poslala sindikalni organizaciji CGIL v Trstu brzojavko, v kateri pravi da jo je zelo užalostila vest o hudi nesreči, ki je prizadela Sicilijo in vso Italijo. Sindikalni svet SR Slovenije izraža v imenu vsega delavskega razreda Slovenije najgloblje sožalje družinam, ki jih je pri zadela nesreča. 70-ČLAN SKEG A MLADINSKEGA ZBORA OSNOVNE SOLE IZ LESC PRI BLEDU Zbor, ki ga vodi naš znani rojak prof. KAREL BOŠTJANČIČ, bo izvajal skladbe Premrla, Flajš-mana, Grbca, Pribošiča, Adamiča, Križmana, Deva, Vrabca, Kernjaka Merkuja, Kjudra, Venturinija, Liparja, Boštjančiča, Ote, Kozine in Pahorja. Vstopnina: 300 lir otroci in dijaki, 500 lir odrasli. Za podeželje bo organiziran avtobusni prevoz. Izžrebani listki loterije «božične razstave» Deželni prispevki za razvoj turizma 31. januarja zapade rok za vlaganje prošenj za prispevke, ki jih daje deželna uprava za razvoj turizma Jn Izboljšanje turističnih naprav. Dežela daje do 25. odst. prispevka za gradnjo, prilagajanje in opremo poslopij, ki služijo za hotele in gostišča ter za obnovo hotelov. Prav tako daje enak prispevek za poslopja, ki služijo za restavracije, gostilne in krčme, če je to v interesu razvoja turizma. 50 odst, prispevka daje za obnavljanje ln opremljanje pomožnih turističnih zgradb, za gradnjo žičnic ter za druga turistična dela. 75 odst. Zaradi slabosti je padla na domu V svojem stanovanju se Je včeraj zjutraj ponesrečila 68-letna Ada Venturini por. Tiozzo iz Drevoreda XX. septembra 56. Nenadoma je že priletnejši ženski postalo slabo ter je padla na tla, V bolnišnico so jo prepeljali z rešilnim avtom RK ter jo sprejeli na nevrokirurški oddelek. Tiozzova se bo morala zdraviti 8 dni zaradi lobanjske travme, udarca na levem sencu ter možganskega pretresa. Spodrsnila je na ledu Ko je predvčerajšnjim 55-letna gospodinja Augusta Mulich por. Smerdel lz Ul. del Prato 3 šla po Ul. dello Scoglio, je nerodno stopila na poledeneli del asfalta na pločniku ter padla na tla. Pri padcu je dobila poškodbe na zatilniku, možen možganski pretres ter možen zlom levega gležnja. V bolnišnici, in sicer na nevrokirurškem oddelku, se bo morala zdraviti od 8 do 20 dni. županstvo sporoča, da so izžrebali listke loterije občinske umetniške galerije ob priliki »božične razstave«. Izžrebani so bili sledeči listki: štev, 201® dobi sliko slikarja Guida Antonija; štev. 20831 dobi sliko slikarja Fmaca Orlanda; štev. 20154 dobi kipec delo kiparja Teodora Russa. Lastniki izžrebanih listkov naj pridejo po dobitke na županstvo, soba 124. S seboj naj prinesejo od. rezek izžrebanega listka. Anketa o delovni sili v tržaški občini Uslužbenci občinskega statističnega oddelka bodo izvedli anketo o delovni sili v tržaški občini po reprezentativnem vzorcu. Anketo, ki se obnavlja trimesečno, so začeli 14. t.m. in bodo končali 20. t.m. Služila bo za proučevanje delovnega tržišča, vzrokov začasne zaposlenosti in brezposelnosti. Med anketo bodo uslužbenci obiskali 498 družin, ki so jih izžrebali iz anagrafskega seznama družin v tržaški občini po načinu, ki ga določa osrednji statistični zavod. Kot med preteklo anketo, bodo tudi sedaj uslužbenci hkrati proučili vprašanje potrošnje posameznih družin, da zberejo podatke, ki služijo za vsedržavno proučitev razvoja in sprememb v potrošnji italijanskega prebivalstva, da se omogoči sestava podatkov in ocen o zasebni potrošnji. Županstvo naproša družine, ki so bile izbrane, naj gredo uslužbencem na roko, da jim olajšajo delo. Občinska seja na Repentabru prispevka daje dežela za gradnjo in obnavljanje planinskih koč za izboljšanje planinskih stez, za urejevanje jam itd. Prošnje je treba vlagati na deželnem odbornUtvu za zornost pa zasluži v tem pogledu turizem na Trgu Oberdan 5. Sinoči je bila seja repentabr-skega občinskega sveta, ki je razpravljala o letošnjem občinskem proračunu ter ga nato odobril z desetimi glasovi, ena glasovnica pa Je bila bela. Odobreni proračun re-pentabrske občine za letošnje leto predvideva 28.162.088 Ur stroškov, 18.162.088 Ur dohodkov, 10.000.000 Ur primanjkljaja, ki ga bodo kriU z državnim prispevkom. Ob začetku seje je občinski svet izrazil solidarnost s hudo prizadetim prebivalstvom zaradi potresa na SiciUJi je odobril prispevek občine v znesku 30.000 Ur. Podrobneje bomo poročali v jutrišnji številki. Delo deželnih komisij Pod predsedstvom svetovalca An-gelija (PSU) se je v ponedeljek sestala druga deželna komisija za kmetijstvo, gozdove in gorsko gospodarstvo, ki je proučila zakonski predlog komunistov glede norm o do- •iiMiiiiiiitiiiiiiiiiiiimiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinimiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiimiimiiiiiiiiiimiimii Razprava o osnutku šolskih infrastrukturah KČ priredi 21. januarja smučarski izlet v RAVASCLETTO. Vpisnina: 1300 Ur. Odhod ob 6.30 s Trga Oberdan. Prijave se sprejemajo v Tržaški knjigarni od 15. t. m. dalje od 18. do 19. ure. KASTA ■ir Razna obvestila Tržaški filatelistični klub «L. Košir« bo imel danes 17. t.m. od 19. do 20. ure redni sestanek v prostorih kluba, Ul. dei Montecchi 6 (Sv. Jakob) Vabljeni posebno člani, ki še niso prevzeli vseh zaostalih novosti. Sestanki so vedno prvo in tretjo sredo v mesecu. V klub se lahko vpišejo vsi zbiratelji znamk. Ljudska prosveta Prosvetno društvo »Ivan Cankar« obvešča, da bo jutri, v četrtek 18. t.m. ob 15.30 telovadba za otroke. Ob priliki smučarskih tekem, ki bodo v nedeljo, 21. t.m. v Črnem vrhu, organizira SPDT izlet z avtobusom. Vpisovanje do 18. t.m. na sedežu, Ul Geppa 9-11. Včeraj-danes Danes bo deželni svet začasno prekinil splošno razpravo o zakonskem osnutku o urbanistiki ter bo proučil zakonski osnutek o nadaljnjih ukrepih za šolske infrastrukture, za katere je že bil sprejet zakon št. 10 od 27. junija 1966. O zakonskem osnutku bo poročal svetovalec Biancnini (KD). Dejansko gre za ponovno finansiranje omenjenega zakona z nadaljnjimi 300 milijoni iz proračuna za leto 1967. O tem zakonu daje dežela pokrajinam, občinam in raznim drugim ustanovam prispevke za gradnjo, urejevanje, sirjenje in spopolnjeva-nje poslopij, ki so namenjena za študentovske domove, menze, o-krepčevalnlce, prostore za študij in razvedrilo študentov kakor tudi za opremo in naprave v teh poslopjih. Dežela daje enkratne prispevke do največ 50 odst. izdatka ali pa za Poročevalec Bianchmi pi svojem poročilu, da je treba omogočiti študij vsem, pri čemer morata pomagati država in dežela. Študiranje je treba omogočiti vsem sposobnim, marljivim in revnim študentom. Z zakonom št. 10 za šolske infrastrukture so že prispevali k uresničenju tega smotra. Ker pa ni bilo dovolj sredstev, so sedaj pripravili nov zakonski osnu tek, ki daje na razpolago nova. V zvezi s tem pravi poročilo, da je študiralo lani na tržaški univerzi 6100 študentov, od katerih jih je 4500 izven Trsta. Vsaj tretjini teh študentov bi morali zagotoviti bi vališče v Trstu. Sedaj jih je v štu- ?VKe uo največ ou oasi. izuaika pa 20-letne prispevke po 5 odst. kritje obresti posojil. Vročevalec Bianchmi pravi v dentovskem domu samo 121, 135 pa pri zasebnih družinah. Tudi menza ne zadostuje in knjižnica i-ma na primer 345 sedežev za 6100 študentov. Danes redna seja mladinske konzulte Danes ob 19.30 bo v sejni dvorani občinskega sveta redna seja mladinske konzulte. Na dnevnem redu je izvolitev predsednika, izvršnega odbora in morebitnih študijskih komisij. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE 16. Januarja se Je v Trstu rodilo 10 otrok, umrlo pa je 19 oseb. UMRLI SO: 85-letna Amelia Perlni vd. Imrioze, 75-letna Maria Battistinl por. Ritossa, 54-letni Giuseppe Vrech 37-letni Cosimo Lanzellotti, 76-letna Maria Planegger, 67-letni Giovanni Chelleri, 91-letna Luigla Zimmermann vd. Giraldi, 64-letni Mario Filippi, 44-letni Eligio Lucas, 78-letni Mario Vi neilo, 56-letni Giordano Skerianc, 72-letna Benvenuta Del Piccolo por. Ba-glio, 68-letni Italo Černe, 8$-letni Giuseppe Plet, 70-letni Carmelo Babille, 72-letni Domenico Apollonio, 83-letna Annita Fabricci vd. Gel, 82-letni Pla-cido Perlni, 91-letni Salvatore Besso. p Darovi in prispevki Namesto cvetja na grob drage Ane Martelanc iz Barkovelj darujeta družini Jerič in Biščak 10.000 lir za Di jaško matico. V počastitev spomina pok Alojzije Kobol darujejo učenke srednje šole »Ivan Cankar« 10,500 lir za Dijaško matico. V isti namen daruje družina Bratuž 1000 lir. Namesto cvetja na grob prijatelja Ferda Delaka daruje Jože Cesar 5.000 lir za SZ Bor. V Isti namen daruje Inči Pečar 2.000 Ur za SZ Bor. S P D TRST vabi na predavanje, ki bo v petek, 19. t. m. v mali dvorani Kulturnega doma ob 20.30 o temi »JUGOSLOVANI V PAMIRJU, PIK LENIN (7135 m)» O tej uspeli odpravi na najvišje vrhove sveta nam bodo govorili in predvajali niz barvnih diapozitivov vodja dr. Miha Potočnik in člana odprave Sandi Blažina in Barbka Li-povšek-ščetinin. Priporočamo točnost. PROSVETNO DRUŠTVO SLOVENEC iz Boršta priredi danes ob 20. uri v dvorani šolskih sester ZABAVNI VEČER s petjem, zabavnimi prizori in folklornimi plesi. Odbor vabi k obilni udeležbi. Prireditev se bo z enakim sporedom ponovila tudi v nedeljo ob 17. uri. PROSVETNO DRUŠTVO «IGO GRUDEN IZ NABREŽINE priredi v četrtek, 18. januarja ob 20.30 v društvenih prostorih v Nabrežini predavanje MARIA MAGAJNE z diapozitivi ((LONDON IN NJEGOVE ZANIMIVOSTI«. Vljudno vabljeni. KONCERT V petek 19. t.m. ob 18. uri bo imel ameriški pianist Nicbolas Zumbro koncert v Avditoriju A na sedežu RAI v Ul. Fabio Severo 7. Pokroviteljstvo nad koncertom ima Itadijan-sko-ameriško društvo dežele Furlanije Julijske krajine s sodelovanjem USIS. Pianist se je že uveljavil s številnimi nastopi v Ameriki in Evropi. Na programu petkovega koncerta so avtorji: Soler, Ives, Chopin, Bach, Debussy in Ginastera. Vabila se dobe na sedežu RAI. GledaMšča VERDI V petek bo tretja predstava »Deklice iz Pskova«, in sicer za abonmajski red B za vse vrste prostorov. V soboto pa so na vrsti tri opere enodejanke, in sicer «Zvonček», »Človeški glas« m »Spopad s pestmi«. Prva — Donizettijeva — opera se to pot prvič izvaja v »Verdiju«. Peli bodo: Alfredo Mariotti, Jolanda Mene-guzzer, Mariateresa Mandalari, Giuseppe Zecchillo in Giuseppe Botta. ..Avtor druge opere je Francis Pou-lenc. Francoski tekst je napisal Jean Cocteftp, v italijanščini pa se opera to pot prvič izvaja. Pela bo Magda Olivero. Tudi tretja opera je v Trstu novost. Peli bodo Mario Basiola, Flo-rindo Andreolii in Mario Li Calsi. Vsa tri dela bo dirigiral Ferruccio Sca-glia, režiser je Fantasio Piccoli, medtem ko je scene pripravil Tito Vari-sco. Sobotna predstava je za abonma reda A za parter in lože ter za red C za galerije in balkon. Tako za petkovo kot za sobotno predstavo se danes prične predprodaja vstopnic pri gledališki blagajni (te. lefon 23-988). Nazlonale 16.00 «Quella sporca dozzl-na» Techriicolor. Lee Marvln. Er* nest Bognlne, George Kennedy, Excelsior 16.00 »Cenerentola« Walt Disney. Barvna risanka o čudoviti pravljici. Fenice 15.00 «Nick, mano fredda« Paul Nevvman, Jo Van Fleet. Tech-nicolor. Prepovedano mladini pod 14. letom. Eden 16.00 «Io, due figlie, tre vall-gie« Luis de Funes. Technicolor. Najzabavnejši film leta. Grattacielo 16.30 «Millle» Julle An-drevvs. Najzabavnejši film leta. Technicolor. Rltz (IJllca San Francesco štev 10) 16.00 «L’uomo che voleva miliardi« F. Stafford, R. Pellegrin, P. Van Eyck. Eastmancolor. Alabarda 14.00 «Ad ogni Costo« B. Leigh, R. Holman. Technicolor. Filodrammatico 16.00 «1 Legionar!« Hildegarde Kneff. Bernard Wicky. Moderno 16.00 «La Regina dei VI-chinghi« Dan Murray, Karita. Tech. nicolor. Prepovedano mladini pod 14. letom. Cristallo 16.00 «Lo straniero« M. Ma-stroianni, Ana Karina. Technicolor. Prepovedano mladim pod 18. letom. Garibaldi Zaprto. Capitol 16.00 »Due per la strada« A. Hepburn, A. Finney. Technicolor. Aurora 16 30 «Questo difflcile amo-re« H. Mills. Technicolor. Prepovedano mladini pod 14. letom. Astoria 16.00 «Avventure In Oriente« Technicolor. Elvis Presley. Impero 16.30 «L'lndomabile Angelica« M. Mercie. Technicolor. Astra 16.00 «L'uomo che non sapeva amare« G Peppard. Technicolor, Prepovedano mladini pod 14. letom. Vittorio Veneto 16.00 »Delitto e cnam-pagne« A. Perkins, Y. Forneaux. Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom. Ideale 16.00 «La battaglla di Rio detla Plata« Technicolor. P. Finch. Abbazia 15.30 «L'uomo dal braccio d'oro» F. Sinatra, Kirn Novak. Prepovedano mladim pod 16 letom. Dne 16. t. m. nas Je zapustil naš dragi IVO POJAVNIH Pogreb dragega pokojnika bo v četrtek, 18, t. m. ob 13.30 iz kapele glavne bolnišnioe v Trstu na pokopališče v So-vodnjah. Žalostno vest sporočajo: žena Etta, hči Erika z možem Benom Zupančičem, vnuki Irena, Sonja, Peter In vsi sorodniki. Trst - VVitten, 17. januarja 1968 Družba CO. RA. iz Trsta sočustvuje ob bridki izgubi, ki Je prizadela družino Iva Pojavnika prijatelja in sodelavca, čigar nenadomestljivo izgubo bo družba občutila. Pridružujejo se* OSCAR SPOGLIARICH in družina TULLIO SCHERI ln družina USLUŽBENCI družbe CO. RA. USLUŽBENCI tvrdke AUTO -MOTOR ambicije nemških socialnih demokratov Novi «katalog ciljev» za bodočih deset let 0 čem bodo razpravljali na svojem kongresu, ki bo letos marca Tekmovanje z «meščansko alternativo» krščanskih demokratov mu u BONN, januarja. — Zahodno-nemški socialdemokrati so te dni pokazali, da imajo vsaj ambicije fantazijo. Ambicije, da bi sestavili program za deset let, fan-i-ozijo, kolikor si zamišljajo svet, Nemčijo in sebe do leta 1978 ali 1980. Ambicije, da bi postali edina vladajoča stranka v Zvezni republiki Nemčiji, fantazijo pa, da si lahko zamislijo krščanske demokrate v opoziciji. Ambicije niso nove. Fantazija priča, da se jim stranka Willyja Brandta in Herberta Wehnerja niti v vladi ni odpovedala. »Politične perspektive*, ki jih bo moral odobriti kongres marca, pa vsekako lahko samo časovno, ne bistveno, presežejo one, ki so jih v Bonnu objavili 1. 1959. Novi «ka-talog ciljev*, po besedah voditelja stranke, samo izpopolnjuje*, ne pa nadomešča in tudi ne menja auillutniiiiiin,llllllln„|,|,lllllm||n| Dejavnost slovenskih organizacij na Koroškem Ob koncu leta sta v zaporedju enega tedna imeli dve organizaciji koroških Slovencev svoj letni °bčni zbor, in sicer Zveza slovenskih izobražencev in Zveza slo-Veiiiaiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Gorica VERDI. 17.15: «Le ragazze del pia-cere», E. Klaus Kinskjr in F. An-nis. Ameriški film; mladini pod 18. letom prepovedan. CORSO. 17—22: «Tempesta alla frontiera«, R. Cameron in M. Versini. Ameriški kinemaskope v barvah. MODERNISSIMO 17—22: «11 moralista«, Alberto Sordi in Franca Valeri; italijanski film, mladini pod 16. letom prepovedan. CENTRALE. 16.30: «Cabriola», Ma-risol in A. Teralta. Ameriški kinemaskope v barvah. VITTORIA. 17.15: «Cenerento- la», Walt Disneyeva barvna slikanica. Sledi «Disneyland in tut te le stagioni«, v barvah. / rzir AZZURRO. 17.30—22: «Agente se- greto 777 — operazione mistero«, M. Ifoung in S. Seyn. Kinema-skope v barvah EXCELSIOR. 16—22: «Top cat«, Tom in Jerry. Barvna slikanica. PRINCIPE. 17.30—22: «11 lungo, il corto, il gatto«, F. Franchi in C. Ingrassia. H trnke RIO. Zaprto. DE2IJRNE LEKARNE GORICA Danes ves dan in ponoči je prta lekarna CRISTOFOLETTI Travniku, tel 29-72 TR2IC Danes ves dan in ponoči je prta lekarna «A1 Redentore« Enneri in De Nordls, Ul. F.lli Ros-selli 21; tel. 72340. RONKE Ves dan m ponoči je odprta lekarna «A11’Angelo«, dr Olivetti, Ul. Roma 23, tel 72393 od- na od- dr. čine skrbel za takšno poslovanje denarnega zavoda, ki bi bilo v skla du z njegovimi nalogami. Komunist odv. Battello se je takoj pridružil Cianovemu predlogu in ga z zadovoljstvom podprl. Svetovalec odv Sancin je predlagal, naj se o mo-ciji in občinskem zastopniku razpravlja že na prihodnji seji občinskega sveta. Mišin odv. Pedroni je bil prav tako mnenja, da bi morali vprašanje rešiti, ker bodo marca imenovali novega direktorja Hra. nilnice, do tistega časa pa mora biti upravni svet popoln, se pravi da mora biti sestavljen iz vseh članov, ki jih predvideva pravilnik. Na začetku seje so svetovalci zastavili več vprašanj županu, ki zadevajo obravnavo našega položaja in stališča italijanske vlade, konkretneje predsednika Mora, do jedrskega pospeševalca; nadalje so zahtevali pojasnila o poteku gospodarske konference. Vsem je odgo- voril župan Martina. Odobrili so pooblastilo občinskemu odboru, da sprejema sklepe, ki sodijo v prostojnost občinskega sveta. Svetovalca Battello in Pedroni sta predlagala nekatere spremembe, ki so jih sprejeli. Tako so — za primer — odvzeli odboru pristojnost za najem novih uslužbencev ter odločanje o napredovanjih. Nakupili so zemljo teh lastnikov, na kateri so že zgradili cerkev pri Madonnini, ter kupili zemljo Ermana Turela, Alojza Poberšiča, Amalije Devetak in Pierine Sismod za izgradnjo cerkve župnije- sv. Ane v Ul. Cipriani. Zemljo so plačali po 2.200 lir. Odobrili so prispevek stolnici v znesku 100.000 lir, svetovalec dr. Cian pa je predlagal, naj primerne prispevke občina izplača tudi evangelijski in judovski cerkvi. Po odobritvi vrste upravnih zadev, sklepov občinskega odbora in osebnih zadev je sledila tajna seja. Ponehanje mraza ogroža stanovanja s poplavo Od mraza razpokane cevi so puščale in povzro. čile ponekod po več sto tisoč lir škode Sedaj je po nekaj dnevnem nu-dem mrazu, ko je živo srebro vsako noč zlezlo pod 10 stopinj pod ničlo, nastopilo nekaj toplejše vreme, ki pa je prineslo druge nevšečnosti. Včeraj smo pisali o poledici, ki je ogražala promet na od megle mokrih cestah. Prejšnjo noč pa so klicali goriške gasilce na več krajev v Gorici, da bi pomagali pri odstranjevanju nevarnosti za poplavo stanovanj. Vodovodne cevi, ki so na več krajih, zlasti kjer so bile slabše zavarovane, pomrznile in tudi počile, so začele po odjugi puščati in marsikje je voda napravila v stanovanjih precejšnjo škodo. Prejšnji večer ob 21. uri so morali gasilci najprej v ulico Oberdan št. 13, kjer je v stanovanju Ubalda Urizia. vodna cev tako puščala, da je na podu in pohištvu napravila veliko škodo, ki so jo ocenili na preko 200 tisoč lir. Ob 23.20 uri so poklicali gasilce v stanovanje Giuseppa Coderanija iiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiviiiiiiniiiiiiiiiiiiiii ZARADI KAZNIVIH DEJANJ OD 22. DECEMBRA Berlot in Birsa prijavljena sodiščema v N. Gorici in Gorici Pred sodnikom za prekrške sta prejela najvišjo možno kazen za prestop mejnega prehoda v času njegove zapore Z obsodbo pred sodnikom za prekrške v Novi Gorici zaradi nedovoljenega prekoračenja mejnega prehoda v času njegovega zaprtja se sodno preganjanje Bruna Berlota iz Ajbe ter Marjana Birse iz Branika še ni zaključilo. Javni tožilec ju je namreč obtožil ter zadevo predal občinskemu sodišču, da bi ju kaznovalo za dejanja, ki sta jih povzročila v Italiji. Tako se bo moral Berlot zagovarjati zaradi posega po orožju v prepiru s prodajalcem gum Alojzem Komjancem v Ul. Rossini ter zaradi enakega prekrška, ki ga je posestnik revolverja napravil že na jugoslovanskem ozemlju, kamor ga je zasledoval funkcionar kvesture dr. Galli. Uprava javne varnosti, ki je zadevo predložila državnemu tožilcu, pa je podvzela še druge ukrepe proti Berlotu. Tako je predlagala, da mu odvzamejo prepustnico, ki jo ima po videmskem sporazumu, ter dovoljenje za posest in nošnjo o-rožja. 2e drugi dan po dogodku so se sestali policijski predstavniki obeh sosednjih mest. Organi javne varnosti iz Nove Gorice so že zahte vali od italijanskih oblasti ves dokazni material, da bi storilca kaznivega dejanja pričeli kazensko preganjati, vendar tega niso mogle dobiti, ker zadeva ni bila v pristojnosti italijanske policije, ampak državnega pravdništva. Kakor je razvidno iz doslej navedenega, se bosta Berlot in Birsa zagovarjala pri dveh sodnih foru mih: pred sodnikom za prekrške in pa pred občinskim sodiščem, ki obravnava kazniva dejanja. Pred sodnikom za prekrške sta bila Berlot in Birsa obsojena na mesec dni zapora, ki je najvišja kazen, ki jo more izreči sodnik za prekrške. Po jugoslovanskem kazenskem pravu sodi pod prekrškom veliko več nedovoljenih dejanj kot pri nas. Pred sodnikom za prekrške obravnavajo tudi manjše prepire in pretepe in podobno, kar je po italijanskem zakoniku že kaznivo dejanje, ga obravnava kazensko sodišče ter predvideva zakon za takšna dejanja že dokaj hude zaporne kazni. Z drugimi besedami povedano je v Jugoslaviji področje prekrškov do kaj obsežno, medtem ko pri nas sodi v prekršek (infrazione) predvsem nespoštovanje cestnega zakona. Jugoslovanski zakon nadalje določa, da ni mogoče preganjati jugoslovanskih državljanov, ki so storili prekršek v inozemstvu. Konkretno Berlota ne bodo preganjali zaradi njegove hitre vožnje po Gorici, pač pa ga bodo sodili zaradi kaznivega dejanja, storjenega v inozemstvu (grožnja z orožjem). Mladeniča pa se ne bosta zagovarjala samo pred sodiščem v Novi Gorici, ampak tudi v Gorici. Državno pravdništvo ju je prijavilo okrožnemu sodišču zaradi petih kaznivih dejanj: zaradi grožnje z orožjem; nedovoljene nošnje orožja; ker se nista ustavila ter se legitimirala na prehodu Rdeča hiša, ko ju je brigadir prometne policije vprašal po dokumentih; ker sta se uprla javnemu funkcionarju; ker sta predrla italijanski mejni blok na Solkanski cesti. Hoteli smo napisati še nekaj besed o dogodku, da bi osvetlili z različnih strani in obenem javnost obvestili, da je neresnična govorica, češ da sta Berlot in Birsa prejela za svoje početje samo mesec dni pogojnega zapora, kot je poročal neki slabo obveščeni krajevni list. Na seji so sprejeli tudi številne druge ukrepe upravnega značaja in med drugim so sklenili, da bo letos «dan avtomobilista« v nedeljo 26. maja. Takrat bodo tudi izžrebali dobitnika nagrade v obliki avta fiat 500, ki je določen za nove člane. Avtomobilski klub bo še delil bone Upravni odbor avtomobilskega kluba v Gorici je imel te dni svojo prvo letošnjo sejo, na kateri je predsednik inž. Lodatti seznanil odbornike s pismom trgovinske zbornice, v katerem se zahvaljuje avtoklubu za razdeljevanja bencinskih bonov v preteklem letu ter naproša za tako sodelovanje tudi v letu 1968. Odbor je soglasno odločil, da sprejme to delo tudi za tekoče leto. Usodno trčenje ga je pripravilo do samomora V ponedeljek je na nekem ozkem ovinku v Bistrigni pri Tržiču prišlo do trčenja dveh vozil zaradi poledice, fiat 850 coupe in poltovornjakom veleblagovnice Rialto, ki ga je upravljal Iginio Pin iz Tr. žiča, Ul. Volta 48. Oba potnika fiat 850, 24-letni Salvatore Marchion iz Sesljana in 24-letna Luigia Olim. po iz Tržiča, sta bila ranjena in so ju pridržali v tržiški bolnišnici za 10 dni vsakega. Pin je ostal nepoškodovan. Pozneje se je izvedelo, da se je Pin vrnil domov in napravil samomor s tem, da se je obesil. Poltovornjak si je namreč sposodil brez vednosti ravnatelja podjetja in poleg tega ni imel voznega dovoljenja. Zato se je tako ustrašil posledic, da si je vzel življenje. Soseda je prišla na obisk in našla ženico mrtvo Ko je včeraj zjutraj 79-letna Mar rija Miklavčič iz Ul. Corsica št. 17 v Gorici prišla na obisk k svoji sosedi 82-letni Ani Mervič vdovi Spazzapan, je našla stanovanjska vrata priprta in nihče se ni oglasil na njen pozdrav. Stopila je v kuhinjo in našla ženico, ki je bivala sama, nevazestno na tleh. Takoj je poklicala rešilni voz Zelenega križa, toda bolničarji so ugotovili, da je ženica mrtva. Zato so poklicali policijo, ta pa sodnega oglednika in občinskega zdravnika dr. Gregoriga. Zdravnik je ugotovil, da je ženica umrla zaradi srčne kapi in se pri padcu udarila. Zato je dal dovoljenje za pokop. O smrti so obvestili tudi hčerko in brate pokojnice, ki žive na drugi strani meje. v Ul. Ascoli 8, kjer je iz istega razloga nastala škoda, ki jo cenijo na 40 tisoč lir. Po polnoči so morali ob 1.10 v vilo odv. Blessija v Ul. Levada 37, kjer je puščajoča cev povzročila nekaj manj škode. Ob 4. uri včeraj zjutraj so gasilci pomagali zamašiti puščajočo cev v stanovanju Dalla Zonche v Ul. La Rocca 10; tu je voda pronicala skozi pod, odnosno skozi strop še v dve nižje ležeči stanovanji in povzročila skupno nad 50 tisoč lir škode. Končno so morali ob 7. uri zjutraj pomagati še v stanovanjih družin Lovisoni in Verdoliva, na Riva Piaz-zutta št. 8. tudi tu je voda povzročila znatno škodo, čeprav malo manj kot drugod. V nekaterih primerih so ugotovili, da so cevi puščale celo pred števcem. V nekaterih stanovanjih ni bilo nikogar od družine doma in ko so se vrnili, jih je presenetila poplava v stanovanju. Gasilci so morali včeraj nekaj po polnoči tudi v stanovanje Carla Bucconija v Ul. Monache 13. kjer pa so se vnele saje v dimniku, da je ogenj udaril izven dimne cevi ter povzročil okrog 5000 lir škode. Včeraj ob 12.35 so morali gasilci tudi v stanovanje Giuseppine Ro-dello v Ul. Garibaldi 9, kjer je počila vodna cev v kopalnici in povzročila za 15 tisoč lir škode. Približno uro pozneje pa . so imeli opravka pri vodni napeljavi otro. škega vrtca v Ul. Cipriani, kjer je zmrzal pokvarila vodni števec, ki je bil zunaj. Števec so odstranili in ga bodo morali zamenjati. Skoda znaša okrog 80 tisoč lir. Zaradi nevarnosti zaprt del UL Ascoli Občinska uprava v Gorici je odredila, da ostane zaprt za promet del Ul. Ascoli v Gorici od hiše št. 7 pa do judovske sinagoge. Ukrep bo ostal v veljavi do preklica, ter je bi! potreben zaradi nevarnosti, ki jo predstavljajo stare in dotrajane hiše na tem področju. Avto v obcestni drog zaradi poledice Prejšnji večer malo pred 22. uro je poledica povzročila še eno prometno nesrečo na križišču ulic Škodnik In Brass. Ob tisti uri sta se peljala 27-letni Franco Bat-tisti, ki je šofiral avto in njegova žena 32-letna Sonja Rojc por. Battisti, ki stanujeta v Gorici, Ul. Oberdan 9. Na zaledeneli cesti je avto na križišču zaplesal in trčil v drog ulične razsvetljave, ter pri tem utrpel precejšnjo škodo. Telesne poškodbe sta dobila tudi oba potnika, ki so ju odpeljali v goriško civilno bolnišnico. Tam so ženi ugotovili notranje poškodbe ter zlom nekaj reber in ključnice ter jo pridržali na opazovanju. Možu pa, ki se je le udaril v hrbet, so nudili prvo pomoč in bo okreval v 7 dneh. Po obrazu se je opekel Ko je včeraj popoldne imel o-pravka pri zakurjeni peči v delavnici Zorzenon v Ločniku, se je opekel po obrazu in rokah 37-letni de. lavec Luigi Franco iz Ločnika, Ul. Camposanto 28. Odpeljali so ga v civilno bolnišnico, kjer so mu ugotovili opekline I. in II. stopnje po obrazu in rokah. Pridržali so ga za 8 dni na zdravljenju. Franco je povedal, da mu je buhnil plamen iz peči v obraz, ko je odprl vratca peči ter ga opekel. Danes in jutri v Trbižu 146 smučarjev iz 19 držav Danes slalom na 700 m, jutri veleslalom na 2200 m dolgi progi TRBI2, 16. — Na pobočju Breznika se bodo jutri v slalomu, pojutrišnjem pa v veleslalomu borila najbolj znana imena alpskega smučanja za «Pokal Duca d’Aosta». Za letošnjo izvedbo, ki je enaindvajseta po vrsti, so prireditelji napeli vse sile. Z uspelo propagando jim je uspelo privabiti v Trbiž,še posebno, ker gre za predolim- pijsko preizkušnjo, izredno število držav. V Trbižu bodo tako v sredo in v četrtek plapolale zastave 19 držav, na startu pa se bo zvrstilo 146 smučarjev. Zadnji so se prijavili smučarji iz ZDA in Lichtensteina, ki so se pridružili Italijanom, Jugoslovanom, Avstrijcem, Bolgarom, Kanadčanom, Cehom, Fincem, Francozom, zahodnim Nemcem, Angležem, Norvežanom, Novozelandcem, Špancem, Romunom, Švedom, Švicarjem in Madžarom. ZDA so poslale v Trbiž ekipo, ki bo od 6. do 18. februarja nastopila na zimski olimpiadi v Gre-noblu. Med tekmovalci ZDA bo tudi bronasta kolajna z zadnje olim-piade Jim Huega. Norveška se bo predstavila z osmimi smučarji, med katerimi bo seveda tudi tretjeuvr-ščeni v Wengenu Mjoen. Killy in ostali pa tokrat ne bodo nastopili in vse kaže, da hočejo ohraniti sile za olimpijske igre. Zato pa bodo francoske barve branili Jallifer, Augert, Russel in Ambroise. Najštevilnejše bo seveda zastopana Italija, ki je poslala v Trbiž vse olimpijske kandidate. Ni izključeno, zavisi predvsem od poškodb, da bo nastopil tudi svetovni prvak v slalomu iz Portilla Carlo Seno-ner. Gotovo pa se bodo predstavili na startu italijanski prvak Fe-lice De Nicolo, Bruno Piazzalunga, Franco Berthod, Giuseppe Compa-gnoni, Pierlorenzo Clataud in E-doardo Schmalz. Vrhu tega bo za italijanske barve nastopilo še kakih 20 mladih smučarjev. Nevarnih tekmecev bo torej dovolj. Komu bo pripadla trofeja, ki si jo je lani odnesel v Avstrijo Stephan Sodat? Tekmi bosta na dveh različnih progah pobočja Breznika: na B, ki je dolga 450 m z 200 m višinske razlike bo jutri slalom, na A (2000 m, 520 m višinske razlike) pa pojutrišnjem veleslalom. Jutrišnji slalom bo potekal, kot so javili nocoj, na 700 m dolgi progi, ki bo posejana v prvi man-che s 67 prehodi, medtem ko bo v drugem spustu 75 vratc. V obeh I spustih bo višinska razlika 191 m. ' Žirija je že izžrebala startne številke. Tekmovanje bo otvoril Francoz Alain Blanchard, kateremu bodo z enomihiltnim presledkom sle. dili Sunde Ber Martin (Norveška), Felice De Nicold (Italija), Hamre Lasse (Švedska), Carlo Senoner (Italija), Max Riger (Nemčija), Ol-len Rohlen (švedska), Rich Chaf-fee (ZDA), Bob Wolleck (Francija), Harry Rjan (ZDA), Patrick Russel (Francija), Lars Olsson (švedska), Jean Noel Augert (Fran. cija), Haakon Mjoen (Norveška), Robert Swan (Kanada) itd. * * • BADGASTEIN, 16. — Prireditelji mednarodnih ženskih tekem v alpskem smučanju so odložili «non-stop« trening, ki bi moral biti danes zjutraj. Proga za smuk je namreč pokrita z debelo plastjo ledu in zato skrajno nevarna, številne skupine delavcev so danes urejevale progo, da bi odpravili najbolj nevarne dele in so jo usposobili za popoldanski «non-stop». Smuk bo tako na sporedu jutri. Prireditelji so tudi sklenili skrajšati progo za celih 200 m, zaradi česar bo ta dolga 2600 m. gazite obvestila^ VEČERI OB SREDAH. Danes zvečer ob 20.30 bo v klubu «S. Gre. gorčič« v Gorici, na Verdijevem korzu 13, predaval občinski svetovalec dr. Sancin o temi «Občinska politika v Gorici do Slovencev«. Ker je predavanje po svoji aktualni vsebini važno za Slovence na Goriškem, vabimo vse k polnoštevilni udeležbi. Danes tri tekme za pokal Italia MILAN, 16. — Sodniška komisija pri FIGC je danes določila sodnike za jutrišnje povratne tekme četrtfinala turnirja za italijanski nogometni pokal 1967—68. Tekme in sodniki so naslednji: V Bologni ob 13.30 BOLOGNA -REGGINA: Branoni, stranska Con-tardi ii Rinfreschi. V Milanu ob 14.30 MILAN-BARI: Canova, stranska Pagani in Ver-rocchio. V Turinu ob 15. uri TORINO -CATANZARO: Bigi, stranska Pedi-co in Zendrini. 30-članska reprezentanca Jugoslavije za zimsko olimpiado BEOGRAD, 16. — Na sestanku tajništva jugoslovanskega olimpijskega odbora v Beogradu so danes dokončno določili reprezentanco za zimske olimpijske igre v Grenoblu. Poleg hokejskega moštva, ki bo štelo 18 članov, bodo na olimpiadi nastopili skakalci Zajc. Eržen, Pečar, Štefančič in Mesec, alpski smučarji Majda Ankele. Klinar, Jakopič in Gazvoda in tekači Bav-če, Kerštajn in Mlinar. Hokejsko moštvo bodo dokončno sestavili najkasneje v petek. časa ne določi za sojenje tekem UEFA. V petek ob 20.30 na stadionu »Prvi maj« odbojkarska tekma ženskih šesterk Bora in Brega za zimski pokal. OBVESTILA ŠZ BOR Odbojkarski odsek obvešča, da bodo treningi druge moške ekipe v torkih od 19. do 21. in v četrtkih od 20.30 do 22.30. Vabimo vse, ki nameravajo gojiti to športno panogo, da se udeležijo teh treningov. SPDT organizira v nedeljo, 21. t. m. v Črnem vrhu tekmovanje v veleslalomu, ki bo služilo tekmovalcem FISI kot trening, ostalim pa kot priprava za nastop na II. zimskošportnih igrah. Tekem se lahko udeležijo vsi, dobri in manj izkušeni smučarji, ker bodo prireditelji razdelili prijavljene v kategorije. Posebno vabimo na tekme udeležence letošnjega zimovanja v Kranjski gori. Vpisovanje do 19. t.m. v Ulici Geppa 9/II. SMUČARSKI TEČAJ V Črnem vrhu se bo v nedeljo, 21. t. m., začel začetniški in nadaljevalni smučarski tečaj. Vpisovanje v Ul. Geppa 9/11. IZLET V ČRNI VRH Ob priliki tekem v veleslalomu in začetka smučarskega tečaja organizira SPDT izlet z avtobusom v Črni vrh. Vpisovanje do 18. t. m. v Ul. Geppa 9/II. liiiiiiiimiitiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiimiriiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiillll V ČETRTFINALU Zfl EVROPSKI POKAL NARODOV Italija- Bolgarija Jug os la vija-Francija Če se bo Italija uvrstila v polfinale, bo zaključni del turnirja junija v Italiji PARIZ, 16. — V četrfinalu turnirja za evropski pokal narodov bo Italija nastopila proti Bolgariji, Jugoslavija pa bo imela za nasprotnika francosko reprezentanco. To so določili z žrebom, ki je bil danes na sedežu UEFA (Union Europeenne de Fotball) v Parizu. Po žrebu tekmecev so določili tudi narodnost sodnikov, ki bodo morali soditi posamezne tekme. Tekmeci in sodniki bodo naslednji: ANGLIJA ali ŠKOTSKA — ŠPANIJA (Sodniki: prva tekma Švicarji, povratna Cehi) FRANCIJA — JUGOSLAVIJA (Vzhodni Nemci in Avstrijci) MAD2ARSKA — SOV. ZVEZA (Holandci in zahodni Nemci) BOLGARIJA — ITALIJA (Zahodni Nemci in Švicarji) Cetrfinalne tekme bodo morali odigrati med 1. marcem in 15. majem. V polfinalu se bo zmagovalec prvega četrfinala spoprijel z zmagovalcem drugega, zmagovalec tretjega pa z zmagovalcem četrtega. Prirediteljski odbor je nadalje sklenil, da bo finalni del turnir ja (polfinale in finale) v Italiji Junija meseca. To pa le v primeru, da se Italija uvrsti v polfinale. V nasprotnem primeru bo ta del v Angliji ali na škotskem. Ce ena od teh ne bi zmagala v polfinalu, tedaj bi bil finalni del v Španiji. Prirediteljski odbor je predlagal Italiji, če bi seveda prebredla četrfi-nalno oviro, datum za izvedbo polfinala (v sredo, 5. junija) in finala (v nedeljo, 9. junija), ko b: morali odigrati tekmi za 1. in 3. mesto. Odbor, ki se je sestal pod predsedstvom Španca Agustina Pujola, se je pohvalno izrazil o poteku turnirja. V 87 izločilnih tekmah so izključili samo tri igralce, dvobojem pa je prisostvovalo 1.585.632 gledalca, kar pomeni, da je povprečno prišlo na vsako tekmo po 30.000 gledalcev V zvezi z izgredi, ki so oi-li tik pred zaključkom tekme Avstrija — Grčija, je odbor diskvalificiral za dve tekmi Grka Lonukana-disa, ki ga imajo za začetnika pretepa, in je istočasno povabil grško nogometno zvezo, naj tudi z njene strani kaznuje vročekrvnega igralca. Avstrijsko zvezo pa je opozoril, da bodo, v primeru ponovnih izgredov na Praterju, prepovedali kakršnokoli mednarodno srečanje na tem igrišču Ker madžarski sodnik, ki je sodil tekmo, ni bil na višini naloge, je prirediteljski oa-bor povabil madžarsko nogometno zvezo naj svojega člana za nekaj CHARLES EXBRAYAT ___________________________________m. Drugič v Sevilli »Verjetno je gumb z ubljalčeve obleke, senor Morales, toda to je zelo slab dokaz, ker takšnih gumbov je zelo veliko... Zakaj vas vse to zanima?« «Z žrtvijo sem se sestal...« «Ali ste jo poznali?« «Ne.» Femandezu sem povedal, kako sem prišel v stik z Este-banom in mu pokazal listek, ki mi ga je izročil. Ko je listek prečital, mi ga je vrnil: «Močni so!« «Da, toda jaz sem trmast.« «Recite mi, senor Morales, na koga cika po vašem mnenju konec sporočila?« «Gotovo na Juana Alguina, ki stanuje na Palmi.« «Zakaj?» Navedel sem razloge, zakaj ga sumim. «Ali bi se mi zanj pozanimali?« «Ne, to bom sam opravil.« «Kakor hočete!« «Ali niste imeli z njim še nikoli opravka?« «Mislim, da ne.» «Niti z...« Besede mi kar niso hotele iz ust. Komisar je to opazil in me radovedno pogledal. «Niti z Marijo Sladkega Imena, njegovo sestro?« «Se manj!« «Ali ste o tem prepričani?« «Lahko si mislite, da n« bi pozabil tako lepega dekleta, ki ima poleg tega še tako lepo ime.« «Toda... kako veste, da Je lepa?« Zasmejal se je. «Ker poznam vas, senor!« «Dober opazovalec ste, senor komisar. Res Je, Marijo ljubim in želim, da bi postala moja žena, toda... toda, če je povezana z Lajolettom...« «Kaj boste storili v tem primeru?« «Izročil jo bom vam!« Minil je trenutek, nato pa je resno odgovoril: «0 tem sem prepričan, senor Moralčs...« «Ali imate orožje, s katerim je bil Esteban ubit?« Odprl je miznico. Iz krpe, ki jo je razvil, se je pokazal nož s krvavim rezilom. «Morilec je držaj obrisal, ali pa je nosil rokavice, da ne bi pustil odtisov...« Otrpnil sem — nič več nisem poslušal uslužnega Feman-deza, kajti nož je bil —■ Juanov! Moral sem čakati, preden je Marija odprla vrata. Ko sem jo zagledal, sem videl, da komaj gleda. «Vi... ob tej uri?« Molče sem vstopil. «Toda... Josd!» «Kje je Juan?« «Ni se še vrnil. Zakaj ga iščete?« «Po našem odhodu torej ni šel spat?« «Ne, šel je k svojim prijateljem.« «Ob enih ponoči?« «V Sevilli med velikonočnimi prazniki ni noči.« «Prav, počakal ga bom.« Zdaj se je popolnoma prebudila «Toda, Josč... ne vem, kdaj se bo vrnil!« nimam dovolj časa.« Moje obnašanje jo Je začelo jeziti. »Ne morete ostati tukaj, Josč; pomislite name!« «Marija. imam hujše skrbi.« «Kaj se je zgodilo, Jose?« ((Povedal vam bom, ko bo prišel Juan.« «Ali je kaj hudega?« «Da » «Ali mi hočete zaupati, kaj je?« «Ne, pojdite nazaj v posteljo!« ((Dokler boste tu, ne bom šla.« »Potem bova skupaj čula.» Njen ubogi, majhni obraz se ml je smilil, toda ostal sem trd. Uredila si je lase, se umila in zopet sedla poleg mene Izmenjala nisva niti besede — kaj naj bi govorila? Že se jc nekaj, kar je bilo med nama, zlomilo. Juan se je vrnil malo pred peto. Ko naju je zagledal, je presenečen rekel: «Don Jose!« Vstal sem, ga surovo zgrabil za zavihe pri suknjiču in ga potegnil k sebi. «Tvoj nož — pokaži mi svoj nož!« Preplašeno me je pogledal in se ozrl po sestri, ki Je tudi vstala. Sunkovito je dihala. «Toda... toda kaj naj to pomeni?« »Niči Odgovori, kar sem te vprašal — pokaži svoj nož!« Ko sem ga izpustil, je Juan začel brskati po žepih. «Torej?» «Ne vem, kje Je, nimam ga!« Mahnil sem ga z vso silo, da se je kar sesedel. Marija je zakričala, Juan pa se je pognal in se vrgel name. Sprejel sem ga s pestjo v brado, ki ga je zopet vrgla na tla; onesvestil se je. Sestra je pokleknila poleg njega, zajokala in rekla z zamolklim glasom: «AU ste znoreli, don Josč?« «Ne mažite se s tem blatom, Marija!« «Kjer je moj brat, tam je tudi moje mesto.« Juan, ki se je spet zavedel, je zaječal. Nato je sedel, odri- nil Marijo in me začudeno vprašal: «Zakaj?» «Povej mi, kje imaš nož?« «Saj sem vam že rekel, da ne vem!« «Ali naj tl jaz povem, kje je?« «Kaj ste ga vi našli?« «Da — v telesu tistega Estebana. ki me je povabil na sestanek, in to tako globoko, da je revež takoj umrl.« «Ni res!« Naslonil se je name, bi) je ves zbegan. «Ni res! To ni res! Recite, da ni res!« Vsako besedo je tako poudaril, da me je prizadelo Marija se je sesedla na stol in tiho jokala »Resnica je, Juan! V tem trenutku komisar Fernandez že išče lastnika tistega noža.« Zdaj Je bil Juan le še reven fantalin. Privil se je k sestri in zajecljal: «Marija... bojim se...« Marija se je obrnila k meni: «Zakaj Juana niste prijavili?« «Ker lovim večjo divjad — in vaš brat me bo peljal do njega zlepa ali zgrda!« Juan je pogledal Marijo. «Ti ne verjameš, da sem ubijalec, reci Marija?« «Ne, Juan, tega ne verjamem.« Oba sta me resno dražila, Juan s hinavskim cinizmom, Marija s slepim zaupanjem. Preden bi odšel, sem jima hotel pokazati, da sem slabe volje. «Mnogo teže kot svojo sestro, boš prepričal Alonsa inChar-leya, Juan!« Marija je stopila prav do mene in rekla: «Ali je to vse, kar ste nama mislili povedati, senor?« «Za zdaj, da!« «Potem vas prosim, da odidete.« fNadallevanje »ledi) UREDNIŠTVO: TRST - UL. MONTEOCH1 8, II, TELEFON 93-808 in 94-638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica 24 Magdo 1/1 Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL. SV FRANOISKA St 20 - Telefon 37-338, 95-823 - NAROČNINA: mesečne 800 lir - vnaprej četrtletna 2.250 lir, polletna 4.400 Ur oeloletna 8.100 Ur - SFRJ posamezna številka v tednu ln nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11 5374 - Za SFRJ: AD)T, D2S, Ljubljana, Stari trg 3/1, telefon 22-207 tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani - 501-3-270/1 OGLASI: Cena »»lasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, flnančno-upravnl 250, osmrtnice 150 lir. — Mali »glasi 40 Ur beseda — Oglasi za tržaško ln goriško pokrajino se naročajo prtupravl. - Iz vseh drugih s Krujln Italije pri «Socleti> PubbUcitš ItaUana« — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja ln tiska Založništvo tržaškega riška Trst