¦IZ KONFERENCE DELEGACIJ ZZD DO DELO"
Delati, odločati - dolžnost in pravica
Na 28. seji konference delegacij ZZD v hiši Delo so delegati na podlagi poslovnika, sprejetega na 2. konferenci delegacij, sprejeli modificiran pro-gram dela temeljnih delegacij ČGP Delo.
Ugotovili so, da je pravi delegatski dejavnik nji-hovega dela resno in aktivno delo delegatov te-meljnih delegacij ker ima samo po tej poti vsak član DO možnost, da preko svojih izvoljenih dele-gatov uveljavlja svo/e osnovne \n razširjene pravi-če delavca - samupravljalca. Prav ta modificirani pristop k delu in aktivnosti temeljnih delegacij je bil pravzaprav razlog, da je pogovor potekal o doseženem in nedoseženem po dveh letih 3. man-datnega obdobja ali konkretneje: akcijski dogovor domala z vsemi delegati temeljnih delegacij hiše Delo o njihovih vizijah, uspehih ter slabostih Po-govor na temo »metode dela naših delegatov te-meljnih delegacij« je osvctlil vrsto nsgotovosti. ki delegatg bremenijo pri njihovem uspešnem delu. Delegati so uvodoma slišali precej o načinu dela, o tem, kakšen je status delavca - delegata, kako funkcionirajo ZZD \n drugi zbori skupščine in ka-ko morajo uresničevati z ustavo določeno resni-čno samoupravno integracijo na vseh področjih družbenega dela ter odločilno vplivati na usmeri-tve in odločitve racionalnega gospodarjenja. ma-terialne proizvodnje, na vse projekte. skratka od-ločitve, ki bremenijo dohodek.
Govor je bil o tem. da morajo delegati prepreče-vati prevlado ozkih podjetniških interesov. odkri-vati in reševati najbolj resne probleme, ki jih čutijo delavci v združenem delu, o tem, da morajo učin-
kovito vplivati na odločanje skupaj s poslovodnimi delavci v DO, v skupščinah in širših družbenopoli-tičnih skupnostih.
O vsem povedanem so delo vsebinsko razdelili na pet točk:
1. udeležba na sestankih temeljnih delegacij, ka-kšen je odziv, zavest in znanje delegata ter v kakš-nih pogojih delajo delegati
2.  kdo pomaga oz. motivira delegate (ZK, sindi-kat, zlasti pa poslovodni delavci)
3.  povezovanje temeljnih delegacij v DO med seboj (v praksi so povezovanje izvedli v treh skupi-nah po interesnih programih)
4.  aktivnost temeljnih  delegacij.  vključenih  v konferenco delegacij DO. oz. sodelovanje s konfe-rencami delegacij drugih OZD, kadar gre za soro-dne  interese  pri  uskia|evanju  pobud.  pripomb, predlogov in stališč ter vprašanj delegatov za zbo-re ZD na občini, mestu in ZZD SRS ter ZZD SFRJ) ali drugače povedano: posredovanje mnenj od ba-ze do federacije 5. o načinu. kako naj delegati animirajo svoje sodelavce oz. slehernega delavca - ne glede na delokroge, ki jih le - ti opravljajo v tozdih in delovnih skupnostih.
Pogovarjali so se, kako oblikovati stališča, po-bude in vprašanja delegatov, kako delati oz. reagi-rati v kritičnih trenutkih. v katerih je naša družba. Govorili so tudi o tem, kako bomo uresničevali stabilizacijske programe, ki jih morajo vse OZD 100% realizirati. kako bomo ukrepali ob stališčih 13. seje ZKJ ter kako bomo izboljšali gospodarski položaj v OZD. kako bomo izbrali učinkovite meto-
de pri načrtovanju, programiranju, kako bodo de-legati svoje napore združili z napori delavcev, ki so zadolženi za izdelavo razvojnih programov.
V naši DO je v prihodnosti pred nami veliko nalog: zamenjava dotrajane tehnologije. kjer se bo treba z jasnimi opredelitvami vključiti v napore delavcev in delavcev - delegatov ter konkretno. strokovno in ustvarjalno pomagati vodilnim delav-cem, da bo DO Delo čimbitreje dosegla želne cilje.
Po pogovoru z delegati smo kot metodo sprejeli stališča. da le-ti ne morejo sprejemati deklariranih odločitev kot rezultata delegatskega odločanja. predvsem pa morajo k sodelovanju povabiti sie-hernega delavca v DO. Sprejemati morajo ustrez-ne pobude in staiišča ter ustvariti pogoje, da se DPO in samoupravne institucije vključijo v sistem odločanja ter uporabijo edini pravi način našega sistema - da delavci uresničujejo pluralizem sa-moupravnega življenja v celoti, predvsem pa naj bodo vodilni delavci motorji delegatskega odloča-nja v hiši Delo.
Na tem skupnem sestanku so prisotni in vabljeni sprejeli težnjo. da naj bi delavci delegatom zaupa-li. da bi njihova prizadevanja imela ustrezen vpliv. torej večjo vsebinsko vrednost. Vprašanje je seve-da, če je to odvisno od osebnosti delegata. Naj-važnejše je, kako delo delegatov sprejemajp delav-ci tozda in delovnih skupnosti. Delegati so opozo-rili, da je pri evidentiranju treba izbirati takšne delegate. ki so že prej zavestno in ustvarjalno de-lali v različnih institucijah. Delegati naj bi bili torej dovršena in zrela osebnost. da bodo sposobni pri-
siuhmti vsem zaposlenim. resnično sodelovati s sodelavci in predpostavaljenimi. IO sindikata so predlagali, da pri izbiri delegatov upoštevajo zlasti sistem »kroženja« (mladine, sindikat, samouprave. DS, ZZD, SIS).
To bi bil približen, vendar najbolj ustrezen pri-stop tistim forumom v hiši. ki so odgovorni. da v organe DPO in samouprave določijo najbolj ustrezne delavce, zlasti tiste z oblikovano zavest-jo, predvsem pa odgvornostjo do svojih sodelav-cev, tozda in DO ter širše, tako da s svojim delom (poleg odgovorno opravljenega rednega dela na delovnem mestu prispevajo kar največji delež k resničnemu in odgovornemu odlocanju ter posre-dujejo aktualne in konkretne pobude do svoje de-lovne skupnosti ali tozda ter naprej. Delegati so govorili tudi o zadostnem znanju, ki naj bi bilo potrebno za učinkovito delo. Sklenili so. da so jim vodilni in vodstveni delavci, ZK. sindikat dolžni omogočiti ustrezne pogoje za uspešno delo. zlasti pa strokovno pomagati pri vprašanjih oz. temah. kjer niso strokovno kos zaupanim nalogam. Ugo tovili so tudi. da na nivoju DO strokovne službe odgovorno sodelujejo z delegati in jim vedno po-magajo.
Delegati so pripravljeni delati in želijo spregovo-riti o aktualnih problemih v svoji enoti in širše tako. kot stvari vidijo. torej iz svojega zornega kota. Strokovne službe so takšnih pobud ludi naj-bolj vesele. saj tako pridemo do ustreznih stališč po najboljši metodi.
EMIL  M. PEČOVNIK