fmsmm §(lll«llllrtlllllHIIIHll ^paTTT MOVINft AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN m LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER CLEVELAND, 0., THURSDAY MORNING, APRIL 2, 1942 LETO XLV. — VOL. XLV. Amerikanci so razbili Japoncem 22 municijskih skladišč na Mindanao Am. erjske in filipinske čete so požgale važno japonsko skladišče potrebščin na otoku Mindanao, 0 katerem so Japonci trdili, da je popolnoma njih oblastjo. Ijy^kington, 1. aprila. — V dveh drznih pohodih na otok tete ^ Je Filipinskega otočja, so ameriške in filipinske ja 22 skladšč Japoncem v bližini Digos, kjer je središče ____I*1 zalog ter prodrli do mesta Zamboagna, kjer so uničili Vesele velikonočne praznike! ^ i Pdii 4 Racije ameriških t, Xv«?v priporočajo 5% M prodajni davek dtlJ^hi^ton. — izmed 41 po-J Vh ameriških trgovskih fe-/ "a Sta bili samo dve, ki nisi ^lei?lp0ročali splošnega pro- rCfp^ V Vlšini 5% na kdo , av te organizacije I Hi! a;l nasPr°tovale takemu I Vn!rj pa Praviio. da je to pititri P° kateri more vlada ' P Ha bllijone dolarjev nove- fci temu davku je na-' ESa z? groceristov in pa tr-J°%/VeZa iz North Caroline, po, d^°Vske organizacije tr-lljliko 1 tak prodajni davek da se prepreči JCVilzapacifično H Pričel z delom I ^hi Pni ko!gt,0n- — Novi pacifični >d I Nt 1C1!' v katerem sede za-j JNe'jl mih zavezniških dr-1 Včera-i Prvo sejo s! IvS* Rooseveltom. Ta i%tj" ?l je smatrana kot silne l&i^ ^"ftl 1 lSanih°ncilu Je sedem držav EHi« sicer: Zed. države, (>a v' N°va Zelandija, Ki-jJ0zen»ska, Kanada in ' en te^a koncila je, IX v ' skuPno in zedinjeno Eolski J.0nih državah proti v so direktno priza-2 Japonci. škode. To je bil že 116. napad, ki ga je doživela ta trdnjava, ki še vedno kljubuje nepremagljiva. Priglasite vojake Društvo Dvor Baraga, št. 1317, Katoliških Borštnarjev, pozivlje člane, naj prijavijo imena in naslove svojih sinov v armadi. Društvo jim namerava poslati darila. Imena prijavite tajniku Mr. Bazniku, ki obenem naznanja, da bo pobiral asesrnent v nedeljo od 9 do 12 dopoldne na svojem domu, 63211 Orton Court. želi uredništvo in upravništvo Ameriške Domovine vsem trgovcem in obrtnikom, ki oglašajo v našem listu, vsem našim zvestim naročnikom in prijateljem. Kot ivi, tudi mi želimo, da, bi obhajali prihodnje velikonočne praznike res v pravem mini in zadovoljstvu, z ljubeznijo v srcu do vseh, s sovraštvom do nikogar. Junaški boj jugoslovanske žene proti fašističnemu osvojevalcu Trije bratje — trije marini! Od leve proti desni; Robert Shedd, star 20 let, Paul, star 18 let, Donald, star 19 let. Pravkar so končali treningo na. otoku Parris, S. C. in zdaj čakajo, kdaj bodo šli nad Japonci, ali kamor že. Beograd (po pismu, sprejetem v Moskvi) JIC. — Enajst mesecev je preteklo od dne, ko so jugoslovanske žene začele junaški boj proti fašističnemu osvojevalcu. Borba se bije za žjvljenje ali smrt in od nje je odvisna svoboda dežele. V teh enajstih mesecih se je proslavilo sto in sto žen junakinj. Pridobile so si nesmrtno slavo, boreče se z ramo ob rami s svojimi brati, možmi in sinovi, udeležujoč se težkih in napornih borb, ki jih vodijo jugoslovanski četniki. žene-povelj-niki, bolničarke in pomočnice jugoslovanskih četniških oddelkov bodo ostale v zgodovini evropske borbe za svobodo zgled hrabrosti in brezmejne narodne zavednosti. Kri mnogih tisočev žena, ki so jih pobili sovražniki, je nov dckaz, kako se fašistični krvniki boje borbe, ki jo vodijo srbske, hrvatske, črnogorske in slovenske žene. In vendar, strašni teror ne more prestrašiti hčera naroda, ki ljubi svobodo. Smrt stare učiteljice Milene Radojlovič so maščevali njeni dijaki, mladi četniki. Slika mladega dekleta iz Hrvatske, Mari- je Križan, ki je pripravila eksplozijo v osiješki tovarni orožja, bo vedno živela v srcih jugoslovanskih žen. Sto in sto hrvatskih žen sledi vzgledu Nade Ga-jer, mlade hrvatske junakinje, ki je skupaj s svojimi prijateljicami organizirala eksplozijo v zagrebški telefonski centrali, kjer je bilo ubitih sedem nemških častnikov. Kakor Nada, tako so mnoge druge žene prešle v četni-ško vojsko. Slava žene-poveljnika močnega četniškega oddelka, ki je padla pri obrambi šabca, se je razširila po vsej Jugoslaviji. Njeno ime še ni znano, a prišel bo čas, ko bo na glavnem trgu osvobojenega šabca stal spomenik tej ženi, junakinji srbskega naroda. Fašistični listi', ki jih Nemci tiskajo v Beogradu sam priznavajo, da se je lansko leto borbe pri Mlavi udeležilo nad 2000 žen-čet-nikov. Pomlad se bliža in borba v Jugoslaviji plamti vse z večjo močjo. žene bodo tudi v naprej igrale veliko vlogo v teh velikih borbah. Slovenska mati piše iz domovine y leDo8ial0sl°Vanski informacijski center v New Yorku nam . jSka v Priobčitev sledeč^ pismo, ki ga je pisala neka slo-|| rokati stare domovine in ki je prišlo uradu po ovin-1 8- Pismo se priobča brez vsakih popravkov: / I . 11. novembra, 19H- \ j|L °'''f)ie ''ja Angelca! Prejmi mnogo pozdravov iz tujine, ( IJlSki,, ' ^vine. Naznanjam ti, da smo morali zapustiti / j/'Vs!' VSe kar smo pridelati' tako kot najhujši razbojni- J H >'ieS£?- ("'°st moram po svetu hoditi, Zdaj smo tu v lagor- r lil If1" 'm. trikrat na dan, moramo čakati tistih porcij, ) [ H A j a V eni sobi nas je 80 oseb. Mi smo skupaj jaz, \ r LH^.' PePca, Marica. Za Jožeta ne vemo kje je. Iz ( BSlifita?Vse šlo, žup. Zorčič, Preskarjeva Urša z otroci ) j IjA. j,'' S("«o Koster je ostal za mali čas kjer je glavnai 1 I h> a"1'1 ^bič \je moral prazniti, sedaj smo vsi enaki. ( | I k^ca, ne moreni ti opisati moje velike žalosti ker I j j trVele in moje uboge Pepca in Marica, ki so se j ||I|tN(/''e tul'lko mučile «< zdaj nimamo nič, niti hrane ne \ j čeHV, ve ali bo to do smrti ali ne. Draga Angelca, ( S Ire/* liHt 7)rusim P™ tak°j in Minki, ne vem , i i C6. no še kdai- Bog vaiu varu)'take nesreče- Seda?' ^ (l(> pomladi ostanemo tukaj v lagru. Mladi bodo ( S J (Ni ^ delat, mi stari bodemo solze pretakali ker bomo , 111, ijSh. ker nismo za nobeno delo. Mi smo Čisto na \ i] C?e j €flra fflimamo, na okrog ga vidim daleč po gorah. | j f f' hj'U ? in tudi ti so bili sem preseljeni. Bog ve kam bo- , I jl|j{ spomlad. Glih ne zebe nas ne. f II 'ti'1"1 l,,'nVljam vas in vse tvoje. Zmiraj sem imela vese-'irtv.^*' Velika nesreča je prišla, da se ne bomo i V yideli- če veš za Anico sporoči jej pozdrav in | vzame to cevko s seboj, ne bo imela družina doma nič, a nove %e more kupiti niti on, niti družina, če ne prinese prazne cevke. Nov grob Po kratki bolezni za srčno hibo je umrla doma na 6424 Spi Iker Ave. Antonia Hočevar, stara 68 let. Doma je bila iz Ratje, fara Hinje, odkoder je prišla v Ameriko pred 30 leti. Tukaj zapušča soproga Ignaca, hčer Maty Gasser in eno pastorko, v Jolietu, 111., pa sestro Rose. Pogreb bo v soboto zjutraj iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda, 3016 St. Clair Ave. Naj počiva v miru, preostalim sožalje. Na operacijo Včeraj se je podal v St. Alexis bolnišnico Joe Jalovec iz 16021 Holmes Ave., kjer se bo moral podvreči operaciji. Želimo mu, da bi vse srečno prestal. V Londonu računajo, da bo ali da je že na ruski fronti 4,500,-000 nemških vojakov in 7,000,-000 ruskih, ki čakajo splošne ofenzive vzdolž 2,000 milj dolge fronte. Angleški vojaški strokovnjaki računajo, da bo Hitler udaril z največjo silo na južni fronti proti armadi maršala Timošenka. Hitler namerava prebiti 400 milj dolgo fronto med Orlom in Ta-ganrogom in doseči Kavkaz. Rusi poročajo o novih napadih njih armade na Harkov v Ukrajini in na Krimu, kjer Nemci oblegajo že od jeseni Sebastopol. Nemci priznajo, da šo Rusi napadli Harkov od treh strani, a da so vse napade odbili. -o- Kd|or ne bo ugasnil luči, bo občutno kaznovan Clevelandska mestna zbornica je določila kazen $500 in šest mesecev zapora za one, ki ne bodo v petih minutah zatem, ko se bo oglasilo svarilno znamenje za zračni napad, ugasnili luči v izložbenem oknu ali pri napisu na trgovini. Ljudje nakupujejo . Zveza trgovcev na drobno naznanja, da se je nakupovanje za praznike dvignilo nad onim lansko leto v Clevelandu za 40 do 50%. Enako se poroča iz vseh krajev Unije. Ljudje kupujejo vse, kar morejo pač še dobiti, ker denarja je dosti. Nadškof iz nevarnosti Zdravstveno stanje cleveland-skega nadškofa Schrembsa se je včeraj nenadoma obrnilo na bolje. Njegov osebni zdravnik je včeraj izjavil, da je zdaj nadškof iz nevarnosti. Važna seja V torek 7. aprila bo važna seja podružnice št. 18 SŽZ, začetek ob sedmih zvečer. Po seji bo prijeten card party, članice in drugo občinstvo je vabljeno. Zadnji registriranci bodo klic'ani v armado v maju ali juniju Glavni urad za obvezno vojaško službo je naročil nabornim komisijam po deželi, naj takoj klasificirajo one registrirance, ki so se registrirali 16. februarja letos. Te bodo začeli klicati v vojaško službo najbrže že v maju ali juniju. Registriranci so zdaj razdeljeni v dva starostna oddelka. Oni, ki so se registrirali 16. ok-tobi*a 1940 in 1. julija 1941, spadajo v prvo starostno grupo. Oni, ki so se registrirali letos 16. februarja, spadajo pa v drugo starostno grupo. Vojni oddelek naznanja, da bo začel klicati s 1. junijem letos novince iz obeh grup. -o- 103 brez avtnih licenc Clevelandska policija je včeraj aretirala 103 avtnih voznikov, ker niso imeli letošnje licenčne številke. Zagovarjati se bodo morali na policijski sod-niji- i Naj operaciji Julia Kosec iz 1134 E. 60th St. je v Charity bolnišnici srečno prestala operacijo. Nahaja se v sobi št. 434, kjer jo prijateljice lahko obiščejo. Po veliki noči se vrne domov. K vojakom Joseph Fortuna, sin Mr. in Mrs. John Fortuna iz 1401 E. 47. St, odide 6. aprila v armado. Prijatelji so prošeni, naj ga obiščejo na velikonočno nedeljo. -o- Detroit, Mich. — Mary Pre-gel se nahaja v bolnišnici Deaconess, Jefferson Ave., kjer se je podvrgla težki operaciji. —-Uršula Grum, je v ženski bolnišnici, Forest Ave. Japoncem vse vojaške naprave. V nobenem teh drznih izpadov niso naše čete izgubile kakega moža, a Japonci so imeli velike izgube zlasti pri napadu na mesto Zamboagna. Tukaj je bil sovražnik popolnoma presenečen s tem na padom. Pri Digos, ki leži na zahodnem obrežju zalive Davago, je mala skupina Amerikancev in Filipin-cev do tal požgala 22 skladišč, kjer so imeli Japonci velike zaloge živeža, gazolina, streljiva in drugih vojaških potrebščin. Uničili so tudi mnogo vojaških vozil. Na polotoku Bataan so ss ameriške čete nekoliko umaknile na desnem krilu, toda to ne spremeni položaja. Japonci so včeraj napadli na tem kraju z vso silo, toda niso prizadeli našim mnogo škode. Danes so se vršili samo majhni spopadi med patruljami. Danes popoldne so japonske baterije obstreljevale trdnjavo Corregidor, toda brez posebne ! 12 MILIJONOV RUSOV IN NEMCEV V SPOPADU fi ■-■.ojijfty• v'........ , .... Najnovejša poročila zatrjujejo, da je poslal Hitler 1,500,000 svežih čet na rusko fronto, da bo začel napovedano spomladansko ofenzivo. V tem boju, kakršnega svet še ni doživel, se bo sprijelo 12,000,000 Rusov in Nemcev. - "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER JAMES DEBEVEC. Editor •117 St. Clair Ave. Cleveland. Ohio. _ Published daily except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado na leto $5.50. Za Cleveland Do pošti, celo leto $7.00 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50: pol leta $3.00 Za Evropo, celo leto $7.00 Posamezna številka 3c SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada. $5.50 per year: Cleveland, by mail. $7.00 per year U. S. and Canada. $3.00 for 6 months: Cleveland, by mail. $3.50 for 6 months Cleveland and Euclid, by carrier $5.50 per year, $3.00 for 6 months European subscription. $7.00 per year. Single copies, 3c Entered as second-class matter January 5th. 1909. at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d. 1878. o^SfeoRS No. 77 Thur., April 2, 1942 Vera v vstajenje Krščanski svet praznuje te dni veliko noč ali Vstajenje, zmago življenja nad smrtjo, nad grobom. Katoličani verujejo, da jih čaka po smrti vstajenje, novo življenje, ne sicer telesno, ampak njih duša bo živela v neskončno večnost. Ta vera v vstajenje je edina tolažba, ki jo ima zemljan, ki veruje, da se s smrtjo telesa ne konča vse, ampak se konča samo življeilje prahu, telesa. Vera v vstajenje . . . kako lepe in tolažilne besede so to! Koliko upa in tolažbe je v njih za vse one, ki so bičani in teptani, ki so preganjani in opljuvani. Saj vedo, saj upajo, saj verujejo, da to ne bo vedno tako, da bo tudi zanje napočil dan svobode, dan vstajenja, dan radosti. Trdno verujejo, da jim sonce sreče in svobode ni za vedno zašlo za gore. V srcu nosijo kremenito vero, da jim bo nekega dne zasijala zlata zarja svobode, ko bodo prišli osvoboditelji in odrešeniki in jim sneli verige z rok in nog. In ker to tako trdno verujejo, tudi lažje prenašajo strašno trpljenje pod kletim sovragom, ki je prisegel, da jih bo uničil, da jih bo spravil s sveta. Vero v vstajenje ima danes naš slovenski narod se edino, kar mu je ostalo od nekdanjih lepih dni. Ta vera v vstajenje je še edina moč, ki naš narod v stari domovini krepi in mu dotaka v srčne žile življenski sok, da ne obupa, da ne pade pod križem, kjer bi.obležal strt in pomandran. Da, pada pod težkim križem preganjanja in trpljenja, toda vedno iznova vstane, kot Kristus, ki je nesel svoj križ na Kalvarijo. Naš bedni narod, naši bratje in sestre vedo, da se njih trpljenje krajša z vsakim dnem, da se doba njih križevega pota krajša z vsakim dnem. Naš narod doma dobro ve, da bije zanj boj, boj za njegovo svobodo, njegov brat Rus, zase in za vse slovanske brate. Naš narod doma dobro ve, da je tam za morjem mogočni Stric Sam, ki si je zavihal rokave, vzel v desnico meč in je šel na križarsko vojno, da odreši svet, da stre okove zasužnjenim narodom, da jim izvojuje pravico in mir. Naš narod v stari domovini dobro ve, saj mu to šepeče srce, da so tam za morjem v svobodnih Amerikah, njegovi rodni bratje in sestre, ki so zdaj edini blagovestniki za sveto slovensko stvar, ki bodo v njih imenu zahtevali nazaj tisti košček zemlje, ki najsi je še tako majhen, pa še tega bi jim radi požrli. Pa najsi je tako majhen, za slovenski narod je ta košček zemlje samo naš. Saj gore in poljane oznanjajo, da je Bog ustvaril raj za dorfiovino slovenskemu rodu, torej mu gre ta zemlja po božjih in človeških postavah. Vstajenje mora priti za ves slovenski narod, od koro-tanskih planin, panonskih nižin in pravljičnih Gorjancev do goriških Brd in tržaške obale. Vse to mora biti zopet naše, slovensko. In bo, ker naša Vera v Vstajenje je močna, je neomah-ljiva, ker jo krepi vera v moč našega Strica Sama, ki je rekel, da si bodo po tej vojni narodi sami volili vlade in si delali postave. Med temi narodi bo gotovo tudi slovenski narod, ker če kateri, potem ta zasluži lepšo in srečnejšo bodočnost, kot jo je pa imel. Tvoj je vstajenja dan, narod slovenski! Vzdrži in trpi z Vero v Vstajenje! Ni več daleč dan, ko boš zopet svoboden vriskal po svojih planinah in brdih, na svobodni slovenski zemlji! Da >se ne pozabi. . . BESEDA IZ NARODA Na 15. julija 1920 se je sestal k zborovanju tržaški fašjo in sprejel sledečo resolucijo na vlado: "Člani fašistične lige so prepričani, da politika, ki jo je doslej zasledovala vlada v priključenih provincah, ustvarja mnenje, da sme vsakdo početi kar hoče proti Italiji. Zato apeliramo na sedanjo vlado, da se zaveda nevarnosti, ki preti narodu in da preskrbi za narodno varnost." V dosego tega naj začne vlada brez odloga s sistematičnim čiščenjem vseh krajev ob meji, pri katerem naj sodelujejo samo državljani, o katerih zvestobi do naroda ni nobenega dvoma. Italijanska vlada je to smernico odobrila na celi črti. Požig narodnega doma v Trstu je pomenil za Slovane v Julijski Krajini več kot samo izgubo njih največjega narodnega kluba, pomenil je izgubo narodne in kulturne svobode. Na drugi strani so pa gledali fašisti na požig narodnega doma kot odločilno epizodo v njih notranji politiki v povojni Italiji. Ob praznovanju desetletnice tega zločina nad slovenskim narodom so govorniki po vsej Italiji to poudarjali in celo samo Mussolinijevo glasilo, Popolo d'ltalia.! Glavni krivec tega incidenta, Francesco Giunta, je bil odlikovan v navzočnosti civilnih in vojaških oblasti za "velike zasluge," ki si jih je iztekel s tistim požigom. Pa tudi gmotno se mu je fašistična Italija izkazala hvaležno. Par let po požigu narodnega doma je postal prej | revni fašistični vodja podpredsednik Italijanske zbornice, j podtaji\ik v vladnem kabinetu in predsednik največje paro-plovne družbe v Italiji in direktor v raznih drugih velikih; podjetjih. Ta je sam izjavil: "Kar sem storil, sem storil zanj (za Mussolinija) ne zase!" Moje počitnice Odhod iz Clevelanda Čas mojih počitnic mi je kaj hitro potekal in že se je bilo treba pričeti pripravljati na odhod proti domu. Predno pa smo odšli iz Clevelanda, sem šel obiskat še nekaj znancev in prijateljev na West Side. Najprej smo obiskali Simči-čevo družino, ki živi na W. 44 St., kjer imajo dobro urejeno trgovino z jestvinami in mesnico ter lastujejo tudi več stanovanjskih hiš. Tukaj smo bili izvrstno postrežem. Posebno pa sem si želel videti Mr. Sim-čiča, ker se je on v času mojega bivanja mudil v Montani in je bil tudi na naši farmi, zato sem želel od njega izvedeti kako je doma, kar mi je tudi z veseljem in vse natančno povedal. Povedal mi je, da ga je moj sin Billy odpeljal po vsej farmi in mu tudi vse natančno razkazal. Rekel mi je, da naj bom kar zadovoljen, da je doma pri nas vse v redu in da polje zelo dobro kaže. No s tem sem bil pa potolažen. Torej, Mr. Simčič, če se boš še kedaj mudil v Montani, nikar ne pozabi tudi nas obiskat. Na tem mestu se želim iskreno zahvaliti Simčečevim za vso postrežbo in gostoljubnost. Tam nasproti Simčičevih pa živi mama in sestre soproge mojega sina Josepha. Zato pa je bila naša dolžnost, da smo se šli poslovit tudi od njih. Mrs. Daly je ,precej priletna ženska in nič kaj pri dobrem zdravju, pa vendar je videti še precej pri moči. Ko smo se tu poslovili z željo, da se še kdaj vidimo, smo se podali pa na W. 97 St.. obiskat naše stare sosede Koreilčanove in Arharjeve, potem smo šli paJ-še daljie na West Park obiskardTužino Jesenovič. Tam sem videl tisto glavico, o kateri so Father Oman pisali v nevvburških novicah in sicer, da je prišel Mr. Jesenovič k Georgu v Brooklyn v domač zelnik in odpeljal iz Georgevega zelnika najlepšo glavico. No, zakaj pa tudi ne, saj kadar ima človek na izbero, bo menda ja vsak izbral najlepše med najlepšim in tako je napravil tudi Mr. Jesenovič. Tukaj smo se bili zamudili precej časa, tako da je bilo že pozno ponoči, ko smo prišli zopet domov, sem videl, da je bilo že skoro vse pripravljeno za na pot proti Montani. Florenc nama je vse uredila, da nama z mamo ni bilo treba nič skrbet. Se reče Florenc in Jože sta si menda še bolj želela dneva, ko se bomo podali na pot kot midva z mamo, kajti njiju sina sta bila pri nas v Montani na počitnicah in sta ju želela čimprej videti. Predno pa odidem iz Clevelanda, ae želim zahvaliti vsem, katerimi smo prišli v dotiko v času najinega bivanja v Cleve-landu. Posebno zahvalo pa sva dolžna najinim sorodnikom, kateri so nama izkazali svojo gostoljubnost z večkratnimi obiski na najinem stanovanju in sicer: Mr. in Mrs. Tone Novak, John Volk Oblak družini, Jos. Volf družini, Ema in John Volf, Bencina in Štamfel ter vsem ostalim. Želiva, da bi se še kedaj videli in če le mogoče tukaj pri nas v Montani. Pred odhodom pa sem obiskal tudi Mr. Jack Debevca, urednika Ameriške Domovine, j Naslednjega dne pa smo bili ' namenjeni, da zgodaj odpotujemo, zato sem še enkrat vprašal Florenc, če je vse v redu in če ni mogoče kaj pozabila. A moja skrb je bila brez potrebe, kajti vse je bilo v redu. Seveda pa sem skrbel tudi, če je djala med prtljago tudi tisto stekleničico šampanjca. Malo je premišljala, pa se je le spomnila, da je nanj pozabila. Če bi ona pila alkoholno pijačo potem bi bil mislil, da je nalašč pozabila nanj, a ker ne pije, sem bil pa prepričan, da je v resnici pozabila na šampanjc. Naslednjega dne zjutraj smo zgodal pognali. Vožnja je bila nad vse zanimiva. Sonce je pa tako močno pripekalo, da smo morali večkrat ustavit in iti gasit žejo, kar je zelo ugodno vplivalo na naš notranji ustroj. Precej časa nam je vzela pot skozi Chicago, ko pa smo bili zopet iz mesta, tedaj pa se nam je odprla zopet prosta pot. Jože je vozil tako hitro, da skoraj nisem imel časa' za opazovanje lepe narave, ki«je bila tako zanimiva. Tam se vidi lepa polja in zopet drugje lepa in čista far-marska mesta brez vsakega dima in ropota, kajti če se voziš po vzhodnih državah ne vidiš te krasote, kakor jo j« videti v naših zapadnih deželah. Pnvi dan smo se vozili po južnem Wisconsinu. Naslednjega dne pa smo zaobrnili proti severu, da smo prišli v DuUith, Minn., kjer smo tudi prenočili pri mojem bratu in drugi dan zopet nadaljevali na vse zgodaj proti Montani. Imeli smo še dobrih 960 milj poti pred sabo do našega doma in to smo prevozili v enem dnevu. Domov smo prišli ob polnoči. Doma nas je že vse pričakovalo, kajti polje je bilo že pred tednom dozorelo in čak&lo na me, kdaj pridem. Storji so bili že vsi pripravljeni. Tako je bilo vse v redu, da se nisem bil še dobro naspal, pa sem moral že jti na traktor. Rečem vam, da je bilo malo nerodno z avtomobila pa se§ti na traktor, pa je vseeno šlo,, .čeprav sprva malo bolj počasi.t , Predno smo odšli iz Clevelanda, me je bil Jože vzel v mesto, v tovarno, kjer prodajajo plumberske potrebščine in razen drugi material. Tu mi je tudi razkazal razne vodne se-salke (pumpe) kakršne rabijo na farmah in poleg tega pa še vodne grelce, da je vedno topla voda pri rokah. Rekel mi je, da če hočem kupit, da bomo imeli vodo napeljano v kuhinji in vsepovsod, kjer jo bomo hoteli. Meni se je vse to zelo do-padlo, samo bil sem v skrbeh, kako bomo vse to napravili. Jože me pa kar hitro potolaži in pravi, da mi radi tega ni treba nobenih skrbi, da mi bo on napravil načrt in tudi sesalko postavil in drugo bomo pa lahko vse sami naredili, kadar bomo imeli čas. Tako smo tudi naredili. Takoj je dal v tovarni naročilo, da so nam poslali naročeno naravnost v Montano in blago je dospelo prav tedaj kot mi. Ker smo pa že prej imeli tako napravljeno, da je sapa gonila vodno sesalko, je bilo sedaj delo kaj hitro izvršeno, kajti treba je bilo samo ^zeti ta staro sesalko stran in na njeno mesto smo deli novo. Cevi je napeljaj kar po zemlji. Vzelo ga je par ur in voda je bila napeljana v kuhinjo. Končno mi je pa rekel, da kadar nam bo čas dopuščal, pa zakop-ljimo cevi v zemljo. Tako je tudi bilo in ostalo delo smo napravili sami, da je sedaj pri nas kakor v mestu. Imamo mrzlo in gorko vodo, kopalno banjo in vse kar zraven spada. Res so bili s tem veliki stroški, toda sem vseeno hvaležen Jožetu, ki me je k temu nagovoril. S tem pa zaključujem moje spomine na počitnice obenem pa se zahvaljujeva jaz in moja soproga za vso gostoljubnost, ki sva jo bila deležna za časa najinega bivanja v Clevelandu. Torej hvala lepa vsem najinim sorodnikom, prijateljem in znancem. Pozdrav vsem, Joseph in Julija Mohar. Jugoslav University Club Morda bo kdo vprašal, kakšna organizacija je "University Club"? Prav je da se zanimate in da izveste zakaj je bila ustanovljena in kakšen je njen namen. Ko boste vse to izvedeli, boste dobili tudi več spoštovanja do tega kluba. University Club obstoji iz samih članov, ki so dosegli višjo izobrazbo na raznih višjih šolah in kolegijih. Torej člani in članice tega kluba ali društva so vsi dosegli višjo izobrazbo, kar v današnjih časih veliko šteje in taki naši ljudje tudi zalužijo, da jim da narod za to priznanje in naklonjenost. Več kakor vse to, pa je gotovo namen društva oziroma kluba in da pozvemo tudi zakaj se isti zavzema in zakaj je bil ustanovljen. Namen tega kluba je blag. Mi, navadni ljudje bi po sebi sodili, da ko eden izmed naših doseže nekaj, za kar se je moral sam truditi, potem kar pozabi na vse drugo in pusti vse v nemar in se za druge ne zmeni, toda ta University Club pa je popolnoma drugačnega naziranja, kajti bil je ustanovljen, da bo še drugim pomagal do izobrazbe. Organizirali so se ti višješolski študentje prav zato, da sedaj drug drugemu pomagajo. Pdsebno pa je namen tega kluba, da po. maga revnim talentiranim študentom do nadaljne izokrazbe. Zato pa ta klub prireja po par prireditev na leto in z denarjem, ki ga dobi od teh prireditev potem pomaga študentom, ki nimajo denarnih sredstev. Če katera ustanova zasluži priznanje in pohvale, potem je to gotovo University Club, ki ima tako blag in vzvišen namen. Da ta klub to, kar sem omenil tudi resnično vrši imamo dokaze. Vsako leto ta klub priredi po dve prireditvi v raznih dvoranajh, ■ kar. jjrn, vselej rodi lep uspeh.- £otem pa izberejo najboljšega izmed naših domačih študentov in mu plačajo šolnino, da tako lahko doseže svoj cilj. To je neprecenljive vrednosti, če pomislimo, kaj tak študent lahko vse doseže z učenjem, za kar bo potem vse življenje- hvaležen onim, ki so mu k temu pomagali. Za to pomlad si je ta klub nadejal nalogo, da poda eno takih prireditev 17. aprila, kar bo kaj kmalu tukaj. Ta prireditev se bo vršila v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave., ki je skoro bi rekli v središču naše naselbine in je to tudi prav, ker je od tu tudi precej naših jugoslovanskih si. nov, ki pohajajo v Case višjo šolo, kjer so priznani kot zelo pridni in nadarjeni učenci. Na tej prireditvi bodo sodelovali učenci iz Case višje šole in sicer brezplačno, samo da bo več preostanka za kandidata. Kandidat bo eden izmed jugoslovanskih dijakov, ki bo dosegel najvišje rede. Vse to bi nas moralo navdušiti, da bi z veseljem segli po vstopnicah in s tem pokazali, da nam je res na tem, da bi pomagali našim nadarjenim sinovom do ivišje izobrazbe. Vstopnice lahko dobite pri vseh članih tega kluba, dalje v obeh uredništvih naših lokalnih listov, v obeh slovenskih bankah, v obeh Grdinovih prodajalnah za pohištvo. Ker je namen res blag in je to tudi v veliko vzpodbudo naši mlajši generaciji, ki se zanima za učenje, zato je tudi naša dolžnost, da sežemo po vstopnicah. Pokažimo s tem, da nas resnično veseli, da se mladina zanima za višjo izobrazbo, ki je neobhodno potrebna, da bo bodočnost res zanesljiva v pravi demokraciji. Vstopnice so po 55 centov in posebne "Patrons" vstopnice pa so po dolarju. —' A. G. -o- Pomagajte Ameriki, kupujte obrambne bonde in znamke. SLOVENSKA ŽENSKA ZVEZA Ustanovljena 19. decembra, 1926 v Chicagi, 111. Inkorporirana 14. decembra, 1927 v državi Illinois. Duhovni svetovalec: Rev. Milan Slaje, 1709 E. 31st St., Lorain, Ohio. GLAVNI ODBOR: Predsednica Mrs. Mary Prisland, 1034 Dillingham Ave., Sheboygan. Wis-Prva podpredsednica Mrs. Frances Rupert, 19303 Shawnee Ave., CJeve-/ land, Ohio. S Druga podpredsednica Mrs. Mary Coghe, 4517 Coleridge St., Pittsburgh, Pa. Tretja podpredsednica Mrs. Mary Shepel, 5 Lawrence St., Ely, Minn, četrta podpredsednica Mrs. Prances Raspet, 305 Spring St., Pueblo, CO'0-Peta podpredsednica Mrs. Mary Kocjan, 5 Ash St., Calumet, Mich. Tajnica Mrs. Josephine Erjavec. 527 N. Chicago St., Joliet, 111. Blagajničarka Mrs. Josephine Muster, 714 Raub St., Jloliet, 111. NADZORNICE: Mrs. Mary Tomažin, 1902 W. Cermak Road, Chicago, 111. Mrs. Mary Otoničar, 1110 E. 66th Street, Cleveland, Ohio. Mrs. Mary Smoltz-Lenich, 609 Jones St., Eveleth, Minn. PROSVETNI ODSEK: ^ Mrs. Albina Novak, urednica in upravnica "Zaxje," 1135 E. 71st st" Cleveland, Ohio. Mrs. Prances Ponikvar, 1030 E. 71st St., Cleveland. Ohio. Mrs. Prances SuSel, 15900 Holmes Ave., Cleveland, Ohio. Mrs. Anna Petrich, 2178 Bin-ton St., Warren. Ohio. Mrs. Emma Shimkus, 7.17 Fifth St., La Salle, HI. SVETOVALNI IN POROTNI ODSEK: Mrs. Agatha Dezman, predsednica, 649 So. 29th St., Milwaukee, Wis. Mrs. Anna Kameen, P. O. Box 767, Forest City, Pa. Mrs. Rose Jerome, 214 Grant Avenue, Eveleth, Minn. jj Mrs. Agnes Mahovlich, 9525 Ewijng Ave., South Chicago, 111. \4 Mrs. Olga Mirkovich, 2348 N. W. Roosevelt St., Portland. Ore. u Namestnica nadzornicam Josephine Seelye, 1228 Addison Rd„ Cleveland, ■ f 9 M 9.! A 0! fern MAGOSLAVNE in zadovoljne velikonočne praznike želimo vsem rojakom in rojakinjam te' najlepše pozdrava vsem skupaj! OD BORN ICE IN ČLANICE SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V AMERIKI! NA TE MISLIM . . . Jaz na te mislim, dragi moj, odšel za dom si v črni boj ; naj misel lepa te bodri . . . doma bo deva zvesta ti. Sedaj le na te mislim jaz, in za te molim vsaki čas, da vrneš zdrav se spet nazaj, takrat za naju spet bo raj! Jaz na te mislim dan in noč, kak' rada b'la bi ti v pomoč, pa v daljnem svetu tam živiš, le v duhu k meni # ti hitiš . . . Ko vojska ta minila bo boš vprašal očka za roko in peljal boš me pred oltar, v ljubezni čisti srečen par . . . Marjanca Kuhar jeva. -o- lliiiliiinimiiiii. če verjamete al' pa no ta ba je bilo nekaj močnih zumnih ljudi, ki so stopi'1 , in z velikim trudom vzpC5 li normalne razmere. -j Zmrčalilo se je, BonačJj^ žgal luči, petje je postaj^^. dno bolj onemoglo in bolj vsaksebi. Če je ka» začel: "Kedo bo listje -. . .", je prišel tudi saV* daleč in prenehal, Pre zl mogel organizirati osta da bi prijel in pritisnil- Vse to je bil očiten dokjj, mora vsak čas nastopi" ča diplomacija. In ni bl vff ^ go, ko si lahko zaslišal ^ glas te ali one skrbne t^f "Bonačevi, kaj je nas 1$ Popolnoma nepotrebno^•<■ nje, ker ga je lahko sllSje $ milje daleč, ampak if nepisana postava Pri ''^Jdr žena ni smela kar tak o j planiti v gostilniško s ^ stopiti med vrati kot S ^ predno začne bitko 111 ^t "Tok tako! Ti se tukaJ ^ jas, kot bi prodal y mo pa ob nezabeljenei" ku!" -nas,'" ' Ne, tako ni bilo Pn V, pP1 prav dobro vemo, da J® ^.fj ^ tak namen ženinega ob'° jr ^ tudi to bi se ne spodobi ^ ^ ' žena planila skozi vr*^/ ^ 1 morda storila kaka ^ stvarca, se zagnala P1 in ga začela objemat1 (I ter vzdihovati: "Oh, " e"'. si prišel zopet zdrav Pri nas vsega tega ]l1 » pri nas so imeli ljudJe^ .. f dobrih časih srce zaVl pod s. skorjo, čeprav je bl tePKf'J v skorjo srce ko jnenda ^ jtij nismo nosili svojih ; v/' na oklicevanje v zn»nJ svetu. _ vgji t Torej ko so ženici v je- k vedali, da je njen notP' enkrat pogladila Pre'{eb«J si popolnoma brez P0^ „/ pravila ruto na gl»vlj ^ , la izgarane in od ti'P1J v pf'j( rane gube po obrazu ^ zen nasmeh, pri tem '' d^ da ni ust preveč odP^iji.. ni videlo tistih par s ijtff* V ;;o se dolgočasile v ^ \fit počasi odprla vrata ^ v ^ v vstopila. Čeprav Je ^ { \ stilni tak dim, kot 11 -e V \ ljubljanskem Morost^J »61 no bistro oko takoj r^. za mizo njega, ki ' r ^ nalival kozarec i'1 s pol1 previdno, da je samo ^ zlil mimo. , Spet se m! je Jtvtfj,^ da je pri najboljši vv ^ , rem končati danes. ^ fj ga če, da bomo še enk1^ f ^ šali s to iiašo zgodoVl tiiiiiiniiniiaim Torej nadaljujmo poglavje o hrvatarjih, ki smo jih včeraj pustili pri Bonaču sredi litrov vina, hrupnega pripovedovanja in pozdravljanja, pa vriskanja in petja. Vmes je padla kaka težka pest po mizi, da-so kozarci poskočili in je miza za-hreščala in zaječala, kot bi se zvrnil nanjo stoletni hrast. Pest je spremljala pa dokazujoča beseda: "Naj me prec ... če jih nisem natesal več kubilkov na dan, kot vsa naša kompanija skupaj!" Kompani.io so imenovali vso družbo, ki je šla iz ene vasi ali okolice in je vzela za stesat kompleks gozda "čez." Taka vnebovpijoča laž je pa nujno potrebovala popravila in druga pest je padla na mizo, a njen lastnik je dokazoval: "Ko-gaaa! Kaj boš govoril ti, ki te je plenkača nosila po tramu, kot butaro na cvetno nedeljo!" ,;Kdo je butara!" ... in tre- id,0. *** delničarjem in vlagateljem Direktorij slovenske The North American Banke, fan na seji dne 24. marca, izreka zahvalo za naklo-.]enost v tem, da se tako veliko števila vrača k banki sodeluje z domačim podjetjem. Veseli nas, ker vi-^a ima narod zaupanje in pa dobro voljo poma-1 sebi in domači ustanovi. Tako je prav, le tako adaIJujirio pa bo za vse prav. že'eč, da bi prišli kmalu mirnejši in več upapolni casi~~ Vesele velikonočne praznike! Direkforij slovenske THE NORTH AMERICAN BANKE L J®' li€ ^ ^OčETE dobro in zanesljivo zavarovalnino Požaru, nezgodi in drugim nesrečam, obrnite se auPanjem na nas. ii, JE hočete posredovanje pri prodaji, zamenjavi bo];s Upu zemljišča, zaupajte nam in dobili boste naj- JSo Postrežbo. ^Sem odjemalcem, prijateljem in znancem veselo Alelujo! l8llc JOHN ZULICH 15 Neff Road IVanhoe 4221 L t.ii p M i1" - Št H h&-e velikonočne praznike * ^LIMo vsem odjemalcem "j in prijateljem ' I ^fi ^ uLnaS dobite P°lno nalogo vrtnega orodja, se-)t \a. etliega gnojila, pa vso barvo in varniše za H te zunaj. Velika izbera razne kuhinjske po-t ruSih hišnih potrebščin. 'r k , uPite sedaj, dokler je zaloga polna. # Se priporočamo : GRDINA HARDWARE i: \^ Clair Avenue ENdicott 9559 ito 10 p; teP] •čni od ,il> c«' Kaj misliš ti? Za zgodovino vojn se nisem nikoli toliko zanimal, da bi mogel od ene ali druge v podrobnosti beležiti. Tudi pravega gradiva ne morem izbrati, zakaj so vojne in komu iste koristijo? Pobijali so se, uničevali in morili, kar se zdi, da je to človeštvu prirojeno? — Prvo iznajdbo, ki so jo odkrili, da so znali metati kamen, jim je že služila za bojevanje. In kakor je tehtnika in znanost rastla, toliko več pripomočka so dobivali za moritev. Kar bi skoro sklepali, da so res vse iznajdbe samo za uničevanje na svetu? Kaj danes vse služi za vojne potrebščine, tudi tega nisem zmožen, da bi vam razkladal. (Kakor tudi ti ne dragi bra-vec.) Kdor je odbran za vojaško službo, mu vzame najmanj od šestih tednov do polovice leta, da se v toliko izuri, da je zmožen v gotovem predmetu vršiti povelja. S tem se da razumeti, da je preprost vojak samo živ del v pripravah in orožju za moritev. Osebe pa, da dospejo do poveljstva, jim vzame na leta temeljite izkušnje v najvišjih šolah, kar jih dosega človeški razum. Kakor je v vojni produkciji zapopadena vsa človeška znanost, pa kljub temu je le bore malo ljudi, ki se ogrevajo za vojne. Vzemimo n. pr. "Fra-celjna" ki je kar dve kroni natikal na "prisVitlo" čelo, avstrijsko in ogersko, ljubil je to in ono, tudi nežni spol mu je bil včasih dobrodošel, za vojne pa ni bil preveč vnet. V letih 1848-66-78 in 1914 v vseh je bil prisiljen prijeti za orožje samo v obrambo. Kakor ni bil prve vrste gospodar, pa se je svojim podložnikom s tem prikupil, kar narodi najbolj ljubijo — MIR! (Še po preobratu, posebno onij ki so "tornistro" nosili, so se predstavljali bolj srečne in zadolvoljne,' če bi kar pod Franceljnom ostali.) Ne le avstrijski, tudi drugi vladarji se za vojne niso preveč ogrevali, za kar so se pa pojavili gotovi diktatorji, kateri so zrastli vladarjem preko glav s tem, da so obljubjevali vse mogoče in nemogoče, nebesa na zemlji. Preprežene mreže teh obljub so se raztezale od države do države. Da, tudi v Ameriki jih imamo »nekatere, ki vidijo ves blagor v Hitlerjevem evangeliju; pa še veliko več bi jih imeli, če bi država ne imela zaprta vrata za naseljevanje. Danes smo v vojni, bi skoro sodili, da za to: ker je Bog v Babilonu zidarjem jezike zmešal? To Nemcem ni povolji; ta narod kakor se šteje, je napram ostalemu svetu v nadkul-turi, kar hočejo ne samo z besedo, pač pa v dejanju tudi dokazati, Ikako mjilosrčno v tej vojni delajo z nedolžnimi ljudmi — in vse to na "komando" enega "trapastega pajaca." Tako kulturo mi hvaležno odklanjamo, to pa zato, ker dvomimo, da so Nemci Babilonski stolp zidali! Nekateri so pa celo mišljenja, da vojne morajo biti, ker je preveč ljudi na svetu. Tudi to se z dejstvom prav nič ne strinja; ker ta "brumna ban-da"' je plačevala visoke prem-mije materam za porode, drugič pa, ker je vojni material drag, je to dvojna izguba. Kaj pa če je vojna neke vrste šport? Zadnjo vojno smo nazivali, svetovna vojna, pa v primeri današnje vojne, smo od sile veliko sveta izgrešili, da nismo pokazali umotvorov, s kakšno pripravo se ugonablja in uničuje kar je koristnega za človeški rod. Tudi v tej vojni še ne bomo iztaknili zadnjega POZDRAVLJEN PRAZNIK ZMAGE SVETE! Veselo pojejo zvonovi, veliko noč naznanjajo, odrešeni so vsi rodovi, ki Jezusa sprejeli so. Odrešenik je vstal iz groba, pekel in smrt premagal je, moč izgubila je trohnoba, Življenja vse raduje se. Ko Jezus poveličan vstaja, sovražniki pred njim beže, svetloba mu telo obdaja, kot sonce rane mu žare. Zveličar vstal je — Aleluja, z njim vstali bomo tudi mi, in večne speve — Aleluja v nebesih peli z angeli. Pozdravljen praznik zmage svete, pozdravljena velika noč, rešila si nas večne bede pekla in smrti strla moč. Zdaj v Kristusu praznujemo veliko noč. On jagnje je kotička, če prav si prizadevamo na vse mogoče načine, pa bo še precej zemljanov moralo čakati na prihodnjo vojno. (Kdaj bo ne vem?) Da jim bodo pokazali ta šport, če je res šport?! Pri vseh "traparijah" pa ne moremo prezreti, da smo v deželi, v kateri veje duh, da je ves človeški rod upravičen do svobodnega sonca. To kažeta Amerika kakor Rusija. Da sta pripravljeni dati VSE! In to ne iz sebičnega namena, ker ne zahtevata niti pedi tuje zemlje, a pri tem pa se žrtvujeta z ogromnimi izgubami za PROSTOST in SVOBODO vseh narodov ! Pomagajmo — pomagajmo čemer smo zmožni; večja ko bo pi>moč, prej bo konec neznosnega trpljenja. In za vse grozne žrtve, bo toliko lepše vstajenje! Prava VELIKA NOC! F. K. THE CALL TO THE COLORS IS A CALL FOR DOLLARS! Dig deep. Strike hard. Our boys need the planes, ships, and guns which your money will help to bay. Oo to your bank, post office, or savings and loan association. Tell them you want to buy Defense Bonds regularly, starting now. in sveta hrana naših duš, sam dal se je v zveličanje. O čudovita hostija pekel si razdejala ti, raztrgala vezi si vse, življenju vrednost dala si. O, Stvarnik, tebe prosimo, ob grobu poveličan j a ti bodi naša moč sedaj, ob smrti nas popelji v raj. Jezusa, ki bil je križan, žrtev muk, ponižanja, videla si srečna Mati v slavi poveličan'ga. Strte so peklenske sile, smrt premagal Sin je tvoj, v svitu luči te pozdravlja, zmage dan praznuje svoj. K novemu življenju vstaja rešeni človeški rod,, svet, morja in zvezdovja hvalnico pojo povsod. Troedini čast in hvala tebi v yeke naj doni, v družbo Jagnjeta v nebesih vodi nas — pripelji ti. In tebi Kristus slava Čast, ki vstal kot zmagovalec si, Očetu, duhu svetemu na veke slava naj doni—Amen. Obenem pa želim vsem mojim prijateljem in prijateljicam veselo in zdravo veliko noč. Tončka Jevnik -o- Predsednikova jahta "Potomac" je oborožena z dvema protizračnima .50 calibrskima strojnicama in z napravo proti magnetičnim minam. 95 M 95 A 95 A d\ M 95 a 95 a 95 a a A M 95 A 95 a 95 a 95 a 95 a a 9 a 99 Velikonočna voščila In spet smo jih dočakali—vesele velikonočne praznike! Kakor že toliko let, naj vam tudi letos ponovimo tiste vesele in vedno zaželjene besede: VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE! Vsem našim odjemalcem in prijateljem, širom naselbine in drugod. To leto je že 39. leto, da vam v imenu trgovskih podjetij voščimo vesele praznike. Letos imajo voščila večji pomen! Bodočnost je zavita v skrivnost, noben ne ve, kako bo s trgovinami ali z drugimi odnošaji v bodočnosti. Z°a vse bo najboljše to, da smo drug drugemu rama ob rami, da se držimo v skupnosti in da drug z drugim sodelujemo v medsebojnem sporazumu. V imenu trgovskega podjetja: pogrebnega zavoda in trgovin s pohištvom na ime A. GRDINA in SINOVI vsem iz srca naše cele korporacije želimo družina in uslužbenci se s tem zlagajo. , ANTON GRDINA, predsednik. NAROČITE PREMOG TAKOJ 95 a 95 a 9! a 9$ 1 A 9! jj Q, Vlada opozarja naj se vsaka družina založi s premogom za drugo zimo, ker zna se zgoditi, da se bo Qj premog težko dobil radi pomanjkanja delovne moči. ^ Ne odlašajte, storite to takoj! < ^ CEMENTNI BLOKI 95 ^ Izdelujemo doma iz najboljšega materijala ce-- gj mentne bloke za podzidavo kleti, zidavo garage in dru-" gih stavb. Delo in kvaliteta garantirana. Obrnite se na naše podjetje z največjim zaupanjem. Za naročila dobre postrežbe se toplo priporoča BLISS COAL & SUPPLY CO. Ernest Luzar in Frank Derdich, lastnika 764 East 222 St. 22290 Lakeland Blvd. KEnmore 5118 KEnmore 0808 VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE VSEM NAŠIM ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM nje Y" JOHN LUPSINA 3dP*We Ave. Michigan 0746 & oi > '»»{i "o Sv k | WILLOW FARMS DAIRY V Wk Q SLOVENSKA MLEKARNA RK| M Homogenized *Vitamin D Milk ^Bl | H ROSE URBANČIČ, lastnica ^^B * 05 ^ Želim vesele velikonočne praznike vsem odjemalcem gj in se toplo priporočam še zanaprej. | 1172 Norwood Rd. ENdicott 3457 ^ i LOUIS (IMPERMAN GROCERIJA in MESNICA 1115 Norwood Road ENdicott 0566 Ako hočete imeti okusne jestvine na mizi za praznike, oglasite se pri nas. Dobra postrežba, zmerne cene. Pripeljemo na dom. Vesele velikonočne praznike želim vsem odjemalcem in prijateljem! Velikonočne čokoladne novosti, dekorirane z imenom po vašem naročilu 10c do $1.97 Velika izbera napolnjenih velikonočnih košaric in vozičkov 19c do $1.19 Velika zaloga ženskih in moških potrebščin. Glavni stan potrebščin za hišno čiščenje. Izplača se kupoyati pri Taylor Variety 5clo $1.00 Store 6714-16 St. Clair Avenue nt VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ^ nI KLIJENTOM, PRIJATELJEM in ZNA*U FRANK POJE in SIN le, SLOVENSKI KROJAČ in ČISTILEC O^ J ; 631 E. 185th St. Tel. lVa0^e / _________________________________S VESELE VELIKONOČNE PRAZNl^j' k vsem našim zavednim prijateljem in odje111" pO^I \ se toplo priporočamo v bodočnosti za 0 J i1 naši DELIKATESNI IN GROCERIJSKl ^ / N kakor tudi za uradne notarske listine, v urS stvo parobrodnih družb. , STEVE F. PIRNAT (0. , J h 7403 St. Clair Avenue C ^\{ K ii M HO' M po •mil M« Ur »ymSoglav tik ibc' it ti "Zelo strogo. Pa ker ne marata 'videti krvi, mislim, da ga nista ubila." "Ljubše bi mi bilo, da sta ga —. Rešen bi ga bil in denar bi dobil nazaj, ko ju primem. Tudi Shatterhandovi puški moram dobiti —. Pravijo, da pomenita premoženje za west-mana. (Pa najsi bo kakorkoli, naj oče še živi ali ne, — koj zarana moram odtod, da posvarim Mo-gollone. Zvedeti morajo, da sta •tista dva v bližini in da sta naj. brž pri Nijorah." "In jaz —T' "Ti pa pojdeš seveda z menoj. In tvoji Yume tudi, sicer vas še kje najdejo. In takrat bi ti slaba predla! Zaenkrat sta te milo kaznovala —." "Ali veš, kod jezdijo Mogol-loni?" "Vem. Namenjeni so k Črni vodi. Jutri zvečer bodo taborili ob Senčnatem studencu. Tam jih bomo našli." "Veš za tisti Senčnati studenec?" "Moji Mogolloni vejo za njega. Pa dovolj dolgo sem se mudil. K njim moram. Kmalu se povrnem." Vstala sta. "Le pojdi po nje!" In z boječim glasom je prid-jala: "Pa so res najini prijatelji?" "Zanesljivi prijatelji!" "In denar je varen pred njimi?" "Ne boj se za njega!" "Tako ogromna vsota —! Pomisli! Tudi rdečkarja bi utegnila zapeljati —!" Nasmejal se je in udaril po usnjati torbi, ki mu je visela črez ramo. "Tule so milijoni —! Živ človek ne ve, kaj je v torbi, razen tebe in mene. Varni so!" "Pa bi te le na primer poglavar vprašal, kaj imaš v torbi." "Odprl sem mu jo in mu po-| kazal šop listin. Niti sluti ne, da bi bilo še kaj druga v njej. Poj dem. V desetih minutah se vrnem." Odšel je v grmovje. Dregnil sem Winnetoua. "Tudi midva —T" "Ne še!" je šepnil. "Počakaj, va, da pridejo Mogolloni. V tistem šundru se laže umakneva d J G li ffl1 P Prav je povedal. Je pač na vse mislil in kakor nihče drug se je znal okoristiti z vsakim položajem in se prilagoditi vsem okoliščinam. Kopita so zatopotala, Mogolloni so prijezdili. Yume so jih pozdravljali in v splošnem šundru sva zlezla izpod smrečja ter se umaknila. Ko sva bila spet na ravnini, sem vprašal Winnetoua: "Moj brat je vse razumel?" "Da!" je pokimal. Govorila sta angleški, čeprav sta obravnavala zadeve, ki so bile prav za prav tajne in zelo osebne. Ni ju bilo sram pred Yumami, ki so vsaj nekoliko tudi razumeli angleški. , Vredni so bili drug drugega. "Zelo odkrito sta govorila!" "Da! Jonatan je beli sqwawi celo pripovedoval o dogodkih v Tuniziji. Podoben je klopotcu, ki neprestano regija in nima duše." "In Židinja je prav taka kakor on!" "Še slabša je! Ce je ženska hudobna, je njena hudobija večja, ko če greši moški. Zelo dobro je za nas, da smo jo danes našli!" "Cisto tako je bilo, kakor je [napovedal moj brat! Mogolloni vejo za studenec, taborih bodo ob njem. Rekel si, da jih bomo prijeli. Si še vedno tega mnenja?" "Da." "Da." , , .. "Pa zarana bodo odpotovali _t» v VOJAKOVI MATERI Spet prišla je pomlad v deželo in ptičje pete se glasi, a tvoje srce ni veselo in solza ti oko rosi. • Odšel k vojakom sin je dragi, ker domovina kliče ga v boj za narod in svobodo in za poraz sovražnika. Ne toži ti slovenska mati, ne bodi žalostna zato, ponosna bodi in vesela in sinu piši ti tako: Pogum naj spremlja te v boju, usmiljenje za ranjence, nedolžnih nikdar ne preganjaj, da našel boš usmiljenje. Ne zabi sin, dežele rodne, ne zabi svoje matere, Boga in vere ne pozabi in uboge Jugoslavije. Ko vojna vihra bo minila in zopet mir povrnil se, le hitro pridi sin moj dragi, težko že čakam jaz na te. A če te krogla bo zadela, ranila moje bo srce, tolažbo vendar bom imela, da za domovino padel je. Mary Stušek, Wickliffe, O. Prvi "halo" Glas, ki je prvič spregovoril besedo "halo" v telefon je za zmserom utihnil, toda beseda, je osiala, sto tisoči jo vsak dan izgvarjajo in naj si govore drugače kakoršenkoli jezik, to besedo vsi razumejo. Ta besedica pomeni, da je nekdo na drugi strani telefonske proge pripravljen sprejeti telefonski pogovor. Zato je pač dolžnost kronistov, da se spomnijo moža, ki je pri prvem telefnskem pogovoru na zemlji- odgovoril z besedico "Halo!" Ta mož je bil James Tressi-der, ki je umrl pred par leti v Detroitu v visoki starosti. Trs-sider je hil. sodelavec in prijatelj Graham Bella, ki je zgradil prvi uporabni telefon. Kakšnih 67 let je tega kar je Bell po mnogih neuspehih izvršil prvo telefonsko zvezo. Ni bil pa on, ki je prvi zvedel, da je ta njegov poizkus tudi uspel, temveč je bil to James Tessi-der, ki mu je veljal Bellov poziv. Jasno je v slušalki razločil glas svojega prijatelja Bella in trepetajoč od veselja ni vedel v prvem trenutku izgovoriti ničesar drugega, nego da je začel zmagoslavno kričati halo, halo!" Tedaj je izumi- let pozneje, 1. 1381. je začel iz-] hajati kot tednik, a 1. 1457. je! začel v svojem gospodarskem | delu sprejemati plačane oglase. V Evropi pa so potem Angleži odprli stolpce svojih časnikov oglaševanju. Nekatere številke časnika "English Mercurie" iz 1. 1588. vsebujejo oglase novih knjig, ki so imele senzacionalne naslove, kakor "Vzdihi iz pekla" in "Strahotna zlodejstva grozovitega morilca ljudi v Perziji." Angleži so bili že tedaj strastni lovci, in tako ni čudno, da so se poleg teh oglasov pojavili tudi takšni, ki so iskali izgubljene dragocene lovske pse. Pasji trop kralja Karla II. je pri tem dobil oglas na prvem mestu. Tako je neka številka navedenega lista iz 1. 1663, objavila naslednji oglas: "Zopet moramo povpraševati po črnem lovskem psu, križancu med hrtom in jerebičarjem, ki nima posebnega znaka, razen bele proge na prsih in zmerno prirezane-ga repa. Tega psa so kralju gotovo ukradli, ker se ni rodil na Angleškem in ga niso tu vzredili in bi torej svojega gospoda prostovoljno gotovo nikoli ne zapustil. Zakaj ne prenehajo s tatvinami zoper Njegovo Veličanstvo? Kralj mora psa vendar imeti!" Ti prvi oglasi so bili torej za naše pojme nekoliko naivni in gostobesedni. • o MALI OGLASI Zelo lepa prilika Naprodaj je gostilna in restavracija, ki ima licenco D-5. Ima vso najmodernejšo opremo. Nahaja se na najbolj prometnem vogalu na St. Clair Ave. v sredini slovenske naselbine. Cena je jako ugodna. Ne zamudite te prilike, ki se vam nudi. Lastnik mora prodati, ker sta sama s ženo. Naslov izveste v uradu tega lista. (x) šivilja dobi delo Delo dobi ženska, ki ima izkušnje v šivanju moške obleke. Vprašajte na 6905 Superior Ave. (x) East 61st St. Garage FRANK RICH, lastnik 1109 E. 61st St. REenderson 9231 Se priporoča za popravila in barvanje vašega avtomobila. Delo -točno in dobro. SPEH GROCERIJA 1100 East 63rd Street go»»T«S £ VEGETABLES 56 r Kraška kamnoseška obrt 15425 Waterloo Rd. KEnmore 2237-M EDINA SLOVENSKA IZDELOVAL-NIČA NAGROBNIH SPOMENIKOV RE-NU AVTO BODY CO. 982 East 152nd St. Popravimo vaS avto in prebarvamo, da bo kot nov. Popravljamo body in fenderje. Welding! J. POZNIK — M. ŽELODEC GLenville 3830. 9 Pazite na cene, ki vam jih nudimo vsak petek in soboto Se toplo priporočamo in želimo vsem našim odemalcem vesele velikonočne praznike. Službo dobi dekle Sprejme se dekle za splošna dela v restavrantu. Pokličite po telefonu ENdicott 9545. iq (79) Službo dobi slovensko ali hrvaško dekle za delo v kuhinji v restavrantu. Vprašajte v Šornovem restavrantu, 6034 St. Clair Ave. (77) ČE STE BOLNI Ako trpite na nerednosti v želodcu, jetrih, ledicah, vranci, revmi, visokem pritisku krvu, ali zastareli poškodbi, pridite k meni, da vidim, kaj morem storiti za vas. Imel sem velik uspeh v 25 letih v takih slučajih. Jaz se poslužujem stare evropske in najnovejše metode bolnišnic pri zdravljenju. Pridite do doktorja, ki razume vaš materin jezik in vam lahko razloži na razumljiv način. PAUL W.WELSH HYDROPATHIC CLINIC (specialist v starih boleznih) ., Uradne ure: L do 5 popoldne, razen v sredo 423 Citizens Bldg. 850 Euclid Ave. Telefon: MAin 6016. & & 9! & 9 & 9! Jf 0J M M 9! M 9f M 91 JI 9t M 91 M 95 JI 95 91 Ji VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELIMO VSEM ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM! ATLANTIC GASOLINE FRANK PAULIN'S g SERVICE STATION | (0 vogal St. Clair Ave. ^ in 61. cesta gf 56 ENdicott 9104 p* 56 Vse, kar potrebuje vaš avto, gf dobite pri nas. Lepa hvala jg za naklonjenost in se pripo- gf ro.čamo še v bodoče. J6 V Mag spomin ob četrti obletnici kar je r 56 r 56 W 66 r 56 r r Venci in šopki za vse prilike, kakor tudi cvetlice v posodah po nizki ceni ^ JAMES A. SLAPNIK Jr. | 6620 St. Clair Ave. HEnderson 8824 g Želim vsem odjemalcem in prijateljem vesele velikonočne praznike in se priporočam tel j vedel, da se je velika tehnična naloga posrečila, ves prevzet je zakričal nazaj: "Halo, James, halo!" S tem je ponovil besedo, ki jo je izumil prijatelj. Od tistega dne je "halo" beseda, ki jo poznajo vsi tisti, ki uporabljajo telefon. James je postal po tej besedici nesmrten. --—o-- Najstarejši oglasi Običajno menimo, da so v Angliji, prvič uporabili periodični tisk 'za oglasne namene. To velja morda za evropski tisk, toda kitajski časopis "Kin Pana," ki je ta čas najstarejši časnik na svetu sploh, se lahko postavlja, da so v njegovih stolpcih izšli prvi pravi oglasi. Ta uradni list kitajske vlade j je prišel izhajati 1. 989. Štiri sto1 umrl naš ljubljeni oče MARTIN MOSTAH Zatisnil je svoje blage oči dne 2. aprila, 1938 Štiri leta počivaš v grobu naša srca so pa žalostna. Spomin na Tebe bomo ohranili sedaj in na večne čase. Žalujoči otroci Cleveland, Ohio, dne 2. aprila, 1942 OBLAK MOVER Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca JOHN OBLAKA 1126 E. 61st St. 6122 St. Clair Ave. HE 2730. UČITE SE ANGLEŠČINE iz Dr. Kemovega ANGLEŠKO-SLOVENSKEGA BERILA •'ENGLISH-SLOVIiNE &EAOEB" kateremu je znižana cena Cfc O flfl in stane samo: £aUU NaroČila sprejema KNJIGARNA JOSEPH GRD1NA 6113 St. Clair Ave. Cleveland, O. Hiša poceni Na 932 E. 73. St., 8 sob, škr-Ijeva streha, nov Holland furnez in avtomatični vodni grelec, tla iz trdega lesa, stranišče in pršna kopel v kleti, lot 40x90, garaža za 2 avta, davka $58. Cena je samo $5,450. Za podrobnosti se obrnite na 200 B. F. Keith Bldg. PRospect 2520 (Mar. 27, 30, Apr. 1.) MR. in MRS. JOHN PIANECKI SLOVENSKA PEKARIJA M 95 & 9! Jl 95 M 91 Stanovanje se odda Pet čednih sob se odda, kopalnica, klet in podstrešje. Vpraša se na 128iy2 E. 55. St., zadej (Mar. 28, 30, Apr. 1) Hiša naprodaj Naprodaj je 7 sob hiša za eno družino/ Parna gorkota s furnezom na premog in avtomatičnim stoker jem. Garaža za dva avta. Nahaja se v Bra-tenahlu v bližini 140. ceste in bulevardu. Cena je $6,500. Pokličite GLenville 2192. (Mar. 30, Apr. 1) 91 M 91 M 95 M- 95 & 95 M 95 & B M ^ & 9; M M 9i A 9 56 r 56 ~W 56 W &6 r 56 w 6S r 56 r 56 r 56 r ■r 56 r 16 HEnderson 2396 W 5 -r 56 MRS. RUDY BUKOVEC % MESNICA |f 4506 Superior Ave. HEnderson 8638 56 |r '6 r B-r £ 6 16 F 10 želita vsem odjemalcem in prijateljem veselo Alelujo! Ako^želite dobro potico za praznike, naročite sedaj. Ne odlašajte do zadnjega. Se toplo priporočata za raznovrstno pecivo, potice, kekse in drugo 6036 St. Clair Ave. 0! 4 95 Se toplo priporoča za nakup vsakovrstne mesnine, suhe in sveže. ŽELI VSEM ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE! 56 r 56 r r SATAN IN ISKARIOT Po nemškem izvirnika K. Maja Najprej sem še pridobil Mo-gollone, ko sem jim obljubil, da J1® bom spravil v roke tista dva človeka. Seveda sem še dvomil, ali prideta za me-n°j, pa zanašal sem se, da najdeta vsako sled in da bodeta našla tudi mojo in prišla za menoj k Beli peči." "In nasedli so ti?" 'Da- Nemudoma so se na-Potili, da ju primejo. Petdeset ™jevnikov je, z njimi sem pri-Sinoči smo odpotovali in "Z Mogolloni si prišel —? pa so?» "Niso daleč. Studenec po-;naio, nameravali smo prenoči-' njem, obstali smo in poslali oglednika. Ni varno, veš, takih studencih, radi se ob zbirajo vsakovrstni sum-p ljudje ^ a Pride oglednik in pravi, • ^e videl pri studencu belo ^aw0 v družbi rdečih ljudi. in°Jv Sem seveda mislil na tebe tj SeJ> da pogledam, ali si res "Šel boš seveda po nje —T' „ ua- In sicer nemudoma, da „J°do predolgo čakali." ShaH aj mi še prej P°veJ"! tterhand in Winnetou poj- Beli peči -?" ,.Najbrž sta že tam." j jj in te ne bodeta našla! I „3 ^eta storila?" ia.menoj bodeta jezdila." 3 ne vesta, kam si šel!" 0gleHe.r? Ne'T)oj se! Ni ga žko ki bi bil Premeten, 8eJVta tista dva! Prepričan „' da sta se že vrnila." W boru Pri Mogollonih sta kam si šel -?" ]\tjst'ma niti na misel ne hodi! H0 ^Previdna. Ce se le sa-koj a^eta v taboru, bodo ta-^čevSlali sela za Mogolloni, ^bil tudi samo fantek, in Vtabo Poglavarju, kdo je Ml 'K ^ 2vedpiko Pa misliš, da bodeta O Za tebe." sat, jima ni treba vpra- j če^' , °hojena bilka, kam.en-ni n,a svojem mestu, tt1lal{i:,8.na vejica, stopinja v to tJlTna vse pove. Zanesi se o reči pripoveduje- n]1ju pri vsakem tabor- , jjNmju. tisi h6,11 teSa ju je nabrž sre-"ju . Dunker." listi?„Dunker — ? Kdo je hrS Scout- z Murphyjem iiina . in s pevko, za vodnika "V bil' Mogolloni so ga z ^ strVred Prijeli. Pa slabo so ob belem dnevu in v'iiV tabora> pred vsemi oč-3.e ušel in še najboljšega J1111- je ugrabil. Zasledo-S a sicer, pa ga seveda "iti °blli. o polnoči so se vr- % • je srečal tisti človek, seveda vse povedal. In \ n Vob*e nista šla k Beli . Jug sta se obrnila. ^ \M°eolloni _?" pv Se sta Jim sama kos, če. Sw^kogar ne bojita, ka-K Nijoram sta šla \oi, ®p°ročila, da prihajajo ''Iti ■V!?Sliš> da bi bilo za na- ; Ne'j^, —Povem ti, vse ^ te l).ltii izgubljeno! Seveda i Nej/ bil sin mojega očeta .4 \'< Pa bi čakal na Ni j ore ® V Oorp k- .. , . Ve bi jim pomagdli?" / in p°misleka! Nijore so \a ubogaj0 Winnetoua ko t'' A;7°elavarja. |%{j/°jde jima tako čisto ■J Jlo jj ' Predvsem ne moreta }V vati' ker imata moje. *5 sebi. Oviral ju bo, iXlw^ogel, to vem." J: je in pridjal pre- '' J - hm! - ali pa r 8a°,diš'da Hta ae ga že ^ n'a? Kako pa sta rav-Jltn v pueblu?" škofja Loka v 1000 letih Škofjeloški kulturni delavci v preteklosti in razvoj umetne cbrti stavbarstva, kiparstva in slikarstva Škofja Loka in ves njen okraj sta dala slovenskemu narodu prav precej kultyirnih delavcev. Naj tu omenimo na kratko nekaj najpomembnejših. Škofja Loka Po času prvi imeniten Ločan je bil slikar Andrej iz Loke, ki je živel v 15. stoletju in slikal zlasti cerkve po Goriškem. Za njim naj omenimo slikarja Jerneja iz Loke, ki je poslikal cerkev sv. Ožbalta. Iz 16. stoletja sta znana Bogataj Franc in Lovrenc Čadež, ki sta bila oba profesorja na dunajski univerzi. Zadnji je bil celo rektor 1564. Za časa protestantovske dobe imamo kaplana Wurznerja in župnika Mercino, ki sta oba snana kot izrazita nasprotnika protestantov. Največji loški pisatelj te dobe je bil jezuit •Bazar (1683). Nato imamo v teku stoletja še slavne kulturne delavce, med njimi p. Jakob Škerlj, pisatelj nemških in slovenskih molitvenikov. Za 18. stoletje bi navedli Goričana p. Romualda, ki j£ opisal škofjeloški pasijon (1721-1768); v letu 1747 je umrl v Loki Corra. duzzi Rudolf, deželni sodnik; dr. Franc Ks. Jugovic, glavni KAJ NAJ NAPRAVIM? U.S. armad-ni tanki kažejo pot Zlomijo drevo kot žveplenko . . . pomandrajo zidane stene kot bi bile iz stekla. Da, ti tanki to zmorejo. Toda kakor so trdni, armada zahteva, da se jim izmenja olje in jih namaže vsakih 1,000 milj najmanj. To je edini način, da so v pogonu, pa naj bo tank ali avto. Bodite gotovi, da dobi vaš avto to postrežbo redno vsakih 1,000 milj. Ta Standard Oil nasvet je ANOTHER (SWHO) SERVICE / Skrbite za avto—za vašo deželo! deželni zdravnik za Kranjsko, grof Nepomuk Jan. Edling, ki je bil škofov oskrbnik in znani boritelj za tedanjo ljudsko šolo; Silvester Murč, župnik in pisatelj ter propagandist ab-abstinence (1743); dr. Ludvik Gerbertz," zdravnik (1803); dr. Blaž Hafner, župnik in komponist ter zdravnik. Luka Dolinar (1794) zbiratelj in izdajatelj spisov; dr. Jakob Zupan-Zusner, nemški pesnik, rodil se je pri nas; leta 1827 se je rodil Jurij Jurčič, slikar, živel pa je v Carigradu ; dr. Ernest Kramer, uni-verzni profesor v Gradcu; Gustav Pire, predsednik Kmetijske družbe, rojen leta 1859 je bil tudi strokovni pisatelj; Avgust Guzelj, pisatelj in pogoz-dovatelj Krasa (1864); Ivan Macher, prirodoslovec; dr. Karel Triller (1835) politik; dr. Alojzij Homan, zdravnik in pisatelj (1863); Ivan Dolinar, "Podlipski" (1840), znani kulturni delavec; Hinko Dolenc, pesnik in pisatelj; dr. Josip Škofic, predsednik sodišča in dramatik ("Gospod s Preseke"). Od mlajših naj omenimo pokojnega univerznege profesorja dr. Franca Jsenka in dramatika Antona Leskovca; prvi je bil botanik svetovnega slovesa, drugi pa je bil brez dvoma najboljši loški pisatelj. Od danes še .živečih pa bi imenovali kanonika Ivana Suš-nika, predsednika Vzajemne zavarovalnice; dr. Josipa Demšarja ; Gvidona Birollo, slikarja in sedaj tovarnarja; inženirja agricultur Primoža Simon-čiča; pisatelja Franca Pokorna, župnika in zgodovinarja ter najboljšega poznavalca mesta. Profesor dr. Pavla Blaznika, ki je napisol knjigo o kolonizaciji škofjeloškega gospodstva; Jako Žigona, pisatelja; procesorja Franca Jesenovca, urednika ""Vrtca" in sourednika mnogih listov; nedavno umrlega akademskega slikarja Franceta Koširja; profesor Franc Planino in njegovega brata Lo-vra, ki je izvrsten organizator, in končno seveda dr. Tineta Debeljaka, kulutrnega urednika "Slovenca" in velikega poznavalca slovanskih narodov. Okolica Radi pomanjkanja prostora moremo omeniti le najpomembnejše kulturne delavce, ki so se rodili v škofjeloški okolici, čeprav je bila ista veliko bolj bogata v tem smislu kot Škofja Loka sama. Predvsem moramo omeniti Mihaela Puklerja, plemiča, ki je sezidal Ločanom prvo šolsko poslopje leta 1627 poleg farne cerkve; Riharda Lukaniča (1665), ki je spisal v nemščini več rodoslo-vov plemičev; dr. Edvarda in Karla Strahla, zbiratelja starin; dr. Antona B e r n i k a, zdravnika. Tem sledi vrsta slikarjev, pisateljev, duhovnikov itd. Navedemo naj le še pesnika Francta Ceglarja; dr. An. dreja Karlina, škofa lavantin-skega; dr. Andreja Kalana, politika ; Janeza Kalana, proti-alkoholnega organizatorja svete vojske. Poljanska dolina Tudi Poljanska dolina je dala vse polno kulturnih delavcev slovenskemu narodu. Omenimo naj: Simon Šubica iz Brodov, ki je bil vseučiliški profesor fizike v Gradcu; pisal je vliko v slovnščini; z Visokega Matijo Debeljaka, ki je pisal učne knjige in poučeval v Milanu, Trstu, Dunaju in Gradcu. Poljane so dale Julija Mira 1779, ki je bil pisatelj prvih slovenskih učnih knjig; nato rodbino Šubicev in to Štefana (1820), slikarja, njegovega očeta Pa- ZA POMLAD Pri nas imamo sedaj polno zalogo svilenih oblek vse barve za žene in dekleta, kakor tudi letne suknje za žene, dekleta in otroke. Posebno veliko zalogo sukenj imamo za deklice. Poteg tega dobite pri nas tudi vsakovrstnega spodnjega perila, moške srajce, kravate in nogavice. Vsakovrstno blago za okenske zavese. Se priporočamo Vesele velikonočne praznike vsem odjemalcem in prijateljem! Anzlovar's 6202 St. Clair Ave. s MAYFLOWER DAIRY! M 91 9i SLOVENSKA MLEKARNA želi vsem odjemalcem in prijateljem vesele velikonočne praznike! 91 91 F. J. RACE in SINOVI lastniki 1 448 East 158th Street IVanhoe 1272 A 99 A & » i! i i » ! » . t I i i ! : j?« jfC 'j 0! J® 05 VESELO ALELUJO vsem prijateljem in znancem želita MR. in MRS. AUGUST F. SVETEK 478 East 152nd Street t I' b r b r b r B r b via, podobarja in brata Janeza tudi podobarja v Škof ji Loki; a njegovi sinovi so bili slikarji. Na domu je ostal sin Valentin, ki je bil tudi bolj rezbar. Po svetu sta odšla brata Janez in Jurij Šubic in se uveljavila kot genijalna slikarja. Bila sta najboljša slovenska slikarja tiste dobe. Janez se je šolal v Benetkah, bil v Rimu in slikal celo Čehom njihovo Narodno gledališče; postal je profesor v Karlsruhe ob Renu in je tam tudi pokopan. Jurij pa je študiral na Dunaju, se boril v Bosni, slikal v Atenah in bil ob smrti priznan za najboljšega slovenskega slikarja. So pa še Šubici, Alojzij in Blaž, ki sta bila tudi slikarja. Mati dr. Janeza Ev. Kreka pa je bila sestrična teh Šubicev. Poleg Šubicev je gotovo eden največjih slovenskih kulturnih delavcev dr. Ivan Tavčar, politik, pisatelj ter ljubljanski župan. Rodil se je v Poljanah, počiva pa na Visokem. Slavna Poljanca sta tudi brata vseučiliška profesorja France in Aleč Ušeničnik 1868 Aleš je najvčji slovenski filozof. Omenimo naj pa še Pavla Perka, pisatelja in župnika; Luko Jeraja, pisatelja, kritika in politika; Ignacija Pintarja, profesorja; dr. Gregorija Kreka, vseučiliškega profesorja; dr. Miha Kreka, jugoslovan skega ministra itd. Poljanska dolina je dala vsemu narodu toliko velmož, da jih spričo odmerjenega prostora ne moremo vseh našteti. Selška dolina . Tudi Selška dolina je dala nam Slovencem prav lepo število velikih mož. V Spondnji Luši se je rodil Lovrenc Košir (1810), ki je bil poštni uradnik in izumitelj dopisnice. Vsekakor moramo omeniti še živečega ljudskega pesnika Pestotni-ka, ki je že večkrat nastopal v ljubljanskem 'radiju. To je pesniško nadarjen človek, ki je sicer analfabet in pesmi sklada kar sproti. Boljše mu pa zapisuje njegova žena. Ob primerni izobrazbi bi se razvil v enega naboljših slovenskih pesnikov. Znamenit je bil tudi dr. Jernej Zupane (1828), ki je bil prvi predsednik slovenske notarske zbornice. Njegov soro-jak je bil tudi dr. Jože Marija Kržišnik, dekan, prevajalec iz ruščine, pesnik in pisatelj dram. Med znamenite Selčane moramo imenovati Blaža Blaznika, župnika (1786), znan prijatelj Prešerna. Lovra Pintarja, pisatelja molitvenikov. Ivana Tuška (1835), pisatelja basni in naravoslovnih šolskih knjig za gimnazijo; dr. Franc Kosa, zgodovinarja (1875), in dr. Milka Kosa, univerzitetnega profesorja v Ljubljani in zgodovinskega pisatelja, ter Gojmira Antona Kosa, slikarja in predsednika Društva slovenskih umetnikov. Največji Selčan in eden največjih sinov našega naroda pa je gotovo dr. Janez Ev. Krek. Doma je bil iz Rudne pri Selcih. Znameniti rojak Selške doline so tudi profesor dr. Jakob Šolar, organizator slovenskih šolskih knjig in urednik dela Mohorjevih knjig. Iz Dražgoš b r b g » b F b b IT b If B Vesele velikonočne praznike vsem odjemalcem želi Euclid Dairy Co. LOUIS STARMAN, predsednik 515 East 200th Street KEnmore 0515 pa je bil doma Luka Jelene (1857), ki je bil ustanovitelj "Vrtca" in Učiteljske tiskarne. Njegov sin je bil Vitomir Jelene, ■ časnikar, ki *je pisal v skrajnem jugoslovanskem smislu in je kot srbski dobrovoljec delil vse napore srbske armade na umiku preko albanske Gol-gote. Eden najbolj znamenitih Že. leznikarjev je bil gotovo advokat dr. Blaž Crobaht (1797), prijatelj in sošolec dr. Franceta Prešerna. Pri njem se je zbirala\sa tedanja odlična slovenska družba. Leta 1848 se je hotel posvetiti politiki, a je isto leto umrl. Njegova hčerka je znana pesnica Louiza Pesjako-va, ki jo je še Prešeren učil. Jožef Dagarin (1783), bogoslovni profesor na lice ju in kasneje dekan v Kranju. Bil je navzoč ob Prešernovi smrti. Najuglednejša rodbina v Železnikih pa je bila rodbina Le-vičnikov, ki nam je dala zlasti mnogo dobrih gospodarstvenikov, pa tudi pravdnikov in pesnikov. Najbolj zaslužen pa je gotovo bil dr. Andrej Globočnik, ki je igral veliko vlogo v politiki leta 1848. Saj je. prav on kot tedanji akademik na Dunaju in tajnik društva "Slovenija" izdal proglas za združeno Slovenijo in on je bil tisti, ki je določil slovensko narodno zastavo. Bil je zastopnik Slovencev na praškem slovanskem zboru leta 1848. Spisal je zgodovino Železnikov, bil je tudi predsednik Muzejskega društva. Nje gov sin Vladimir je bil selek-cijski načelnik v ministrstvu na Dunaju in je uredil avstrijski davčni kataster. Omeniti moramo tudi Janeza Groharja, slikarja in Grošlja kiparja. Nadalje še dr. Antona Dermota (1876), ki je bil eden glavnih Masarykovih učencev in steber slovenske de mokratske stranke. Od sedaj živečih naj omenima -še grašča-ka dr. Jerneja Demšarja zdrav-nikaka; Jurija Klopčiča, ameriškega duhovnika; dr. Lenar-da Lotriča, svobodomisleca, inženirja Boncelna in pa profesorja Franca Koblarja, pisate lja in urednika, ki je bil gotovo najboljši književni in gledališki kritik sedanjega časa. Končno naj še omenimo Žumrovo družino, od katere je Srečko predsednik JSZ, Lojze upravitelj škofijskih posestev, Matija pa je asistent na uni verzi. Iz Žumrove rodbine je bil tudi župon v Železnikih. Iz Zalega loga je bil Jurij Miklavčič (1756), pridigar, stolni vikar v Ljubljani ter pesnik (latinski). Iz Sorice pa je bil doma eden največjih slovenskih umetnikov Ivan Grohar (1867) ustanovitelj slovenskega slikarskega impresionizma, ki je ponesel slavo slovenskega imena preko meja na Dunaj, London, Benetke, Sofijo, Beograd itd., kjer ga je odlikoval kralj Peter I„ osvoboditelj. Grohar od svoje visoke umetnosti materi-elnih koristi ni užival. Njegova najboljša dela so: Sejalec pod Kamnitnikom, Kamnitnik, Go-rajte, Stara Loka, Škofja Loka v snegu itd. Pokopan je v Ljubljani. Grohar je poleg Šubicev, dr. Tavčarja in dr. Kreka najznamenitejša osebnost škofjeloškega okraja. Tako smo kratko omenili ne^ kaj onih mož, ki. so na en ali drugi način orali kulturno ledino našega naroda in ki jim je tekla zibelka v Loki ali njenem okraju. Za zaključek naj omenimo še Sopotničana profesorja Ivana Dolenca, ki ga je leta 1938 ves okraj kot en mož izvolil za narodnega poslanca. Umetna obrt Ker zlepa ne najdemo kraja v Sloveniji, ki bi bil tako bogat na raznih umetninah kot je Škofja Loka, je prav, da tudi teh ne zgrešimo v našem sestavku. Razumljivo je, da je Škofja Loka in ves njen okraj tako bogat na umetninah, ker so škofjeloški oskrbniki in njihovi gospodje freisinski škofje z vso vnemo pospeševali umetnostno obrt. V teh nekaj vrsticah bomo skušali našteti umetnine po njihovih strokah in času njiho. vega postanka. Stavbarstvo Stavbarstvo~v današnjem smislu se je pričelo pravzaprav šele z začetkom loškega, gos- podstva, to je z letom Freisinški škofje so km?'" S1[ zgradili utrjen grad, pod nj® j^j pa mesto. Zgradili so natotud' ^ nekaj manjših gradov v okolic1' ^ Kot najstarejšo stavbo pa n10* romar ramo vsekakor omeniti kap"' elj^ cinski most, ki je bil zgrajen k arna ta 1351 in je še danes po skoraj E po 600 letih v prav izvrstnem sta- ;rke'v nju. Grajen je iz rezanegaka"1' na. Leta 1393 je bila zgrajen" 2e]( nunska cerkev, katero je Posve" No (Dalje na 7 strani) For Lovely Spring Brides ^OUHciHj tu?*! Hnd of We advis* May Action6 ""^y Anaatfon and Vet^.in d&inty tenant* ma- Škoppe "Person 6800 HAPPY EASTER TO ALL! feet will look ij Y y BE AVENMMn Blt>* - \| f Blu« skies, blue birds, and blue shoes for a gay Spring! Perfect-fitting exka jemexs for "heaven-on-earth" comfoil! Sonia (illustrated) comes in sii-vn I Ui 11, AAAA to E, also EEX. AUTfot EVER* SM.VHT-oj SU lh7 SERGE and CHEVIOT Suits . . . Smart ^Vmc and Patterns ... All Popular Colors _ 1EE SHIRTS . . . White and Solid Colors • ' " • and Stripes . . . Sizes 11 to 15 T . . For Juniors.and Youths Ei^RIMAC Wool Felt Hats for Boys Iillv. Lovrenca ter ustanoviteljica in članica društva svetega Rešnjega Telesa, članica društva sv. Lovrenca, št. 63 KSKJ, članica društva Majke Bcžje Bistričke, broj 47 HKZ ter aktivna sodelavka fare sv. Lovrenca. Pcleg globoko žalujočega soproga, sinov in hčer Zapušča tukaj več vnukov in bližnjih sorodnikov. V hvaležnosti se želimo najlepše zahvaliti prečastitemu kanoniku g. Omanu za tolažilne besede in ginljiv govor v cerkvi pred dvigem krste k večnemu počitku, kakor tudi za opravljeno zaduš-nico in cerkvene pogrebne obrede Iskrena hvala Rev. Julius Slapšaku za podelitev svetih zakramentov za umirajoče ter večkiatne tolažilne obiske med boleznijo ter opravljene zadušne molitve tcb krsti blagopokojne Najlepšo zahvalo naj prejmejo številni darovalci za svete maše, katero se bedo brale v mirni pokoj blage duše. Našo najlepše zahvalo naj prejmejo sledeči: Društvo sv. Rešnjega Telesa, Mr. in Mrs. A. Stepic, Joseph Lekan in družina, E. 81 St.; William Ozimek, Mr. in Mrs. Anthony Oz'melc, Mr. in Mrs. Anthony Otepic Jr., Laura in Albina Zore, Mr. in Mrs. Prank Zore, Mr. in Mrs. Richard Vidmar, Mr. in Mrs. John Vidmar, Mr. in Mrs. L. Alexander, Edward Ozimek, Mr. in Mrs. L. Bobnar, Mr. in Mrs. Joseph Ozimek Sr.. Mr. in Mrs. John Jcrdanek, Mi-, in Mrs. A. Zabukovec in Zele, Jowph Ozimek Jr., Mr. in Mrs. Jacob Hadala. Mr. in Mrs. A. Kosak, Mr. in Mrs. M. Basic, Tretji red sv. Frančiška, Mrs. Jennie Barle, Mr. in Mrs. H. Dering, Mr. in Mrs. Joseph Zupančič, Mr. in Mrs. Matt Zakrajšek, Mr. in Mrs. J. Yanchar, Mrs. Gertrude Urbancic, Mr. in Mrs. F. Telatko, Mr. in Mrs. Vend Tekaucic, Mr. in Mrs. P. Strainer Sr., Mrs. Mary Skufca, Mrs. Helen Skufca, Mrs. Frances Skufca. Mr. John Sedlak. Miss Josephine Sadar, Mr. in Mrs. G. Russ, Mr. in Mrs. L. Prhne, Mr. Frank Perko, Mr. in Mrs. F. Penner, Mr. in Mrs. F. Papez Jr., Mr. in Mrs. Thomas Mervar, Mr. in Mrs. F. Mauer, E. 72nd PI.; Mr. Joseph Macha, Frank Locisnikar. Mrs. Theresa Lekan, Mr. in Mrs. John Kuznik Sr., Mr. F. Kuznik Sr., Mr. in Mre. F. Kosak, Mr. Anton Kordan Sr., Mrs. Sophie Kaste-lic, Mrs. Mary Jeric, Mr. in Mrs. Gregoric, Mr. in Mrs. J. Godec, Mr. in Mrs. R. Bobnar in družina, Mrs. Co'tman, Mr. in Mrs. G. Blatnik, E. 72nd Place; Mrs. A. Kastelic. Našo najlepšo zahvalo naj prejmejo vsi oni, ki so položili krasno cvetje ob krsti pokojne ter s tem izrazili globoko sočutje. Naša zahvala naj velja sledečim: Dorothy in Ralph Kolesar, Mr. in Mrs. C. . Rees, Boys from Aluminum Co. (Die Room), Metropolitan Life Insurance (Harvard Staff) From all the Grandchildren, društvo sv. Lovrenca, št. 63 KSKJ. Mr. in Mrs. F. Jernejčič, E. 146th St.; Mr, in Mrs. F. Vidmar in sin, E. 74th St.; Mr. in Mrs. Frank Strainer, Mr. in Mrs. T. Long, društvo Ma.ika Božja Bistrička, broj 47 HKZ; Mr. in Mrs. J. Vidmar, Mi-, in Mrs. Richard Vidmar, Mr. in Mrs. M. Basic, Mr, in Mrs. L. Bobnar, Mr. in Mrs. J. Ozimek, Mr. in Mrs. F. Zore, Mr. in Mrs. Jos. Vidmar. Iskrena hvala vsem onim, ki so dali svoje avtomobile za prevoz spremljevalcev na pokopališče brezplačno na razpolago. Najlepšo zahvalo naj prejme Mr. Ivan Zorman za krasno zapete žalostinke med zaaušnico in pred dvigom krste na petu k večnemu počitku. Iskrena hvala pogrebniku Louis Ferfolia za lepo urejen pogreb, vso najboljšo postrežbo ter veliko naklonjenost ob času žalosti v družini. . | JA| sjiift Hvala društvenim članom in članicam za opravljene zadušne molitve cb krsti blagopokojne sosestre. Najlepša hvala vsem onim, ki so prišli pokojno krepit, so pri nji čuli, nas tolažili, kakor tudi oni, ki so se udeležili zadušnice ali oo jo spremili na pokopališče k. večnemu počitku. Hvala tudi onim, če je pomotoma njih ime v zahvali izostalo. Končno hvala vsem za vse, kar so nam ali blagopokojni dobrega storili. Draga soproga ter ljubljena in nezabna mati in.stara mati. Po trdem trpljenju vsa izgarana in izmučena v ljubezni do svoje družine legla si k večnemu počitku ter se preselila v raj večnosti, kjer ni gorja in ne solz. Tužnega srca klečimo na Tvojem grobu, kjer leži pokopano Tvoje plemenito srce ter v mili prošnji k Bogu kličemo: Spoči.i se ljubljena soproga in mati v tuji zemlji do angeljskega klica k vstajenju! Žalujoči ostali: J. VIDMAR, soprog. R. R. VIDMAR, J. VIDMAR in JOSEPH VIDMAR, sinovi. M. OZIMEK, L. ZORE, F. BOBNAR in R. BASIC, hčere, zetje, snahe in vnuki. Cleveland, O., 2. aprila, 1942. fia Člani kluba SLOVENSKIH GROCERISTOV IN MESARJEV v CoIIinwoodu ŽELE ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM V TOPLEM PRIPOROČILU VESELO ALELUJO! B r B ~h>. & t meč RDEČA KOKARDA j ROMAN IZ VELIKE REVOLUCIJE ± STANLEY WEYMAN | * * f$t f|« »1» *-(« »I* »1» rt* rt"* ri? ri?*Jc* *ir* rt* rt* rt* rt* rj? rfc* rJr* rt* ri? * Za trenutek sem bil kakor omamljen, nezmožen razumeti, kaj se godi. Vedel sem le, da se je Deniza obupno oklepala mojega komolca in z grozo upirala vame oči in da je godba mahoma prestala. Nato, ko so se jeli zbirati okoli naju, sem se nekoliko osvestil; ozrl sem se m sem videl, da je okno za mojim hrbtom izbito iz okvirja ter "Vrženo v sobo, svinec in steklo pa raztresena daleč na oko. li. Med drobci je ležal kamen. Ta kamen me je bil udaril v hrbet. 11. POGLAVJE Preizkušnja Ves salon se je neverjetno naglo napolnil z razburjenimi obrazi, tako do se še nisem bil do dobra zavedel, ko sem že videl okoli sebe vso množico gostov z gospodom Saint-Alai. škim na čelu, ki je silila vame z vprašanji. Vsi so govorili na-mah in dame, ki so stale zadaj in niso videle, so jaskale in vpile tako neznansko, da me ne bi bil nihče razumel, če bi bil tudi vedel, kaj naj rečem. Toda raz. bito okono in veliki kamen na parketu sta odgovarjala name-stu mene in sta molče povedala, kaj se je bilo zgodilo. Strasti, ki so že tlele v vseh, so mahoma vzplamentele ob tem prizoru. Tucat glasov je zavpilo: "Venkaj! Udarimo na kanaljo!" In že je viknil nekdo v zadnjih vrstah: "Meče v roke, gospoda!" Kakor bi trenil, je polovica plemičev hrume udrla proti vratom, na čelu jim Saint-Alais, ki je kar gorel od nestrpnosti, da bi osvetil ta napad na svoje goste. Gospod de Gontaut in nekateri starejši so jih izkušali zadržati, toda njih opomini so bili bob v steno in čez trenutek ni bilo v sobanah nobenega moškega več. Planili so na ulico ter jo napolnili z bliskanjem svojih mečev in s hrupom svojih glasov. Tucat lakajev, ki so v naglici prihiteli s plamenicami, jim je pomagalo iskati; nekaj minut je bila ulica vsa živa luči in ljudi. Toda zlikovci, ki so bili vrgli kamen, so za časa odnesli pete in naše moštvo se je kmalu vrnilo; nekaterih je bilo sram nagle jeze, a drugi so se smeho-ma pritoževali, da so si zaman oblatili črevlje in nogavice; le nekaj bojevitežev je vztrajalo na tem, da ovadijo žalitev in zahtevajo maščevanja. V drugačnih prilikah bi bili smatrali dogodek (za navadno pobalinstvo; a v tistih dneh, ko so bila čustva vse javnosti tako napeta, je dobival mučen in preteč značaj, ki je šel tudi najbolj treznim glavam do živega. Mede izpadom naše četice je bil veter, ki je pihal sko. zi razbito okno, zanesel enega izmed zastorov v svečo, da se je užgal; tenčica, ki so jo brez velike škode strgali z droga, se je še kadila na parketu sredi razbitin. Ta podrobnost pa stekleni drobci in prepadeni obrazi dam so dajali salonu, ki je bil še nekaj minut poprej poln udobnosti in veselja, čudno zlo. vešče in obupano lice. Zato se nisem Bog ve kako začudil, ko sem videl, da Saint-Alais mrko gleda okoli sebe. "Kje je moja sestra?" je vprašal mahoma, toliko da ne osorno. "Evo je," je odgovorila mati. Deniza je bila zdavnaj zletela k njej in se je oklenila. "Ali je ranjena?" "Ne," je dejala markiza, ma. terinsko trepljaje deklico po krilu. "Gospod de Saux bi imel več razloga, da se pritoži." "Bog me čuvaj mojih prijateljev, kaj, gospod?" je rekel Saint-Alais s hudobnim nasmeškom. Zdrznil sem se. Besede same po sebi niso bile kajsi pomembne, toda porog, ki je zvenel iz njih, je bil očiten. Nisem jih smel pogoltniti kar tako. "Če mislite, gospod markiz," sem rekel suho, "da sem le količkaj slutil ta napad . . ." "Da bi ga bili slutili? Bog ne daj!" je odvrnil malomarno, z vljudnim vzmahom roke. "Tako daleč pa vendarle nismo. Da bi se plemič iz naše družbe ponižal do zavezništva s temi Ne, to ni mogoče! A vidi se mi, gospod, da nam je nocojšnji pripetljaj lahko v pouk," je nadaljeval, obrnivši se od mene k zbrani družbi. "V pouk, da moramo čuvati, kar je našega, če nočemo kmalu izgubiti vse ga." Odobravajoče mrmranje se je oglasilo po dvorani. "Da moramo braniti svoje prvenstvo, če nočemo izgubiti tudi najskromnejših pravic." Dvajset glasov mu je odklik-nilo: "Da! Branimo ga!" "In da se moramo boriti zdaj," je nadaljeval z žarečim obličjem in iztegnjeno roko, "ali pa nikoli!" "Zdaj! Zdaj!" Ta strastni vzkrik se ni oglasil sam, ampak iz stotine moških in ženskih grl namah; vsa dvorana se je stresla od navdušenja in volje. Oči so se bliskale v svetlobi sveč, prsa so sopla hitreje in rdečica je udarjala v vse obraze. Celo šibkih se je loteval magnetični vpliv trenutka in bedaki, ki so se pravkar še ogrevali za Družabno pogodbo in človeške pravice, so vpili najbolj glasno. Vsa družba je vzklikala kakor v en glas: "Zdaj! Zdaj!" Temu, kar je sledilo, nisem prišel nikoli do dna; še danes ne vem, ali je bil ves prizor s kamnom vred nalašč pripravljen, ali je bil samo plod navdušene minute. Med tem, ko so se okna še tresla od krika njegovih gostov, in so se vse oči upirale vanj, je stopil gospod de Saint-Alais dva koraka naprej, postavil se v kar moči elegantno pozo in z veličastno kretnjo izdrl svoj meč. "Gospoda," je vzkliknil, "vsi, kar nas je, imamo eno samo misel in en sam glas. Bodimo sodobni. To, da smo mirni, da se zadovoljujemo z obrambo, med tem, ko se vsi ostali pripravljajo na zavojevanje, je toliko kakor izzivati napad in pogin! Združimo se, dokler je čas, in pokažimo, da hočemo vsaj v naši uercyjski pokrajini ohraniti dosedanji red, pa naj se zgodi, kar se hoče! Prisega v Žogalnici in dan 20. junija sta vam znana. Zakolnimo se tudi mi na današnji dan 22 julija, a ne s tem, da bi divgnili roke kakor klub blebetačev, ki obetajo sodrgi to, kar biti ne more, ampak s tem, da dvignemo meče. Prisezimio kot plemiči, da hočemo braniti pravico in prvenstvo svojega stanu!" Kričanje, ki je odgovorilo te. mu predlogu, je bilo tolikšno, da so sveče zaplapolale na lestencih; slišali so ga po vsej ulici in celo na trgu. Nekateri so takoj izdrli meče in jih za-vihtili nad glavami, a dame so mahale s pahljačami in žepni mi robci. Toda večina je klicala : "V veliko dvorano! V veliko dvorano!" In kakor na ukaz se je vsa družba mahoma obrnila v isto smer in se jela gne- sti skozi ozka vrata, ki so vodi-jla v sosednjo dvorano. Morda so bili nekateri iz te množice manj navdušeni od drugih in bolj na oko razvneti nego v dnu srca; toda uverjen | sem, da ni bil nihče počasnejši i od mene. Srce se mi je krčilo I od težkih slutenj. Dobro sem vedel, kakšna izbera mi je namenjena; obraz mi je gorel od ogorčenja in prsi so mi butale kakor zveri, ki vidi, da so jo lovci obkolili z vseh strani. Da sem se mogel ukrasti iz sobane in pobegniti, bi bil storil to brez pomišljanja; toda stopnice so bile onkraj velike dvorane in strnjena množica me je ločila od njih. Sicer je pa Saint-Alais pazil name in če že ni bil umišljeno zasnoval te preizkušnje, da bi me prisilil k soglasju, je imel v razvnetosti te ure vsekako trden namen, da me ne izpusti. Vzlic temu pa nisem hotel siliti nesreči v žrelo in sem ostal za vse slučaje blizu vrat; toda ko je markiz prišel na sredo dvorane, je stopil na stol in spustil pogled okrog sebe, tako da sem mu bil spet na očeh. Okoli njega se je zbirala množica plemenitašev, izmed katerih so najmlajši in najbolj glasni burno vzklikali: "Živelo plemstvo!" Vrsta dam je nalik vencu ovijala ta prizor. Sijajne toalete in dragulji, ki so se le- sketali v svitu luči, obrazi, razgibani od strasti, mahajoče rutice in iskreče se oči, vse to se je družilo v nepozabno sliko; toda jaz se nisem zavedal tisto minuto ničesar drugega kakor navzočnosti markiza de Saint-Alais. "Gospoda," je zaklical, "izvolite izdreti meče!" Še tisti mah je zaigralo v zrcalih jekleno bliskanje rezil, ki so šinila iz nožnic; in gospod de SaintAlais se je počasi oziral po dvorani, ki je vsa čakala njegovega znamenja. Tedaj-ci pa je uprl pogled vame. "Gospod de Saux," je rekel vljudno, "pričakujemo vas." Razume se, da so se vsi ozrli name. Zajecljal sem nekaj in trenil z roko, češ, naj nadaljuje. Toda moje razburjenje je bilo preveliko, da bi se bil mogel jasno izraziti; ostala mi je edino še nada, da bo iz razumnosti odnehal. A markiz ni niti mislil na to. "Izvolite stopiti na svoje mesto, gospod de Saux," je rekel prijazno. Nič več se nisem mogel umikati. Sto nestrpnih in radovednih oči se je upiralo vame. Obraz mi je žarel od zadrege. "Ne morem," sem dejal. Globoka tišina se je razgrnila od konca do konca dvorane. ''Zakaj ne, gospod, če mi je dovoljeno vprašati?" je povzel M 9? M 95 & 9! A 9? M 9! A 95 A 9? & A 9; A 9! A 9 & 9! A 95 A 91 A & 95 A 9! M Uncle Sam Demands Leather For dress parade, shoes must be good-looking. Uncle Sam specifies leather counters, insoles and heel bases -when he buys shoes for the boys and girls in' the Army, Navy Marine and Nurse Corps. r DEMAND LEATHER "" I FOR BOYS AND GIRLS For the Easter Parade, let style rule. But don't stop there. Know about counters, insoles and heel bases. If these vital parts break down, the shoe is distorted, loses its style, fails to fit correctly. Don't let this happen! Demand leather. It stands up, keeps giving support and lasting style. Ask for Star Brand shoes. Their vital parts* are always leather. There's a style, size and width to correctly fit your boy or girl. Prices are reasonable. STAR BRAND SHOES FOR BOYS AND GIRLS ALl-LEATHER IN VITAL PARTS COUNT«*« B r r 56 r 56 gr 13 r w B W (0 w 16 W B r >6 VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELIM VSEM MOJIM CENJENIM ODJEMALCEM, PRIJATELJEM IN ZNANCEM.! i LOUIS MAJER gj TRGOVINA FINEGA OBUVALA & A K 6410 St. Clair Avenue A ft ^ffiLffifeffifeffiLffiSasofeifiSasofesalskSfiSasafefflSaiiai Saint-Alais še bolj prijazno. "Zato, ker se ne . . . strinjam ^ popolnoma z vami," sem zajecljal, trudeč se, da bi kar moči hrabro kljuboval vsem tem ' očem. "Moji nazori so znani, gospod de Saint-Alais," sem nadaljeval s trdnejšim glasom. "Ne morem priseči." Markiz je z mahljajem roke pomiril tucat gostov, ki so se že pripravljali, da bi me na-hrulili. "Mir, gospoda," je velel; "prosim vas, da ostanete mirni in dostojanstveni. Nihče naj ne grozi. Gospod de Saux je moj gost in moje spoštovanje do njega je preveliko, da ne bi uvaževal njegovih pomislekov — tem bolj, ker imamo zanesljivo sredstvo zanje. Madame —," je nadaljeval s čudnim nasmeškom, obračajte se k svoji materi, "če dovolite gospodični de- Saint-Alais, da zaigra vlogo posredovalke bo vrzel v naših vrstah popravljena." Rahel smeh odobravanja in živahno utripanje ženskih trepalnic in pahljač sta pozdravila ta predlog. Markiza, vsa na-smehljana in zagonetna, je stala nekaj trenutkov nepremično na mestu. Nato se je obrnila k hčeri, ki se je bila, kakor hitro je brat izrekel njeno ime, jadr-no umaknila v ozadje. "Pojdi, Deniza," je rekla. "Prosi gospoda de Saux, naj ti \ žrtvuje svoje pomisleke." Deklica je počasi krenila proti meni. Vsi so videli, kako je drhtela; nikoli ne bom pozabil muk tiste minute, ko sem ji gledal naproti in sta se borila v moji duši trma in sram. Kakor v svetlobi bliska sem zagledal past, ki so me zvabili va-, njo; bila je strašnejša od izbere, na katero sem se bil pripra. f vil. Srce se mi jetarčilo ob po gledu na ubogo dete, ki je boje i če obstalo pred menoj in s ko maj razumljivim glasom zamr-i mralo svojo ponižno prošnjo. Odbiti ji prošnjo vpričo vseh > teh ljudi se mi je zdelo nezaslišano, skoro tako barbarsko ka- > kor udariti jo; osramotiti to nežno in nedolžno bitje, je bilo i okrutno, zavrženo dejanje, nevredno francoskega plemiča! » Vsega tega sem se globoko zavedal. A čutil sem tudi, da se, ( če se dam omečiti, odrečem svojega ugleda in življenja; s 1 tem bi se pokazal tepca in stra. hopetca, čeprav bi mi ploskali vsi, ki so stali okoli mene. Ne-' kaj trenutkov sem omahoval med gnevom in sočutjem; žare-' či lestenci in brazi plemičev, nekateri radovedni, drugi polni 1 prezira, so mi kakor v vrtincu plesali pred očmi. Naposled k sem zamrmral: "Ne morem, gospodična . . ' Ne, ne, morem." "Gospod!" ' Ta vzklik, ki se je glasno in ' ostro razlegel po dvorani, ni prišel iz dekličinih ust, ampak ^ iz ust njene matere. Zahvalil sem Boga za ta obrat, ki je ma. ]t homa končal zmedo mojih mi sli. Čuteč, da se imam spet v ]t oblasti, sem se obrnil k markizi in sem se ji priklonil. ]t "Ne, gospa, ne morem," sem rekel s trdnim glasom, zakaj ^ mojega oklevanja je bilo konec in z odločnostjo vred se mi je \ vračal tudi pogum. "Moji nazo. ri so vsakomur znani in zataji ti jih ne morem, niti gospodič-, ni na ljubo ne." Zadnja beseda se še ni bila i utrgala iz mojih ust, ko mi je tlesnila v lice rokavica, zalute-i na po nevidni roki; nekaj tre- *r nutkov se je zdelo, da je vsa t dvorana ob pamet. V burji * ogorčenega vpitja in klicev i "Surovež! . . . Izdajalec! . . . Opljuvajte izdajalca!" mi je ' zamigljalo pred nosom več ko tucat mečev in več ko tucat iz-1 zivov mi je priletelo v obraz. Do tistega trenutka še nisem 1 vedel, kako razburljive so množice in koliko manj usmiljene 1 od posameznikov, iz katerih so sestavljene. Osupel od hrupa, I ki je pljuskal vame in ki ga je delalo presunljivo vreščanje dam še bolj neznosnega, sem se umaknil za korak ali dva. Gospod de Saint-Alais se je okoristil s tem trenutkom. Skočil je na tla, odbil meče, ki so mi grozili, in stopil predme. "Tiho, gospoda! Mir!" je zaklical z gromkim glasom. "Poslušajte me, prosim! Ta plemič je moj povabljeni gost. Čeprav ni več naš, vendar mo- ra nedotaknjen ostaviti i hišo. Prostor za gosp1 konta de Saux!" : Dasi neradi, so se gostje dar razmaknili na desno vo, tako da je nastala p^ dvorane svobodna Pot,(io^ Tedaj se je Saint-Alais® k meni in mi je naPra"](? najlepši dvorjanski P1' (Dalje prihodnjič.) 95 95 M 91 M 95 VESELE VELIKONOČNE PRAZNIŠ VAM ŽELI EDWARD L. PUCEL COUNCILMAN 10. VARDE vesele velikonočn praznike želimo obiskovalcem n prijateljem sem. OLD HOMESTEAD J 'i TAVERN "1 1196 Norwood& Jj • i P0- "t Se toplo priporočamo še za nadaljni obls ,-n0iJ vaj streženi boste vedno s finim žganjem, pivom in ^ vj^ ter okusnim prigrizkom. ičai) s MATH in ROSE KRIZMAN GOSTILNA 4426 Hamilton Avenue Po tik Ser set želita obiskovalcem in prijateljem vesele velikonočne praznike! ^ ^ Pri nas dobite vedno izvrstno pivo, vino, žg'a • ' in prigrizek £ M 95 A 95 M M 9? A 95- A 95 M 95 ^ 9j Vesele velikonočne praznike' vsem odjema prijateljem in znancem želi J. KRECIC MESNICA in GROCERIJA A I 1054 East 61 st Street Se toplo priporoča Icefl1- i*tc k IX etiJ I* s »da H > Sil Vesele velikonočne praznike želimo vsem našim odjemalcem in prijateljem LOUIS in MALČI OSWALD TRGOVINA Z JESTVINAMI 17205 Grovewood Avenue iVanH* M 95 Se priporočamo A_____________ 1 S Vesele velikonočne praznike želi vsem odje111 in prijateljem NORWOOD SHOE REPAIRING 6214 St. Clair Avenue rijatelF Vesele velikonočne praznike želi vsem P1 u in odjemalcem KREMZAR FURNITURE 95 3 35 3 3 8 3 i [ t i 9 ? 3 \ 3 I i ? 3. I ? Če želite imeti za praznike kozarec oku»ne^5 | »e zglasite pri \ KRAMER'S WINERY j 5303 St. Clair Avenue ,n 'i 9 t g VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ' L )] NAŠIM GOSTOM IN PRIJATELJ^ J y »lc e 6405 St. Clair Avenue ENdicott 2252 Cleveland, Ohio , A < 3063 Pe® U L°rai> , Lorain, u y -......' AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN I W LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER Rd vin( NO. 77 - PART II CLEVELAND, 0., THURSDAY MORNING, APRIL 2, 1942 Spoved v masonski loži davili afriški misijonar pripoveduje; "Tole se je zgodilo k Pred svetovno vojno. Bil Se® takrat v Parizu. Zbiral ^ Prispevke za sirotišnice in Sole v Kairu in I-Iartumu. : "ejšnji dan se je zbiranje a afriške črnce prav dobro ob- i Ves hvaležen Bogu in' potnikom se vrnil v svo. stanovanje. Bila je že de-i ^ ura zvečer. Molil sem bre-nenadoma zaslišim tr-1 Je. y začudenju nad tako! i„ ,n'm obiskom sem vzel svečo , |ei)Sel odPirat. V sobo je stopil | j,,°.blečen moški. Vljudno je ter začel: se® P.r°stite, prečastiti, da 2f,jmSI drznil motiti vas s po- ^hov°^iSk°m" Prišel sem P° Želj ,niJca za umirajočega, ki rezpogojno z vami pred govoriti." Hene ' 2akaj kličete vprav tukA P°P°lnega tujca, in ne ,Jjega župnika?" ' v5| J1'ajoči je izrecno zahte-Prečastiti! — je odgo-iiau !le,znanec- Stvar prepu-^ ^ Vasi uvidevnosti in volji. iolgo h°čete, storite. Vendar ^ ne bom čakal., ^cumu?r0ma sem sledil nez" %n Ulici na-*u Je čakal ftijaz v°z- Neznanec mi je tol ^ Ponudil sedež, pomaga i Je zlesti notri' zaPrl 'Uonf Jadrno skočil na koz-^'Po u]'S-° v lahnem diru ste-Hljj lei' °b svitu pouličnih ^enjeSem v svoje' veliko za-NljiveZ^ledal ob sebi še tri Seir, 0braze- Ves prestraši^ v se že pripravil na beg. Hle?tem trenutku me je Si J^j n izmed mož za grlo, ^al0 1 Je nastavil na prsi V' 0stala dva pa sta po-\ Zadamokrese. Udarila je >sen ja ura . . . Tedaj ^ it]^Poročil božjemu var- / S«Sče prosil B°Sa> da P tnis) Srečno zadnjo uro, sem, da je konec INirn0 Se nisem uPiral in ^ ožrtii Pričalcoval z zavez" st v ^Hote]rHsni moji tovariši mi if"1 »sta/ n!Č hudega, samo da [i m'ren ; toda> ali sem V zaupati takim skriv- .^tnoii!,dem! Njih trdo" j '• k Je večal moj strah JS n Jje SeP0. dveh ;urah nagle ji l|j Vt)ostn-Je kočija ustavila. IjV 5j0 J m°žje so me odve-> me l0rno poslopje. Vodi-2 h mnogih hodnikih, /doli °pnicah gori, potem k % L * desno in levo____ 2ami odvezali oči. Vra- C' sern ' 0stal Sem sam; V idol Se 0»ledovati: bil V ' to JU' Z dragocenimti s, V ' progami okrašeni " iNi2rnan sem se oziral C°C0 bolnika nikjer! iSsjet smel sem stal na me. Nisem Vstal je . The Resurrection," terra eotta panel by Luca Delia Robbia, in the Cathedral in Florence IVAN ZUPAN: Nič več ne dviga sonce zlato nad našim se slovenskim svetom kot nekdaj tamkaj je žarelo — svobode — bilo še pred letom. Nad njega kar čez noč nevihta sovražna, grozna je prihrula, slovensko ljudstvo; kraje naše le v žalost in obup zasula. Nič več zvonenje v gorski cerkvi ne vabi k službi božji milo, zaprte so vse hiše božje, cerkveno petje je utihnilo. JVič *>eč . . . Nič več tam nadebudna deca v slovenske šole vam ne hodi, kot sužnje, tujce te sirote sovražnik vzgaja zdaj in vodi. Nič več pastirček tam na paši slovenske pesmi zdaj ne peva; z vasi v vasico v mnogih krajih: "Oj reši Bog nas!" klic odmeva. Nič več na oknih nagelj rdeči dekle slovensko ne zaliva; kdo ve, kam bila odpeljana, kje joka se in kje prebiva? Nič več ni naših fantov zbranih na vasi, kot nekdaj so peli; razgnani so v vse tuje kraje, pod tujcem bodo vsi trpeli. Nič več družina rodna naša pod lastnim krovom zdaj ne biva; po svetu begajo potrti, za njimi plaka: polje, njiva — Nič več tam na ljubljanskem gradu zastava naša se ne dviga, slovenska ker Ljubljana bela sovraga last je in veriga. Da kmalu tam bi zopet, sonce svobode zlate zažarelo, da kmalu vse kot svoječasno pod streho lastno bi živelo! vedel, kaj, naj mislim, ne, česa naj se lotim. — Toda iz starinskega naslonjača se je dvignil nenadoma visokorasel človek srednjih let'. Prijazno me je pozdravil in prosil, naj sedem. Pa sem odgovoril: "Poklicali so me k težko bolnemu, toda kot vidim, se je zgodila pomota, ali je pa kaj nenavadnega. — Ako me čuti ne varajo, ste vi popolnoma zdravi?" — "Da, zdrav sem — se je žalostno nasmehnil mož — "toda .. . čez eno uro bom umrl. Zato prosim, pripravite me na krščansko smrt." "Kaj naj to pomeni? Saj ste vendar popolnoma zdravi, pa vendar pravite, da boste ček eno uro mrtvi?" Neznanec je mirno odgovoril: "Bil sem član tajne družbe (masonov) ter sem opravljal visoke službe; kajti temu primerno so vpoštevali moje stališče v državi in družbi. Poleg tega so vsled vestnega izvrševanja dolžnosti mogli mojo veljavo in moči uporabljati organizaciji v korist. Odločno in drzno sem uresničeval družbi-ne načrte od svojega 28. leta dalje. Pred kratkim so mi dali kratkomalo nalog, ubiti zelo spoštovanega in bogaboječega prelata. Odločno sem se uprl, čeprav sem vedel, da me po krutih določbah naše družbe čaka neizbežna smrt. Sodba je bila izrečena — še nocoj bom umorjen. Ko s'em bil sprejet v to družbo, bi moral priseči, da ne bom ne v življenju ne v smrti klical duhovnika. Temu pa sem se odločno zoperstavil. Ker pa so vedeli, da me bodo lahko izkoriščevali, — so se udali. In zdaj je spolnjena moja poslednja želja. Da bi ne bilo nevarnosti, so poklicali vas, prečastiti, ki vam dejanski po-ložaj tukaj ni znan." "Kakšne smrti boste umrli?" "Povsem enostavno. V vrat bodo zasadili železne viličaste klešče tako, da bosta oba konca preščipnila vse glavne žile. Jaz sam sem moral več nego 50 ljudi, ki^so prelomili dano be-^_edo, na tak nčin poslati na oni svet, ali pa sem gledal, kako so drugi umirali. Tu ni nobenega priziva, a če bi se tudi kdo hotel rešiti, se mu to ne bi posrečilo, kajti pasti naše tajne družbe so nastavljene po vsem svetu. Lepo prosim, poslušajte spoved grehov vsega mfojega |življenja! Dolga bo, zakaj moja vest je krvava, omadeževana z božjimi ropi in drugimi nenaravnostmi. Imam še eno uro časa" — je rekel ter naglo pogledal na zlato, z bri-ljanti posejano uro. "Ne trativa časa!" Pokleknil je pred moj stol Ura je potekla, odprla so se vrata in nekaj mož je s trdimi koraki vstopilo, da bi odvedli LETO XLV. — VOL. XLV. obsojenca. Ta pa si je izprosil še pol ure, kajti spoved še ni bila končana. Sprva se niso da-j li omečiti, izgovarjajoč se, da j je že ena po polnoči. Že ga jeI eden prijel za roko in ga ho-! tel s silo odvesti. Tedaj se je! ta skliceval na dano oljubo, pa! ! tudi jaz, sem ga pri prošnji krepko podpiral, dokler mu niso strašni možje dali še 20 minut časa ter se umaknili. Medtem je nesrečnež opravil spoved. Občutljiva je bila njegova pokora. Iz hvaležnosti mi je poljubljal roke; iz oči so mu tekle grenke solze veselja. Kako mi je bilo težko, da mu nisem mogel podeliti sv. popot-j nice! Tolažil sem ga in mu prigovarjal, naj zaupa Vanj, ki je na križu umrl za grehe vsega sveta in umirajoč odpustil skesanemu razbojniku. Podaril sem mu križček. Krčevito ga je poljubil in skril pod obleko. Nato sem ga vprašal, ali nima morda na svetu še kakšnih zadev, ki bi mu jih lahko uredil _? Prosil me je, pozdraviti njegovo ženo in obe hčerki, izmed katerih je ena vstopila v samostan ter goreče moli za izgubljenega očeta. "Prosim vas, povejte jim, da sem se pred smrtjo spravil z Bogom!" "Toda mogoče mi ne bodo hotele verjeti, ako jim ne bom dal trdnih dokazov. Zato prosim, napišite jim nekaj besed." Vzel je moj zapisnik in napisal : "Predraga Klotilda! Poslavljajoč se od tega sveta, prosim za odpuščanje. Pozdravi najina ljubljena otroči-čka. Veselite se, da sem umrl spravlen z Bogom. Upam, da vas bom srečal v nebesih. Molite za mojo dušo! Tvoj Teodor." Zahvalil se je ter mi vrnil zapisnik in me prosil, naj mu povem še kaj besed v tolažbo in pogum. Komaj sem mogel spregovoriti, ko se nenadoma odpro duri in vstopili so štirje moški. Zastavil sem jim pot, jih prosil in moledoval, da bi ljubemu možu in očetu podarili življenje. . . . Samo posmehovali so se mi. Ponudil sem svoje življenje za nesrečnega obsojenca. Padel sem na kolena in tako prisrčno prosil. Zvezali so obsojenega in ga odvedli'. Nesrečnež je vzklikni}. "Bodi zdrav, oče, naj ti poplača Bog, kar si mi dobrega storil! Oče, spominjaj se me v molitvah!" Globoko razžaloščen sem mu sledil. Zaprla so se vrata. Po hodnikih so naglo odmevali koraki. Naglo so se odprla vrata in isti štirje so vstopili. Ne da bi mi ukazali, sem Jim pomolil roki, vendar so mi zavezali samo oči ter me odpeljali po dol-gih zavitih hodnikih gori in zo- •; imahal Benčanov s polnimi žepi. Z njim so prišli tudi drugi fantje malo vasovat k Tonci. Benčanov je moško stopil pred Tonco in izložil pred njo pirhe in pomaranče. Tonca se je takoj spravila na pomaranče, jih tlačila v usta in se zadovoljna smejala. Beinčanov je prijel dekle za roko in mu zašepetal: "Kaj boš pa ti dala meni za pirhe, Tonca?" Tonca je stopila v kamro in se vrnila s cucljem, ki mu ga je dala s porednim nasmehom: Tole bo menda prav zate!" Kaj je rekla še,drugega, se ni! več slišalo, ker so vsi navzočnij planili v silen smeh. Benčanov i je obledel od jeze in siknil: "Čakaj, smrklja, ti bom že.po-' kazal!" Seveda jo je takoj pobrisal. T< Benčanov je nesel možica nad ( njeno okno. Ko je bil že na vr- , nu, je začel nekdo vpiti: "Na pomoč, tatovi, tatovi!" , Bil je to godec Matiček, ki [ se je pozno vračal od Klemena. r Ko je zagledal sumljive moške < 1 z lestvo pod oknom, je res mi- „ slil, da so bili tatovi. Seveda je bila takoj vsa Lo- « žanova hiša na nogah. Matič- I ' ku se je pa posrečilo enega iz- ; rac d fantov .zgrabiti. Med tem | časom je že prišla Tonca z luč-11 I jo v roki, za njo pa Ložanovka, * kateri je bilo takoj vse jasno, ko je zagledala na tleh strašilo ~ in vsega skesanega Benčanove-ga. Popadla je grablje, ki so * bile naslonjene k zidu, in jih začela nalagati. Tonca pa je \ svetila z lučjo, da je padalo po pravem mestu . . . Tisti slamnat možic je Lo-žanovi materi prav dobro slu- < žil. Posadila ga je o kresu v , zelnik, da je strašil zajce. Tonca pa tudi ni bila brez , zaslug. Benčanovega je pri- < pravila do tega, da je vzel ti- . sto hribovko. Tonca sama in | Krnčev Lojze sta se o binko- , štih nehala imeti od daleč ra- ! I da, ker ju je gospod župnik za- » j vezal s štolo. Mohar ; -o--i Bombaž pridelujejo v 19 dr- ' ižavah Zed. držav in država * I Texas pridela največ bombaža ' letno izmed vseh. > ___i 05 Qj A 0 A 9; 4 9 A A 0 A 9 A 9 A 0f A 9 A 9 A 9 A 9 A 9 BACH'S BAKERY "WHERE QUALITY COUNTS" 7108 St. Clair Ave. ENdicott 477° ■ A. A. BACH and SON », želita odjemalcem vesele velikonočne prazui in se toplo priporočata GAY INN 6933 St. Clair Avenue J. MARN in J. SINTIC, lastnika vin®' Dobro sveže 6% pivo, fino žganje in pristna Ples vsak petek in soboto. Vesele in zadovoljne velikonočne praznil >u r 'p, TA |M O' tA A O' K) fcf A b 0! p VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELI VSEM SKUPAJ Žganje . . . pivo . . . vino . . . prigrizek Se toplo priporoča za obilen poset J I I Zakraj sek POGREBNI ZAVOD Invalidni voz na razpolago noč in dan 6016 St. Clair Avenue ENdicott 3113 b a ju KAROLINA \ gostilna* t' 6201 St. Clair A'eI | EDWARD J. KOVAČIČ COUNCILMAN 23. VARDE ŽELI PRIJATELJEM IN ZNANCEM VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE I : t, yi ^ v V. V Jože Her for t: Svišč je uprl svoje oko v nebo VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELIMO VSEM NAŠIM ODJEMALCEM - IN PRIJATELJEM! V naši sanitarni mlekarni boste vedno dobili sveže mleko, sir, smetano in sirovo maslo. Vesele velikonočne praznike vsem gostom W prijateljem in znancem sirom Amerike 6 želita S* KARL'S FOOD MARKET KARL SPRETNAK, lastnik "Še pol litra! . . ." Nande je že skoro zarjul. "Nikar," sem branil, "dolgo , pot še imava, pretežke noge bodo!" , "Ti pa molči. Ce ne veš še Vsega, ti bom pa ob tem poliču j povedal. Veš, ni marala z menoj, češ, v gore pa ne grem sa-: ma s teboj. Ti si seveda ničla, ti si seveda fant, ki bi se iz koče umaknil in bi spal pod milim nebom! Tako je dejala, čeprav pozna našo kočo tako dobro kot midva. Ne in ne in ne!" Zlil je v se kozarec vina, si živčno prižgal novo cigareto ter plačal zapitek. Brez je nama zaprl usta in zavezal jezik, le misli sem živo pletel in tehtal vitko, skokonogo Jelo, ki bojda zavoljo mene ni hotela na ruševca. Nande je bil pod težo vina in nahrbtnika v obraz ves zaripel, videl sem, da je v njem vse vre. lo, pa vedel sem tudi, da bo vsaj čez dva dni vse dobro. Tedaj sem vedel, toda zlomek bi mi okoro vse skazil in popačil. Z večerno zarjo sva dospela v kočo. Češnje okoli borne lovske bajte so bile vse v svatov-skih oblačilih, prešerno so bile odete v belo prelest pomladi. Velika sobota je bila, v gorah pa sveti, sveti mir. Vrh češnje je vriskal ščinkavec, nekje v krošnji si je s samico že z vi I gnezdo in sedaj ves gorel v mladi ljubezni in v mladem letu. Nebo je postajalo vse bolj žareče in sneg na Konju se je rdečevijolično svetil. Ščinkavec in kos z drozgom ter taščica s c'kovtom sta odpela večerno molitev in že je zagorela na nebu večernica. V koči je zagorel in zapras-lcetal ogenj, iz dimnika se je sukljal moder dim naravnost proti nebu. Po skromni večerji sva sedla s tovarišem na prag koče, poslusala rafilo šumenje v češnjevem cvetju in strmela v jasno zvezdno nebo. Gore, čiste kot iz najčistejšega kristala iz. klesane, so obetale lepo jutro. GROCERIJA IN MESNICA ENdicott 8262 6 t . J209 Norwood Road MR. in MRS. JOSEPH PLEVNIKJr BRIDGE TAVERN zaloga grocerije, zelenjave in fine vrste meso velikonočne praznike želimo vsem našim odjemalcem in prijateljem. Se toplo priporočamo. 694 East 152nd Street Pripeljemo na dom Izborna restavracija, izvrstna kuhinja legalna vina, žganje in pivo. Vsa naboljša postrežba posetnikom Se toj^lo priporočamo HECKER TAVERN J. Sustaršič in F. Hribar, lastnika NICK SPELICH ŽGANJE - PIVO - VINO SLOVENSKA MLEKARNA Odprto do 2:30 zjutraj 6210 White Ave HEnderson 2116 Anton Ogrin SLOVENSKA TRGOVINA V SLOV. DEL. DOMU ^IBSrJ 1194 East 71 st St. Se toplo priporočamo še v bodoče vfisele velikonočne praznike želiva vsem našim gostom 15332 Waterloo Road ISKRENA VELIKONOČNA VOŠČILA IN Polna zaloga finih, trpežnih, ekstra širokih čevljev za vso družino. Za nakup spomladanskega blaga se priporočamo, da obiščete našo trgovino. Imamo lepe zavese za okna, spodnje perilo, nogavice, srajce, kravate, obleke za ženske in deklice, kakor tudi velika izbera moških klobukov in slamnikov ter vsakovrstnega drugega blagji. Naše blago je trpežno in cene so zmerne. Vljudna postrežba. Pridite in se prepričajte sami! MNOGO pirhov želi vsem laSSSST HOLLANDER v Slovenskem Narodnem Domu — 6419 St. Clair Ave, Cleveland, Ohio f V j Velikonočne praznike želi odjemalcem in prijateljem in se toplo priporoča J ANTON OGRINC slovenska mesnica I 6414 St ri • » ' u»ir Avenue ENdicott 3716 Jk--------------------------- S KEKEC emu liquor - beer - wine ( 6622 St. Clair Avenue f e8ele v®likonočne praznike želimo našim odjemalcem 70 l 111 ^ijateljem—Se toplo priporočamo | ^ . Peter Kekic, lastnik t ^esele v velikonočne praznike našim odjemalcem in prijateljem S ANION GROSEL ■»''' t c°npecti0nery and beer garden th | ^^^^ 15508 Holmes AVenue 'Konočne praznike vsem našim odjemalcem in prijateljem | FRANK IVANČIČ delikatesna trgovina t I 15416 Saranac Road ''' [ Vft g°stom, prijateljem in z lancem želi vesele velikonočne praznike | JOSEPH WALLAND jI tj Restavracija gostilna like i - legalna vina - pivo t V 15507 Saranac Road >----------------------------------- S Hv, elikonočne praznike vsem odjemalcem 9 ,; in prijateljem želi j ,0v JOSEPH KAPLER '' J ^0];-NSKa GROCERIJA in MESNICA 8e šunke, prekajeno in sveže meso in vsa f- ^k grocerija po nizkih cenah I \ 07th Street IVanhoe 5862 i ---------------------------- I s,,. el)konočne praznike našim prijateljem in znancem želi [ , PETER STARIN f \ AHvAR - PAINTER - DECORATOR §l%i, i (Ik 1?6th Street / KEnmore 6248-W - _ _ - _________ ŽELIMO VSEM PRIJATELJEM £N ODJEM. VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE KOLLANDER izpolnjuje prošnje za državljanske papirje, prodaja denarne nakaznice (MONEY OR DERS) in opravlja notarske posle Waterloo Department Store, Inc. VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE VSEM NAŠIM ODJEMALCEM, PRIJATELJEM IN ZNANCEM VESELE VELIKONOČNE praznike vam želita v zalogi imamo vsakovrstno obuvalo in drugo blago na jarde in v kosih. Tudi vašim rojakom preko oceana v stari domovini kličemo: Pomagaj Bog! IHTON in JULIA MAROLT gostilna 1128 E. 71st St. in 1129 E. S8th St. Waterloo Department Store, Inc. dry GOODS, SHOES, LADIES READY-TO-WEAR and GENTS FURNISHINGS 15504-12 Waterloo Rd. KEnmore 1204 Jutro, velikonočno jutro, ne-i bo v mirijadah zvezd, brez vetra, drugo uro čez polnoč. Sve. ) tilnica nama je za silo razsvetljevala komaj naznačeno pot, i sneg na Konju se je zeleno svetil. Do rastišča sva imela še ' debelo uro, tja pa sva morala dospeti še v popolni temi. \ Bukve in bori so se umaknili , krivinčastemu cvetju, trava je j hrstela v nočni slani—višje sva , prišla, v območje slane. Še ma. t lo in prišla sva do prvih lis sne. , ga. Svetilnico sem upihnil, z t Nandetom sva oblekla bela pla-i šča in obula čevlje s klobučevi-i nastimi podplati. Še malo in I že sva prišla v zaklon bornega « rušja. Puške niti nabil nisem, I danes naj bi veljal vročekrvni » pevec—tovarišu. Tiho sva žde-i la in napeto prisluškovala in čakala vročekrvnega pevca— ' ruševca. Huuuu! Zdrznil sem se. Nič! ' Le veter je potegnil! Cez hip , spet: Hu-ju-ju-ju . . . ' "Je res?" mi je šepnil Nan- , de. Pristni legalni likerji dobra vina, 6% pivo in prigrizek Vsak petek pri nas ribja pečenka Se toplo priporočamo VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELIMO VSEM PRIJATELJEM IN ZNANCEM FOR BEAUTY SEE JELERCIC FLORIST OR OLGA'S BEAUTY SALON LOUIS STRNAD 1168 East 77th St. vogal Donald Ave. GROCERIJA in MESNICA 15302 Waterloo Rd IVanhoe 1772 "Ne! Le sova!" Spet sva molčala. Nebo je jelo bledeti, prve zvezde ugašati, daleč nekje na obzorju za gorami se je porajala mlada zarja. Ujuju-ju . . . "Na Konju! Čuješ?" sem šepnil tovarišu. Ta je že drhtel v lovski mrzlici in neprestanem pričakovanju. Jel sem krivorepca dražiti in vabiti, pa zaman. Nebo je jelo rdeti, prvi drozg je zapel, z lovom je bilo kmalu konec in odšla sva v dolino k Vstajenju, opoldne pa sva že lenarila na soncu pred kočo in tiho ždela, vsak s svojimi mislimi. Vem kje so bile tovariševe misli! Pri ženski. Moje so se pletle okoli cvetja, pomladi in Vstajenja. CDalje na 3 strani) FRANK GABRIEL £ 6 1383-85 East 53rd Street ENdicott 2058 gf B GROCERIJA in MESNICA, 10 Želi vsem odjemalcem in prijateljem vesele velikonočne praznike in se toplo priporoča Vesele velikonočne praznike t želim vsem odjemalcem i (LOVER DAIRY 1 SLOVENSKA MLEKARNA From Approved Dairies Če ste namenjeni kupiti hišo, farmo ali trgovino, se oglasite pri meni. Postreženi boste v vaše popolno zadovoljstvo © ŠT B ff> ENdicott 4228 $ JOSEPH MEGLICH, lastnik JOSEPH PIKS 1176 East 71st Street ENdicott 2628 Vesele velikonočne praznike želim vsem skupaj 1003 East 64th St - vXh '.A* , -i .... . .■ ■• 11 . • -vi« .. VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELIMO VSEM ja ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM IN SE TOPLO gf PRIPOROČAMO ZA NAKUP RAZNOVRSTNE . |g GROCERIJE IN MESENINE gf I f VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE VSEM I NAŠIM ODJEMALCEM, PRIJATE- I 1 L JE M IN ZNANCEM i FRANK'S CAFE i FRANK in JOSEPHINE CIGOJ, lastnika | BEST BEERS - WINES - LIQUORS \ 768 E. 200th St. IVanhoe i_____________-A VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE VSE« i NAŠIM ODJEMALCEM, PRIJATE- LJEM IN ZNANCEM I J kot tudi vsem Barbertoneanom. Priporočamo -11 | da nas ob priliki zopet obiščete ! GORSE'S TAVERN I MR. in MRS. JERRY ZUPEC I % SLOVENSKA GOSTILNA 982 E.207th St. - Euclid, O. - KE i m ! I VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE VSE^1 NAŠIM ODJEMALCEM, PRIJATELJEM IN ZNANCEM ANTON BARAGA J PRODAJALEC VINA NA DEBELO IN 15322 Waterloo Road Če želite svojim prijateljem postreči z najb°'J:J pristno kapljico, oglasite se pri nas, kjer boste v in blagu najboljše postrežem. ..................... ____—I COMPLETE FOUNTAIN SERVICE AT , LAUNCH'S I' i 15601 Holmes Avenue . £ VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE f ODJEMALCEM IN PRIJATELJE^! S .4 i S VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE SVOJIM ODJEMALCEM ŽELI I (OUINWOOD BAKING CO. f JOHN Z ALAR, lastnik Ifl AA 8 16006 Waterloo Rd. KEnm°re j Izborno pecivo, potice in kolači za vse drUŽ^'l/ ^ družabne prireditve. Kruh neprekosljive K j * « ........* *, " | VESELE VELIKONOČNE praznike » | našim odjemalcem, prljatfi' ljem in znancem ANTON GUBANC f 5 . 16725 Waterloo Road ^ Velika zaloga in izbera spomladanskih ^ in otroke. Najtrpežnejše perilo za moške1 gj Vesele velikonočne praznike želi*11 y znancem in prijateljem ANTON BAŠCA | 1016 East 61st Street _ J .. . - . - - » „ » JMl RUDY BOZEGLAV BONDED WINERY 6010 St. Clair Avenue Se priporoča cenjenemu občinstvu za nakup finega vina za praznike. Prodajamo na debelq in na drobno. Vesele velikonočne praznike želi odjemalcem in prijateljem 9 Vesele velikonočne praznike vsem gostom in prijateljem! jg} GAIETY BAR INN JOHN TRČEK in FRANCES DOLINAR Izbira finega žganja . . . vina . . . piva domača kuhinja 16701 Waterloo Rd. (E. 167 St. Bus Stop) Telefon: IVanhoe 9587 * Vsem našim odjemalcem in prijateljem želimo vesele velikonočne praznike WOLKOV JEWELERS 6428 St. Clair Ave. 707 E. 185 St. Vesele velikonočne praznike vsem odjemalcem, prijateljem in znancem želi gr B W B r B r B w MUlberry 3871 B SLOVENSKA GOSTILNA DOROTHY KASTELIC, mgr. Ob priliki se ustavite pri nas! 93 15930 Saranac Road W VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE VSEM © A w 9 NAŠIM ODJEMALCEM, PRIJATE- B A w* 95 LJEM IN ZNANCEM (g tši ffi % ARKO'S RESTAVRACIJA g 0! B A 1178 Babbitt Road IVanhoe 9612 W 0) $ nasproti Chase Brass Co. gT 0) B S. NOBLE, OHIO IT 9 B a------------------------------------------------r 2 JSHp VESELE VELIKONOČNE B v ©Ž^JoSt PRAZNIKE p I ZLATE'S MARKET f A - FRESH and SM0KED MEATS |3 ; Prvovrstna postrežba - cene nizke f 704 E. 140th St. MUlberry 9160 % A W 9 B A OBLEKE IN POVRŠNIKE W dobite pri nas, narejene po vaši meri M gj čisto volneno blago f CHARLES ROGEL In SIN b - 6526 St. Clair Avenue ' ^ KROJAČNICA in ČISTILNICA OBLEK «2, \f Želimo vesele velikonočne praznike vsem skupaj! B M P* Vesele velikonočne praznike želimo vsem našim odjemalcem in prijateljem! SLOVENSKA PEKARIJA 6724 St. Clair Avenue J. (erar in S. Simončič, lastnika SE PRIPOROČATA ZA NAKUP DOBRE DOMAČE PECIVE KOT POTICE, PIŠKOTE IN VSAKE VRSTE KEKSE Naročite si pri nas dobro potico za praznike fr\& 'OvfcL. r<~-\!A_ rovA., rOv$L. rovJU. rv\JK W ii o*-vi SVIšč JE UPRL SVOJE OKO V NEBO g - (Nadaljevanje z 2 strani) $ Prav v dnu srca pa sem prosil T Boga, naj bi dal, da bi tudi S uboga, zbičana in zmučena T Nandetova duša vstala. S Pod noč je potegnil močan T veter, ščinkavec je nenadoma 3 utihnil in sedel prav pod streho ^ in držal košek. Gore so postale 3 zlovešče, temne in preteče. Stemnilo se je, veter se je pre-3 vrgel v vihar, temno pa je bilo ^ kot v rogu. Zaprla sva se v ko-3 čo, zakaj že so jeli nebo križati r mogočni bliski in jelo je liti, 2 liti kot iz vedra. Vsa narava je 2 ječala v silnem gorskem viharji ju, drevje je kot v obupu vilo a veje, bljisk pa je za bliskom jt preprezal nebo. V nevihti pa ^ pod bornim krovom prav do-^ bro spiš, in da je temu res ta-^ ko, sva ono noč prav dobro iz-f kusila z Nandetom. 3 f Opolnoči me je zbudila mrt-f vaška tišina. Tiho sem vstal, J odprl duri in pogledal po zve-f zdah in vremenu—povsem, po-3 vsem jasno, brez najmanjšega i* oblačka, doline so bile v gosti 3 megli. "Joj, danes bo pa pel!" i® Legel sem še za pičlo uro. Spet 3 v goro, kot prejšnjo jutro, le P da sva v naglici pozabila čevlje 3 s klobučevinastimi podplati in * šla proti rastišču v samih no. ) gavicah. Tiho sva sedla v zaklon, ka-l terega je čez noč pobelil svež sneg. Pogledal sem na uro— l šetrt čez dve. Še sem se ozrl na Konja, ki se je ves lesketal v l mladem snegu in že je nekje , zapihal ruševec, takoj nato pa s je po zraku završalo, završalo > tik nad najinima glavama. Ka- * kih 200 metrov pred nama je j skoro v istem hipu zrastla na < snegu ogljeno črna točka. Bež-I no sem se ozrl po zvezdah, jele s so bledeti. Ruševec je priple- sal in pripihal že na poldrug « streljaj, nebo je jelo bledeti. ; Nastavil "ifeem dlani k ustom in ga prav narahlo poklical. [ Črno krogla perja je poskočila, kot bi jo pičil gad in zafrfotala. ; Poškilil sem na tovariša. Kot kip je bil miren, puško je ime! že pri licu. Spet sem zavabil ruševca in sam pri sebi vzdih-nil: "Sveti Hubert in sveti Ev-stahij—pomagajta!" Jedvasto korakov pred nama je pel, plesal in norel vročekrvni ptič, plesal v svojo smrt. Še 20 korakov lepi ptič, potem mesto vroče krvi in ljubezni—mrzla smrt! Juhuhu! . . . Frfotanje peruti in prazno tiho snežišče! Nekdo je na robu zavriskal. Nande je zamolklo zarjul kot zaboden vol, istočasno sva planila na rob—oba v belih plaščih in stala ob presenečenem in prestrašenem planincu! Vso jezo in togoto sva zlila nanj, malo je manjkalo, da ni okusil kopit najinih pušk . . . Končno fflOffiWWK/N" mi m n^mum je skesano priznal, da ima v koči pod robom dekleta in da ne more več spati. Stisnil sem zobe, spačil obraz v čudnem sme. hu in sunil Nandeta ter mu dal s tem znamenje za odhod. Zdanilo se je in ko sva šla mimo koč za robom, je poljubilo sonce grebene gora s prvimi žarki. Tedaj pa, zazeblo me je v dno srca, iz koče, katero je nama označil nadebudni planinec, je stopila Nandetova Jela in mu preprijazno voščila dobro jutro. Nande je trdo prijel za puško, grdo zaklel in se pognal ni-zdol proti najini koči, da sem ga komaj dohajal. Nande je bil strt, v meni pa je kipela jeza, sveta jeza čez to deklino. Za hip pa so mi misli ušle k lepemu šopku krvavordeče rese, belih kurjic in modrega svišča, katerega je Nande prejšnji dan nabral za—Jelo. Lepi pomladni praznik je bil grdo omadeževan in za oba uničen, prav kot Nandetova sreča. Prišla sva do koče in se sunkoma ustavila ob preje tako cvetočih češnjah. Bela prelest je bila oropana, uničena in poteptana. Nočni vihar je strahotno oropal cvetoče češnje in sedaj je ležalo belo cvetje na tleh velo in umazano, le sem ter tja je zaplaval svež bel listič in se vrtinčil po zraku ter počasi padal z drevesa na tla k ostalim mrtvim cvetnim listom. Ščinkavec je tiho ždel vrh drevesa, med poteptanim in velim cvetjem na tleh pa je ležalo maj-nno gnezdeče s tremi jajčeci. . . Ob tem pogledu se je Nande prijel za prsi in zahropel: "Glej, Joža, podoba mojega srca in duše." Potolaži se, ni te vredna!" "Molči!" je trdo, odsekano dejal. ~ Tiho sva pozajtrkovala, si oprtala nahrbtnike, Nande je , vzel kito cvetja, ki ga je nabral dan popreje in šla sva čez pla- ] nino proti dolini, iz kraja miru v kraj hrupa, iz čiste prirode 1 in praznika v umazan delavnik : Kraj planine je stal Križ. < ves v soncu in lepoti, tu sva z i . Nandetom obstala. Vzel je ki-! to cvetja, za Jelo namenjenega ] 1 in ga nemo zataknil za lučico, ] - ki je kdaj brlela pred Križa- t - nim, se odkril in tiho molil. c ) Tudi jaz sem se odkril in tiho - molil. ( Zmotili so me trdi, počasni r koraki. Ozrl sem se. Jela z I i ljubčkom! Prej ko sem mogel c opozoriti Nandeta, je bila Jela pri njem: 2 "Nande, kaj ti pa je danes? d Kakšen pa si? In to naj bo Ve. 1 lika noč, praznik vstajenja?" li Jezno sem jo gledal. Nande pa najprej začudeno, nato divje. Komaj je izgovorila poslednji zlog, se je zadri nanjo: "Kaj me sprašuješ? Pojdi s svojim ljubčkom kamor hočeš!" Glasno se je nasmejala, ob cpi^ cnSk "cr>?k mi. oo.SL « )- tem smehu je v meni vse vrelo e in se lomilo, potem pa šegavo | )- dejala: ; |, !||j i- "Brat pa ja vendar ni ljubil ček!" t- Oba sva jo morala pogledati s o grozovito neumno, zakaj, spet i i- se je jela zvonko smejati. Bra. s i. tec pa je močno zardel in po- | 0 jasnil jutranji dogodek in de- 9 a j al, da naju ni poznal in da je j e le zavoljo lepšega dejal, da ima , a v koči dekleta, v gore pa da je [ - moral iti prav radi naju, le da » smo se prav neumno zgrešili. [ Sonce je toplo, toplo posija- * . lo. Nande pa je snel s križa S 1 kito cvetja in ga pondil Jeli. » e "To cvetje si poklonil že dru. 5 - gemu, nimam več pravice » i. nanj!' Tiho sta stala pod kri- S . žem, za njiju je bilo Vstajenje * šele zdaj. Pustil sem ju sama, * , zakaj nisem jima bil več potre- » i ben, voz pa ne rabi pet koles. . . ' -o--* 1 POSTNI ČAS 1 Na Golgoto se vije pot, tja nese težki križ Gospod, v ljubezni Mu žari obraz, i ko ves krvav trpi za nas. i j Na ramah težki križ leži, j na njem pa grehi vseh ljudi, / j pod njimi pada naš Gospod, , s krvjo presveto moči pot. 5 « Sovražniki pa bič vihte, £ j z besedo žalijo Srce, ki iz ljubezni do ljudi, £ pod težkim križem krvavi. , : 1 Marija k Jezusu hiti ^ in prosi grešne nas ljudi: £ Utrujen je Zveličar že, ^ usmilite se ga ljudje. O, krasno, slavljeno drevo škrlatno zaljšano s krvjo, m izbrano, da tvoj srečni les 1 dotika Kralja se nebes. Pozdravljen o presveti križ, t edini ti nam up deliš, pravičnim milost pomnožuj, J krivičnim krivdo izbrisu j. Tema od poldne krog in krog, d na Golgoti trpeči Bog £ s krvjo oblit in pol ran, u teptan, pljuvan, zasramovan. S i Na križu svetem božji Sin, S kraj križa Mati bolečin, ^ bolest je njuna mi porok, da večno božji bom otrok. ^ b Odprte križane roke, <4, na križ so pritegnile me, Ljubezni križani v objem, % da Jezusa ljubiti smem. Življenje šlo za nas je v smrt, ^ da raj trpečim bo odprt, p ker tja nas vodi le en pot, ki šel po njem je naš Gospod. q Tončka Jevnik. J i j For Victory... Jj i i Buy 9 Ji M U.S. DEFENSE BONDS 0 ^^ STAMPS 4 i- 9! --^ e i (10 & ]HI I "LOOK INTO IT" rv, VESELO ALELUJO VSEM ODJEMALCEM ŽELI JIM ŠEPIC TRGOVINA Z ŽELEZNINO, ORODJEM in BARVAMI jš Če rabite vrtno orodje, travo ali umetni gnoj, kakor gj tudi barvo,varniš, in potrebščine pri popravi hiše, se ^ oglasite pri nas. Postreženi boste po najnižji ceni. '8 16009 Waterloo Road se ar H 586: O 5tevc it V. vs^ VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE VSEM GOSTOM IN PRIJATELJEM ŽELITA MR. in MRS. MARTIN KOŽAR SLOVENSKA GOSTILNA in RESTAVRACIJA 1049 East 185th Street HOME-MADE CHILI Vsak petek Fish Fry in ples s3 r b gf b 9 VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE VSEM KLIJENTOM IN PRIJATELJE^ ŽELI (0UINW00D REALTY (0. DANIEL STAKICH - JOHN ROZANCE Prodajamo zemljišče in vsakovrstne zavarovalnine —Točna in solidna postrežba— 15813 Waterloo Rd. KEnmore 1934 E> i % I B! § 9 S 9! t $ es S! I I I I VESELO ALELUJO VAM ŽELI BUKOVNIK STUDIO 762 East 185th Street IVanhoe 1166 i VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE VSEM NAŠIM GOSTOM, PRIJATELJEM IN ZNANCEM KMET'S MINT TAVERN JOS. KMET, lastnik najfinejši likerji - pivo - vino Domača in izborna kuhinja — Vedno vesela in prijetna družba. IVanhoe 9697 4 397Eastl56thSt. ■s r--------------------------------------- a prav vesele velikonočne praznike želimo vsem,! GLOBOKAR'S SUPER SERVICE b gf b r -b "b r b r b gf b r b r b r b gf b r 'b gf b if b r r b r b b r b r b *r b w b gf b if b r b r b r b r b w ■r b r b r b ji b M 9 95 M B M & M 91 JA. 91 M 9 A 9 9) M M 9 M 95 in J vse"1 i i john j. globokar, lastnik S * j ^obilgas — mobiloil — graco motor vitalizer g Complete ignition and motor tuning 1075 E. 185th St., cor. Chapman Ave. 5 -------------------------------------------- Vesele velikonočne praznike! f CARL RIHA g qstllnica, likalnica in popravljalnica oblek — mi pridemo iskat in dope-ljemo na dom i Waterloo Road KEnmore 1218 Slovenci v bojih s Furlani ———• i ,Onstran Soče, ki od Žage do Tolmina teče v jugovzhodni ' smeri, in tja do črte, ki si jo mislimo potegnjeno ob jugoza- > hodnem robu Doberdobske planote proti severozahodu mimo 1 Krmina. Cedala na Tarčent in dalje do reke Tilmenta, se raz- ' prostira po globoko zajedenih dolinah razrezano gričevje. To ! K3 I gričevje so odrastki višjih gor-^|skih hrbtov in grebenov, ki se s M j med seboj vzporedno razprostirajo od zahoda proti vzhodu. 2 Glavni vrh v najbolj južnem P- j teh hrbtov je Mata j ur (1641 ' ^ )), v srednjem se dviga Stol (1668 m), E Ob petkih serviramo ribjo pečenko Godba v petek in soboto _____________________________________-H JOSEPH TREBEČ f MESNICA I j 1423 East 55th Street HEnderson l5*9 (\ li Se priporoča za naročila in želi vsem odjemalce^1' 11 prijateljem in znancem S I vesele velikonočne praznike! ----------------------------- MOLLY'S TAVERN | 7508 St. Clair Avenue {f i Vesele velikonočne praznike želimo vsem skupai! jfk Ustavite se pri nas in boste prijazno postreženi z & t dobrim pivom, vinom in žganjem ter 11 okusnim prigrizkom 4 I Ob petkih serviramo ribjo pečenko—Se priporoči0 tf I; ___________________________--HM PRIJATEL'S PHARMACY U SLOVENSKA LEKARNA St. Clair Ave., vogal E. 68 St. ENdicott ^ | Prescription Specialists Želimo vesele velikonočne praznike! --------------------- LOUIS LAUTIZAR f GROCERIJA in MESNICA 1 1195 East 71 st Street HEnderson O6** | || Zeli vsem odjemalcem in prijateljem S vesele velikonočne praznike! OFFICE and PLANT: 1028 E. 61st St. HEnderson 1 786 a ■ STORES: 17002 Grovewood Ave. IVanhoe 9668 815 E. 185thSt. IVanhoe 9505 J Slovenci v bojih s furlani (Nadaljevanje s 6 strani) so Slovenci videli, da je el(tari sam prišel nad nje, so Se*elo prestrašili in so bolj •»Mi na beg kakor pa na boj. i et«j je Vektari s svojim kr-! em udaril na nje in jih ta-i »Potolkel, da jih je od 5000 j 0lllai nekaj ušlo. Potek tega * p°Pada je pavel Dijakon pač J >7 °P'sal da mu kar ne mo- f 6510 verjeti. j v*ivoda Ferdulf n Me?k,e Pwaze so Slovenci pri-\ Furlanom, ko je Ml a st „fla ^U1'lanski Ferdulf, ne- f iejlten in 0Šaben mož" Ker fj ';a'ca ^ slavo zmago- f Slovenci, je poslal 0 kJ Vencem darila, da bi ff liv?°V Poziv z vojsko udari-fe |0aezel°- To se je tudi zgo-f Wlj ^Parski Slovenci so na-B knrU7nske Pastirje in nji-Urje • e ^r jih uplenili. Ro-zasledoval poglavar title; vraja' plem^nit in hraber teli ndar jih ni mogel do-Kšel v Se vračal, mu je 1 L V°Jvoda Ferdulf nasproti »rji * vPrašal, kaj je z ro-1 lfjmožu-Je tako je bi- ) ^Žaij t"16' od^ovoril, da so ' %|flre,daj Ferdulf ozlo-I tS^egovoril; "Kako bi mogel ti kaj hrabrega učiniti, ki imaš svoje ime od arga (za-nikrnež, lenuh) ?" Razjarjen mu je Argait, ki je bil hraber, takole odgovoril: "Da bi Bog 1 hotel, da jaz in ti, vojvoda Ferdulf, ne odideva prej s tega ■ sveta, dokler drugi ne spozna- ■ jo, kdo od naju je večji lenuh." mi in sekirami kakor pa z oro-f žjem borili ter skoraj vse vrgli j s konj in jih potokli. Tako niso s silo, ampak le po slučaju dosegli zmago. Tu je padlo vse furlansko plemstvo. Tu je padel vojvoda Ferdulf, tu je bil ubit tudi tisti, ki ga je izzval. Toliko hrabrih mož je bilo zaradi nesrečnega prepira in nepremišljenosti pokončanih ki bi bili složni in po pametnem načrtu lahko mnogo tisoč sovražnikov pokončali. Samo en Langobard, Munihis po imenu, oče Petra furlanskega in Ursa cenedskega vojvode, je bil hraber in odločen. Ko je bil že vržen s konja in je neki Slovenec skočil nanj ter mu vezal roke, ! je z zvezanimi rokami izpulil j Slovepcu sulico in ga z njo j prebodel. Nato se je z zvezani-| mi rokami zavalil po strmini in j ušel. Vojvoda Pemo Po tem največjem porazu ; Furlanov je novi furlanski voj-J voda Pemo celil rane in vzgajal nov plemiški naraščaj, čigar i očetje so v prejšnji vojni pad- i ili. Ko so ti dorasli v mladeni-j I če, je spet udrla v Furlanijo | slovenska vojska (okoli leta: 720). Prišla je do Laurijana, j ki se nahaja med Vidmom in Palmunuovo. Ta spopad nam Pavel Dijakon s'pet na malo Ne dolgo po tem prepiru, je tista slovenska vojska, ki jo je Ferdulf naročil, prišla z veliko silo. Utaborila, se je na neki gori, kamor je bil od vseh strani dostop zelo težaven. Vojvoda Ferdulf je prišel s svojo vojsko in ogledoval, kje bi mogel lažje napasti. Tedaj je oni Argait rekel: "Spomni se Fer- dulf, da si me imenoval lenuha in zanikrneža. Sedaj naj pride božja jeza nad tistega od naju, ki se pozneje približa Slovencem." Po teh besedah je pognal konja in se po gorski 3trmini, kjer je bil dostop težak, pognal proti slovenskemu taboru. Ker se je Ferdulf bal sramote, če ne bi po isti strmi poti ne naskočil, je tudi sam pognal konja v hrib. Njemu je sledila vsa njegova vojska, ker se jim je sramotno zdelo, pustiti vojvodo na cedilu. Ko pa so Slovenci videli, po kako neprimernem kraju sovražnik prihaja, so se hrabro pripravili za boj in so se bolj s skala- Iz tega zadnjega sporočila spoznamo, da je slovenska napadalna sila končno opešala Furlanska utrjena črta ob vz-;"J nožju beneških slovenskih gri- A čev je ustavila napredovanje ^ Slovencev v ravninske predele gornje Italije. Kolikor je bilo j J^ slovenskih naselbin v nižavi, so j q," -izgubile svoj slovenski značaj I ^ samo nekatera imena še spomi.j, njajo na slovensko preteklost, j Gotovo pa je tudi to, da bi bi- " la Slovence v italijanski ravni-1 ni zadela ista usoda, kakor je! zadela germanske Langobarde, ki so se popolnoma poromanili. Tam gori na beneških hribih pa še danes stoji jugozahodna predstraža Slovencev. Dr. K. C. -o- \9 A f verjeten način opisuje. Ko je' j Pemo zvedel, da je prišla ogromna slovenska vojska, jo j,e z mlado furlansko vojsko tri-! krat napadel. Zmagal je in j zgubil enega Langobarda, starega Simalda. Ta je namreč že v boju vojvode Ferdulfa izgu-' bil dva sina in se je sedaj v pr-j vem in drugem boju po mili volji maščeval. Čeprav so mu j branili, se je tudi v tretje spu- j stil v boj. Rekel je: "Že sem; dovolj maščeval smrt svojih si. J nov in rad bom sprejel smrt, če ; me zadene." In zgodilo se je, dai je sam padel v boju. Pemo pa1 je mnogo sovražnikov pobil, izi bojazni, da ne bi še koga od svojih v boju izgubil, kar na bojišču sklenil mjr s Slovenci. Od tega časa so se Slovenci začeli vedno bolj bati furlanskega orožja. I Konec bojev Še o zadnjem spopadu Slovencev s Furlani nam pripoveduje naš vir k letu 738. Ko je postal Ratkis furlanski vojvoda, je vdrl na Kranjsko, domo-jvino Slovencev. V bojih je po-jbil mnogo Slovencev in deželo 1 ; opustošil. Ko pa so ga Sloven- i ici nenadoma napadli in sam ni . ! mogel več vzeti orožjenoscu su. | lice iz rok, je tistega, ki mu je prišel prvi nasproti, pobil s palico, ki jo je imel v roki. PRVA SLOVENSKA TRGOVINA S CVETLICAMI V CLEVELANDU iIcnac^lapninst SAMO ENA TRGOVINA Se priporoča cenjenemu občinstvu za obila naročila cvetlic za praznike. V zalogi vsak čas najfinejše sveže cvetlice vsake vrste, kot tudi vsakovrstne umetne CVetIice. Prodajamo tudi cvetlice v posodah. Postrežba s cvetlicami pri pogrebih, .Porokah in drugih prilikah je prve vrste, in naše cene so vedno najnižje. Se vljudno priporočamo in želimo vsem vesele velikonočne praznike! b r 56 56 r 56 r 6 b r 56 MARTIN SORN RESTAVRANT 6034 St. Clair Avenue Najboljša domača kuhinja, vedno sveža jedila najbolj zmerne cene. ŽELIM VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM.! St. Clair Ave. Tel. HEnderson 1126 b r 56 r 66 W b r b r .56 69 renins Beverage Dist. Inc. '6 r 56 Erin Brew Razvaža najboljše pivo Budweiser — Michelob — Duquesne Beer and Ale se zahvaljujemo za naklonjenost vsem odjemalcem, društvom, gostilničarjem, organizacijam in posameznikom. Velikonočne praznike želimo vsem pivcem, gostilničarjem in prijateljem našega na trgu najboljše ga piva. [°plo 56 W b W b r e 56 Pomladna pot v Evans - j Dva moža sta šla po ravnini. Za njima je ostalo mesto v sivih oblakih, pred njima, tam v dalji, kjer se nebo dotika zemlje, pa se je komaj vidno svetlikala domačija iznad dreves in grmi-čja. Dan se je spremenil v rde-če-zlati večer. Bilo je ob času, ko so začele ženske kuhati večerjo. Modričast dim se je tu in tam navpično dvigal v nebo in se porazgubljal v večerni zarji. Dan je bil vroč in še je žehtelo klasje v sopari, ki je tiščala na zemljo. V trudni dremavici so stale žitne bilke. , Oba moška sta stopala po stezi med klasjem. Steza je bila le tolikšna, da sta mogla dva človeka iti drug zraven drugega; noge tretjega bi pomendrale žitne bilke. Ko je starejši, ki je imel obraz obrasel s temno brado, zapazil svoje lesketajoče se čevlje, se je sklonil in dejal z žalostno zamolklim glasom: "Naj se na meni ničesar ne sveti." In izpulil je rušo iz zemlje in si z njo podrgnil čevlje. Drgnil • jih je dotlej, dokler niso bili sivi in umazani .od Drugi ga je gledal. Bil je njegov brat. Imel je svetle oči in njegovi lasje so bili rumeni ko slama. Ker je gledal, kaj počenja starejši brat in je vedel, čemu je bil žalosten, je zmajal z glavo in dejal: *"Lej, brat moj! Sonce še sveti, trava raste ko prej, klasje je kleno in zrelo ko od nikogar v tem letu. Vse jfe, kakor je bilo . . ." Tedaj so se onemu povečale cči in z globokim, od žalostnega spomina zastrtim glasom je re-kel: "Ali se ni stemnilo, ko je Uče-nik umrl na križu? Sonce je izgubilo svoj'sijaj."' "A zdaj se spet. sveti!" "Ah, ko bi vsaj umrlo! Ko bi sonce vsaj za vedno potemnelo! j Trava naj segnije in klasje se I naj posuši!" Tako sta, hodeč, govorila brata. r Mlajši, ki je ljubil lesket son-ca, zelenje trave in zorenje kla-I sja, je otipaval žitne bilke in ko je opazil zoreči sad svojih žu-jljev, je dejal: ,! "Dobra letina bo, brat moj! ■ Oče bo vesel, ko bova prišla in i1 ostala spet doma. Ti se boš ože-7yj j nil. Oče in mati bosta vesela, ko ' j Uma bcš edvzel breme dela. Ko j bcš imel spet v rokah plug, koso, P»hrp, grablje in konjski povodec, ps bcš mogel pozabiti Učenika. Mi smo kmetje in naše mesto je <| njiva, hlev. K zemlji spadamo, jg Zdaj je Gospod mrtev. Pusti mrtve, naj počivajo v miru! Res, jg ukradli so njegovo truplo, a kaj 56 r 56 r he; b 21* - - - ■ •Twm^mw—™ .................................. 11 5500 23776 Lakeland Boulevard KEnmore 5501 > k Euclid, Ohio ' '■ "TM v'.'/; : - želi vsem svojim odjemalcem in prijateljem vesele velikonočne praznike in se toplo priporoča! 56 g" b THREE CORNER CAFE 1144 E. 71st St. § b r b b vogal Bliss Ave. in E. 71st SLOVENSKA GOSTILNA 6% pivo - vino - žganje John Leustik in jps Andy Kaučnik, lastnika ^ Želita obiskovalcem in pri-jateljem vesele velikonoč- fg ne praznike ter se toplo jgf priporočata. 9! A 9 M 95 A 9 VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE VAM ŽELI JOSEPH GLOBOKAR ; REAL ESTATE HOUSES . . . LOTS FARMS * 986 East 74th St. 95 b F b r b r b w b w b w b r b r ENdicott 6607 b r b a A 9 A 9 A 9 A 9 A 9 A 9 A 9 A 9f A 9 A 9 A 9 A 9 A 9 A VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE VAM ŽELI BONCA'S TRGOVINA 6005 St. Clair Avenue VELIKA ZALOGA STENSKEGA PAPIRJA - BARVE VARNIŠEV - LINOLEJA — CENE ZMERNE 1 POSTREŽBA TOČNA Se toplo priporočamo! r b r b r b r b W b W b r b r b Vesele velikonočne praznike želimo vsem našim odjemalcem in prijateljem JOSEPH in FRANCES KERN SLOVENSKA GOSTILNA Se priporočata za poset 16901 Grovewood Avenue IVanhoe 9555 b W b r b r b r b r b flP^ EDNA DAIRY Vesele velikonočne praznike vam želi SLOVENSKA MLEKARNA JOSEPH KNAUS, lastnik 6302 Edna Ave. HEnderson 7963 , Se toplo priporoča A--- a a 9 a 9 PAULINE STAMPFEL a 9 a 9 a ŽELIM CENJENIM ODJEMALCEM VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE! 6108 St. Clair Avenue M 9 4. 9i a $ a 9 a 9 a 9 $ 7513 St. Clair Ave. Slovenska točilnica najboljših legalnih likerjev, vina in najboljše pivo ter okusen prigrizek, Se toplo priporočam za obilen obisk Vesele velikonočne praznike vsem prijateljem in znancem želi ANTON KOTNIK ANTON BARTOL SLOVENSKA GROCERIJA 1425 East 55th Street HEnderson 8154 Se toplo priporočamo gospodinjam za nakup A raznih potrebščin za praznike. Boste prav prijazno 9 postreženi in dobili blago po nizkih cenah. A želim vsem skupaj vesele velikonočne praznike! J------------------------------------------*---- I A 9 A 9 9 A 9 A 9 9 JOHN'S TAVERN JOHN in FANNIE SIMONCIC, lastnika 6524 St. Clair Avenue ŽGANJE . . . PIVO . . . VINO Ples vsak petek in soboto. Večerja za skupine po naročilu. Se toplo priporočata še za bodoče. Odprto do 2:30 zjutraj ŽELITA VSEM OBISKOVALCEM IN PRIJATELJEM VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE »3 VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELI VSEM A ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM A. BROFMAN DEPARTMENT STORE DRY GOODS, LADIES and GENTS FURNISHINGS 6806 St. Clair Avenue Vesele velikonočne praznike želi odjemalcem in prijateljem ANTON PRIMC GROCERIJA 985 Addison Road a MODNA TRGOVINA ZA ŽENE, DEKLETA IN MOŠKE Se toplo priporoča b b r b r b r b r B r b .r b r b r b r b W b W b r r b POMLADNA POT V EVANS (Nadaljevanje s 7 strani) A bilo je, ko da se bradati brat boji bližine brata: odmaknil se je od njega in je hodil tik ob žitu. Oba pa nista ne videla ne slišala, da je nekdo stopal za njima, ker so bile njegove stopinje, radi trave neslišne in ker se oba brata nista nič več ozrla proti mestu. Tako se je zgodilo, da je tisti, ki je mogoče že dolgo, dolgo šel za njima, nenadoma stopil med^ nje. Brata sta se ga ustrašila. Ta človek je bil berač, zakaj imel je na sebi zakrpano in oguljeno boleko. Ponižno je pozdravil oba kmečka sinova in ju vprašal, ali sme iti malo z njima. "če vaju je pa sram, da bi prišla z beračem v Emavs, pa vaju rajši zapustim," je dejal prir šlec. "Kaj pa misliš," je dejal mlaj- "Jaz pa, jaz ne bom mogel, ostati, oče," je rekel starejši,1 "Joesede baraiča iio me iznova ogrele. Ce je res, kar pravi berač, da je Kristus od mrtvih vstal, če je berač resnico govoril, poltem daj, oče, posestvo mojemu bratu, ker potem moram iti, da oznanjam svetu res. nico!" "Ali pravi ta berač, da je kak mrlič spet oživel?" je vprašal oče. "Da, to pravi berač," je dejal mlajši. "Lepo je, poslušati ga, tako lepo pripoveduje, da bi mu človek res verjel." b b r b r b w b w b w b W b W b W • b Oče je iztegnil roko tjakaj, kjer je še pravkar videl pove-ličano telo ranjenega in izmučenega, a prijel je v praznino in prestrašeno je vprašal: "Kdo je bil to?" "To je bil Gospod! Učenik je zares od mrtvih vstal!" Brata sta od veselja vzklikala in starejši je padel na kolena, objel očeta okrog nog in zaprosil: "Daj, da grem, oče! Jaz moram vsem povedati, da je Gospod od mrtvih vstal! Vsem moram to bznaniti! Daj bratu posestvo! Jaz moram orati druge njive in sejati" drugačno žito!" A tudi drugi brat se je branil dediščine in jo ponujal najmlajšemu bratu, zakaj, tudi on je hotel po svetu oznanjati resnico, da so vstalega Jezusa . videli na lastne oči. Stekla sta k materi in ji z ne- . ugnano hitrico povedala vse, kar sta zvedela in se poslovila , od nje. i Mati ni ničesar razumela. Ko . sta z očetom stala na pragu in mahala v slovo sinovoma, ki sta tekla proti mestu, je mati tonila in ihtela in vprašala, za kaj odhajata spet od doma, zakaj sta zavrgla domačo streho. Gtarec pa, ki tudi sam ni dosti razumel sinov, je namesto odgovora naredil za sinovoma tisto znamenje, ki ga je storil od mrtvih vstali nad kruhom. In potem je šel po najmlajšega sina, ki se je na dvorišču igral z otroki dekel, prijel ga je za roko, ga odvedel vzdolž njiv in mu povedal, da bo to vse njegovo. "Dva sinova sem dal Bogu, enega pa bom dal njivam." Nočne zvezda so svetile nad rodovitnim poljem. (G. Rendl.) ši brat, "le kaj misliš! Zakaj naj bi se pa sramovala hoditi z revežem? čeprav si berač, a človek si vendarle!" "Ali sta kristjana, ko tako govorita?" "Seveda, kristjana sva!" sta oba hkratu vzkliknila in mnogo ponosa in ničemurnosti je bilo v tem vzkliku. Tedaj ju je berač vprašujoča pogledoval, zdaj tega, zdaj onega in je slednjič oklevaje dejal: "Slišal sem vaju, kako sta se pogovarjala. In nisem se upal, da bi se vama bil pridružil, misleč, da nista kristjana." "Kako si si mogel kaj takega misliti?" HEnderson 0160 b r b b w w b r b r b w b r b b r b w b b r b r b r b r b b If r b r b r b r b r b w b b ir b r "B r b r b r b r "Ali ne zdvajata o Kristusu?" "Ali ne zdvajajo tudi aposto. li?" je vprašal starejši. "Če jih enajst zdvaja in obu. pava, ali ne more biti vsaj eden, ki veruje v besede Učeni-ka?" je rekel berač. In povedal jima je in pojasnil, zakaj je moral Kristus trpeti in da je moral prestati vso tisto sramoto, da je mogel biti poveličan. Moral je izpolniti besede Pisma. Razložil jima je tudi besede Mojzesa in vseh prerokov. Brata sta poslušala iskrene beračeve besede in plamenček njih vere v Kristusa, ki je skoraj že ugasnil, je začel spet plapolati. Z nobenim ugovorom nista prekinila besed tujega berača in bilo je, ko da pi-jeta sleherno besedo ko hladno vodo. Prišli so k domači hiši. "Vidva sta zdaj doma," je rekel berač, "a jaz moram iti dalje. Moja pot se ne neha v Emavsu." A brata sta ga prosila, naj stopi z njima v hišo in nista od. jenjala, dokler ga nista spravila čez prag. Oče se je obeh sinov oklenil okrog vratu in ju poljubil na čelo: "Ali se vama je stožilo po domu? Sta vendarle prišla? In ostaneta doma?" "Da," je dejal mlajši, "jaz ostanem." ^.jiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiitsiMiiiiiiiiitJiiiiiiraainiiiiiiiiiiiinuiiiiiiug Pomlad, Velika noč! j 0] A 9 A 0] A 9 A 9 9 A 9 A 9 A 9 A 9 A 01.. A 9 9 A 9 A A 9 9 A- 01 9 A 9 9 0 A 9 9 A 9 A 9 A 9 A 9 JOHN MAVSAR 23751 Lakeland Blvd. KEnmore 9790 SERVING EUCLID FAMILIES SINCE 1921 Veselo Alelujo vsem skupaj! —Watch for Our Week-end .Newspaper Specials- . Veselo Alelujo klijentinjam želi JEAN'S BEAUTY SHOP 15706 Holmes Avenue GLenviIle8l39 VESELO VELIKO NOČ želimo našim odjemalcem, znancem in prijatelje HY SPEED SLOVENSKA GAZOLINSKA POSTAJA Stanley Rakar, lastnik 18027 Waterloo Road KEnmore 97«3 RALPH CEBRON SLOVENSKA MESNICA 4030 St. Clair Avenue Vsake vrste p reka j eno suho meso, klobase, šun'V| kakor tudi najboljše sveže meso.-Veselo Alelujo vsem odjemalcem! .A Vesele velikonočne praznike vsem odjemalceI11' prijateljem in znancem želi MARTIN'S HARDWARE Martin Kotnik, lastnik 534 East 152nd Street ,. • vs^, rs Najfinejše barve, semena kot tudi gnojila m vrstno orodje. Polna zaloga, nizke cene. ! "Kar je mrtvo, ostane m rt- p vo," je rekel oče in je beraču j * jezno pokazal vrata: "Ali mi j zavajaš sinoVa? Ven iz moje ji hiše!" j1 j "Ne, oče," je prosil starejši,!' 1 "ne, daj, da ša ostane! Utrujen ] je od dolge hoje in tudi lačen je. Nikoli naj ne gre kak lačen; ■ človek iz naša hiše. Pusti ga,1> prijatelj Kristusov je!" 1 Potegnil je berača k mizi in < brata sta prisedla k njemu. \ Prišla je še mati. Od veselja : se je razjokala, videč oba svoja sinova izgubljenca, dolgo po-' grešana, spet pri sebi. Objela ju je in dejala, da bo pripravi-• ia slavnostno večerjo, zakaj 1 tak dan, ko otroci spet najdejo ' domov, v hišo očetov, tak dan je praznik. Zaukazala je de-' klam, naj pripravijo večerjo ■ in oče je poslal hlapca v klet po vino in drugi so morali od- - hiteli k sosedom in jih povabi-, ti na gostijo. Ker je mati vede- - la, da so vsi trije lačni, je vzela hleb kruha iz miznice in ga t porinila k sinovoma, rekoč: ■ "Da si dušo privežeta!" Odšla je v kuhinjo, da pogleda, - ali je vse prav. I Preden §ta si brata odlomi- - la kruha, sta ga ponudila go-) stu, naj si prvi vzame kos. Pro- - sila sta ga tudi, naj jima še - kaj pove o Jezusu, j Berač si ni upal. Boječe se - je ozrl po očetu in stisnil ustnice. A,vzel je hleb in preden si, ga je odlomil, je z desnico napravil znamenje križa čezenj. Nato ga je razlomil. In ko je to storil, sta oba bra-1§ ta začudena in osuplja vstala, if Beraču je odpadla obleka s te-j g lesa In ker sta oba še vedno11 zdvajala, sta zjagledala rane j | trnjeve krone na čelu, ki so se g zlato svetile. In zagledala sta j p zevajočo rano 11a prsih, znake j | žebljev na rokah in nogah in • | videla sta vse rane v žarki svet-11 lobi. i i Soba se je lesketala. Pramen | luči je slepil oči gledajočih. nova obleka Fantje in možje Mi vam naredimo oble- | i ko po vaši meri, ki vam bo | II pristoje.la. Boljši kroj in style sc izdeluje pri nas. Naročite vašo obleko sedaj, dokler je zaloga polna. Moški Mallory KLOBUKI $500 E Moški Kingsley KLOBUKI | $r5 i Moški Willson KLOBUKI | $r° . j mm močnik j MEN'S WEAR and TAILORING S I 772 East 185th St. j ŽELIM ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM g VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE! = ' iiiiiiiiiiiC]i;iiiiiiiiiiciiiiiiiimiic]iiiimiiinHiiiiiiiiiiii[]iiiiiiiiiiiic> I Dokler se fantje ne vrnejo!