teto VI., štev. 211 Liubljana, sobota 12. septembra 1925 Poštnina pavSallrana. Cena 2 Din s=a Uhaja ob 4. ijiitra]. =a Stane mesečno Din a5—; za inozemstvo Din 40'— neobvezno. Oglasi po tarifu. Uredništvo i Dnevna redakcija: Miklošičeva cesta štev. 16/I. — Telefon štev. 71. {točna redakcija: od 19. ure naprej v gtnaflovi ul, št. 5/L — Telefon št. 34. Dnevnik ga gospodarstvo prosveto in politiko Upravništvo: LJubljana, Prešerno« ulica it. $4. — Telefon It. 36. ioaeratnl oddelek] LJubljana, PreSer-nova ulica št. 4. — Telefon St. 49. Podružnici: Maribor, Barvarska ulic« Jt 1. — Celje, Aleksandrova cesta. Račun pri poštnem ček.zavodu: Ljub-ljana St 11.841 - Praha čislo 78.180, Wicn,Nr. 105.141. Ljubljana. 11. septembra. Kadar zre naši SLS slabo in jo je v politiki prav temeljito zavozila. takrat privleče iz političnega arzenala staro kljuse, imenovano «kulturni boj«. Beseda strašno zveni. Kuiturni boj ie vodil klerikalizem odkar obstoji, in vodi ga danes proti vsemu, kar se klerikalstvu trenotno zdi opasno za njegovo politično nadvlado. V Sloveniji smo doživeli od Hrena do Jegliča vse oblike klerikalnega divjanja proti kulturi. Klerikalizem Pa se po stari praksi trudi v vseh takih slučajih dokazati, da je «vera v nevarnosti«. Tako tudi danes. Znano je. da je versko živlienje pri Srbih globi ie. nego pri Slovencih. Tudi ni najmanjšega sledu, da bi bilo komu katoliško versko življenje in udeistvovanie na Potu. Načrt zakona o osnovnem šolstvu predpisuje obligaten pouk o veri in vršili ga bodo kateheti (le izjemoma, kjer jih .ii. svet ni učitelji), ki bodo vsi morali imeti od škofa predpisane pogoje, nastavila in plačala Pa iih bo država. Kateheti so državni nameščenci, pragmatični ali pa honorarni, ki pa imaio za svoje uspo-soblienie škofovo «missio canonica«. Z verskega stališča pač ni možno po pameti več zahtevati, tem bolj. ker isti zakon tudi predvideva, da se učni načrt za verouk predpisnie v sporazumu s cerkveno oblastjo. Razume se in ni za vero prav nič nevarno, da imaio kateheti kot državni nameščenci dolžnosti tudi napram državi Te dolžnosti niso prav nič na poti vršenju katehetskega učnega posla. Tako ie bilo doslej in v Avstriji SLS ni prišlo niti na misel, da vidi v tem »kulturni boj». Katehet, ki bo v šoli zabavljal proti državi in njenim organom, ki bo uganjal politiko in 11. pr. otroke preganjal, ker so Sokoliči. tak »katehet« ni katehet. ampak izzivač, ki ne spada v šolo. Poznali smo in poznamo taktne katehete. ki niso izzvali nikdar konfliktov in je vladala popolna sloga med njimi in učitelji. Samo. kdor zlobno išče, najde razloga za- prepir in rušenje discipline v šoli- Mi nočemo sprejeti francoskega sistema. ki prepušča verski pouk popolnoma cerkvi. Tudi to stališče se da braniti ii je za »svobodo« v smislu klerikalnih petelinov celo primernejše. Ne želimo, da se javna vzgoja otrok cepi in da izgubi država nadzorstvo. Zato se skupno s SLS zavzemamo, da bo sprejet Pribičevičev načrt osnovno - šolskega zakona, ki daje v državni šoli deci verski pouk. Glede srednjih šol tudi ne bo težav, dasi se morda SLS spominja. da v vi-šiih razredih, zlasti strokovnih šolah v Avstriji, ni bilo verskega pouka. Ta Pouk bi bil zelo problematične vrednosti. vendar ni nikogar na svobodomiselni strani, ki bi iz tega »delal vprašanje« (cp. pisca: izraz iz «Sbvenca» iz članka «Za slovenstvo* od 8. t. m.). O preganjanju učiteljstva nočemo izgubiti .nobene besede. SLS je 30 let gonila učitelistvo. kakor garjeve ovce. Akti bivšega deželnega šolskega sveta dokazujejo to dovolj. Napredek učiteljstva po osvobo.ieniu je kljub trenotni krizi prejemkov ogromen v vsakem oziru. Učitelj pa, ki dela v šoli klerikalno politiko in nasprotuje, kjer le more. v členu 16. ustave predpisanim smernicam. ne spada v državno šolo. ^ In privatna učiteljišča! Učitelji so državni uradniki. Kdo je še videl, da se uradniki vzgajajo na zavodih politične stranke, in to one. ki je proti narodnemu in državnemu edinstvu. stranke, ki neti plemensko in versko strast in goji duševno odvisnost od enega stanu! Država, ki bi dopuščala, da oosečajo vzgo iitelji mladine štiri leta šolo pri separatistični politični stranki in napravijo tamkaj še izpite, bi pač ne bila resna. Povrh pa ie nadprodukcija učitelje resno ogrožala vse učne uspehe. Zama.n Se glasilo SLS trudi naoraviti iz tega »kulturno borbo«. Čistiti srednjeveško zaostalost in dati državi, kar ie državnega. to ni nikak boj proti veri. Država boli in boli vrši svojo kulturno nalogo, s čemer postajajo tudi zasebne ljudske in meščanske šote docela nenotreb.ne. Osnovni pouk ie po ustavi državen in so zasebne šole na mestu samo za izjemne slučaje, ne pa za izvrševanje normalnih nalog države. Pozivanie SLS .na ljudstvo v vseh teh vprašanjih ie abotno. N:hče ne odreka starišem vpliva na vzgojo in od šolskih oblasti se nenrestano nriioroča živahen stik učitelistva s stariši. Ne motimo Pa se. da ta stik ni posebno simpatičen klerikalni duhovščini. Kakšne na nai bodo glavne smeri pouka, določa zakon, ki gi sklene sktmščina, t. j. za-stnnnica tega istega liudstva. Župnišče in šola delata lahkn paralelno vsak na svojem torišču. Nadvlade ži">nišča nad šrvlo v Jugoslaviji ne bo nikoli. S tem. da ie vsakemu odkazan teren, bodo nenotreb.ni konflikti vedno oli redki. »Kulturnega boia« pri nas ne o ne v velikem, ne v malem. Beograd, 11. septembra, d. Diference med radikaii in radičevci radi urad-ništva postajajo vedno bolj neprijetne. Podpredsednik HSS dr. Maček, ki se mudi radi tega vprašanja že več dni v Beogradu, je danes še enkrat pritiskal na ministre, da izvedejo vsai najnujnejše in najvažnejše radičevske zahteve po spremembi uradništva. Poudarlal je, da je to nuino potrebno, da se utrdi avtoriteta HSS med prebivalstvom, ki mora na konkretnih primerih videti, da je res nastopil nov režim, v katerem ima HSS odločilno besedo Kljub temu pa ni dosegel ničesar. Le notranji minister mu je obljubil, da bo premestil na Hrvatskem okrog 15 političnih uradnikov, a še to je zvezano s težkočami, ker gre po večini za radikalne uradnike. Dr Maček je danes popoldne poročal na sestanku v hotelu <;Pe-trograds v Beogradu navzočim radičev Pred trgevmsldmi pogajanji s Češkoslovaško Beograd, 11. septembra, d. V generalni direkciji carin ter v ministrstvu trgovine in indnstriie se zbira materiia! za trgovinsko pogodbo s češkoslovaško reoubliko. Predvideva se. da bodo Čehi zahtevali od nas. da zmanišamo uvozne carine za predmete, ki jih niihova industrija v velikih množinah za izvoz pro-ducira. Šlo bo predvsem za izdelke keramične. tekstilne, kovinske ter strojne industrije. Nadalje bodo Cehi zahtevali od nas uvoz večjega kontingenta piva po znižani carini. Oficiielna zastopstva naših gospodarskih krogov so od vlade naprošena. naj se pravočasno zglasiio s svojimi predlogi. Beograd. 11. seofembra. d. Tnkajšnii gospodarski krogi polagajo veliko važnost na to, da dobi delegacija, ki nas bo zastopala na trgovinskih poeaia.iiih s češkoslovaško republiko, podrobne in-štrtikcije glede tega. v katerih točkah sme popustiti in v katerih ne. Ako se to ne zgodi, ie upravičena bojazen, da se bo z neumestnim popuščanjem zadela ena ali druga industrijska panoga v živo Muslimanska stranka ostane samostojna Sarajevo, 11. septembra, n. Danes je bilo končano zborovanje ooslaniškega kluba jugoslovenske muslimanske orga nizacije. Izdan ni bil noben komunike. Husein Alič in Hasan Ninkovič sta izjavila, da je klub popolnoma složen v vseh političnih vprašanjih ter da ni bilo nikake razlike v pogledu na današnjo politično situacijo. Ninkovič je dalje izjavil, da niso resn;čne vesti, da bi on hotel prestopiti k Radiču, ker ne odobrava Radičeve politike. Jutri se sestane centralni odbor muslimanske stranke. Ze nocoj so prišli delegati centralnega odbora v Saraie-vo. Dasi se s strani vodstva o sklepih centralnega odbora ne objavlja ničesar, se vendar smatra, da bo Spahova stran ka ostala kompaktna tudi naprej. Napad na vodjo splitske Orjune Split, 11. septembra, n. SporazurraSke novine so polne vesti o izgredih Orjune al' Pa pristašev samostojnih demokratov. Včeraj pa je bil napaden vodja splitske Orjune Valentin Z;c. Napadli so ga radičevci v Ka-stelu Sueurcu pri Splitu z revolverji. Z:c je bi! k sreči samo lahko ranjen, ker je bila noč in ga radičevci niso moell zadeti skirn poslancem, zvečer pa se je vrnil v Zagreb. Kako akuten je že postal konflikt, se vidi tudi iz tega, da ga danes že javno priznava in o njem razpravlja sporazu-maško «Vreme«, ki meni, da je uradniško vprašanje tako važno, da ga bo mo goče načeti šele po povratku ministrske ga predsednika Pašiča. Za enkrat pa mora počivati, zlasti tudi, ker gre skoro izključno za ukazne uradnike, kralj pa bo iz Beograda več tednov odsoten. Simntomatično je, da se v zvezi z uradniškim konfliktom vedno z večjo gotovostjo pojavljajo verzije o tajnih stikih, ki so jih navezali radičevci z da-vidovičevci. Govori se zopet o nekdanjem Davidovičevem bloku, ki bi šte! z zemijoradniki vred 144 poslancev in bi bil torej močnejši od radikalov, ki jih imaio samo 142. Baje se razpravlja že konkretno o programu nove vlade. Sporazum s Turčijo? Ženeva, 11. septembra, r. Turški zu-na.nn minister Tefvik Rudži beg ie posetil iugoslovenskega zunaniega ministra dr. Ninčiča ter mu je ponudil obnovitev diplomatskih odnošajev in nriia-teliskega razmeria med obema državama. Baie so se ob tej priliki rešila vsa sporna vprašania. Beograd. 11. septembra, r. Zunanie mimstrstvo je preielo poročilo, da se ?e dr. Ninčič v Ženevi sestal s turšVim zunanjim ministrom Tevfko-m Rudži begom. s katerim se ie razgovarial nad eno uro. Predmet razgovora ie bila obnovitev normalni '-»dn^šalev med našo kralievino in Turčijo {n ie bil v tem r^jrn dosežen na?e'"n sporazum. Turški rlelegat je izrazil željo, da s? nai vzoostaviio ne le samo normalni, temveč tudi nriia^eljski od.tošaif. medtem ko '"e dr. Ninč<č Izjavit. bo Tnrš^a našla v Jugoslaviji najboliše razpoloženje za rešitev vseh vprašani, ki se ti-obeh držav. kf?on inozemskih delavcev Beograd. 11. septembra, r. Ker ie mi nistrstvo za socijalno politiko izgnalo večje število inozemskih delavcev, so vložili zastopniki zavezniških in prija-teliskih držav protest ter so opozorili na ve'iko število naših delavcev v inozemstvu. Zunanje ministrstvo ie zato nrosilo ministrstvo za socijalno politiko naj pri izgonu tujih delavcev postopa individualno in vsak slučaj posebej prouči. Grška ustava Beograd, 11. septembra, p. Naša vlada ie bila službeno obveščena, da ie grška parlamentarna komisija za ustavo končala svoje delo. Ustava stopi v veljavo, čim jo podpišeio vsi č'ani ko-misiie. Predsednik komisiie »e Pa^na-stasiu. bivši predsednik grške vlade, ki je danes v veliki opoziciji proti sedanji vladi. Nogometna tekma med Italijo in Jugoslavijo Turin, 11. septembra, a. Italijanska nogo« metna zveza je na zadnji seji sprejela po» nudbo jugoslovenskega nogometnega save« za za odigranje reprezentančne tekme med obema državama. Tekma se bo vršila dne 4. novembra v Padovi Zanimivo je, da srna« tra italijanska zveza to tekmo kot nekako pripravo za medržavno tekmo Italija : Ma« džarska, ki se vrši dne 8. novembra v Bu» dimpešti Ženeva, II. septembra, s. Avstrijski odbor se je danes popoldne pred plenarnim zasedanjem Zveze narodov sestal pod predsedstvom angleškega zunanjega ministra Chamberlaina na sejo. na kateri se je bavil s trgovinsko-političnimi željami Avstrije glede prometa s sosednimi državami. V debato so posegli med drugimi Chamberlain, Scialoja, dr. Beneš in Loucheur in so vsi. posebno pa italiian-ski delegat Scialoja. izjavljali, da so prinravlieni po možnosti pomagati Avstriji. Delegati ne prikrivaio, da se morajo sosedne države boriti s sličnimi težavami, vsled česar ni lahko najti sredstev za pomoč. V tem smislu so Pariz, 11. septembra, s. »Petit Parisien« javlja iz Feza: Slina artilierijska priprava za današnjo ofenzivo na obeh krilih 60 km dolge fronte od Njare do Ain-Arsse traja od 5. zjutraj nepretrgoma. Meni o. da bo obko-Iftev kril zadostovala, da se osvobodi levi breg reke 'Jerga. Pariz. 11. septembra a. Včeraj se je pričela nova francoska ofenziva v Maroku z vebkansko artilerijsko pripravo. Na 60 km dolgi front* od Fermala do Skira se je vršilo večumo bombardirani vseh sovražni-kovfh postojank s topovi raznih kalibrov. N^to se je počela ofenziva dveh armadnth zborov, katerih eden je btl zbran pri Mi?--' drugI pa pri Ain-Aissi. K' ^ ' ancoskemn pritisku kažejo F ci zelo živahno di" ivanie zlasti na fror Tetuanu in Alhucemasu. Rifovci so siln padli mesto Tetuan. General Primo dt vera je sam prevzel poveljstvo in brezžično zahteval ojačenja !z Madrida. Rifovci obstreljujejo mesto Tetuan s hriba Ben-Ka-rriša, ki obvladuje mesto. Spanci so zbrali vsa letala, ki so :im" na razpo'-ao, in bombardirajo rifovsko artilierijo. I ;e skrita v eorskth Vavernah. Poklicali s< -se čete iz formulirali vsi govorniki pomisleka proti carinskim in prometnim olajša-vam. ki jih je želela Avstrija. Loucheur je predlagal, naj se gospodarskemu odboru Zveze narodov znova poveri naloga, da prouči problem. Chamberlain se je priključi! predloga in je svetoval, naj bi posebno zainteresirane sosedne države problem carinskih in prometnih olajšav ponovno preštudirale in stavile gospodarskemu odboru Zveze narodov predloge. Gospodarski odbor naj potem do december-skega zasedanja Sveta Zveze narodov po možnosti predloži Zvezi pozitivne predloge. okolice, slasti tiste, ki so jih izkrcali v Al-hucemasu. ter ith nadomestiti z novo dospelimi. Ceste od Tetuana v Zento in Tazo ki so jih Rifovci razdejali, so španske kolono zopet uredile. Ves promet s Tetuanom Je ustavljen; po cestah se prevažajo samo vojaški trar.sporti !n oboroženi avtomobili. Kolona genera'a Sara. ki šteje 15.000 mož in se Izkrcala v alltucemaškem zalivu, ja nc-bala napredovati, ker je prišla v zelo nevarno situacijo ter ii primanjkuje letal. Hribi med kolono generala Sara fn Ajdirjem, prestolico Abd el Krima, so močno utrjeni Pričakovati je težkih boiev, predno bodo Španci prekoračili ta pas, ki je 20 milj široko preprežen z žičnimi ovirami. Neuspeh grškega zunanjega ministra Ženeva. 11. septembra, r. Včeraj jo ck3» potoval v Lausanno grški zunanji minister R~ndis. Njegov nepričakovano nagel odhod spravljajo v zvezo z neuspehom garancij« skega načrta in z Venizelosovo akcijo onr-ti Pangalosovcmu režimu. Konflikt radi uradništva narašča Brezuspešne intervencije dr. M-čka. — Gdgoditev do oktobra. Radičevci zooet v stik?h z Da vido vi čem? Konferenca o varnostnem paktu Povabila so že odposlana. — Kraj in datum konference oficijelno še nista določena. — Udeležba Italije dvomljiva. Številne avdiience na dvoru Ministri bite z ukazi, da jih spravijo EH>d sirel'0 še pred kraljevim odhodom na več tedensko potovanje. — Trgovinska pogodba z Avstrijo. Beograd, 11. septembra, p Danes je bilo politično življenje v Beogradu precej živahno, posebno z ozirom na to. da kralj jutri odpotuje v Južno Srbiio. Popoldne ie bila zato na dvoru cela vrsta avdijenc, zlasti resortnih ministrov. ki prinašajo v podpis številne ukaze, ker bo potem kralj več tednov odsoten. Opoldne je bil sprejet na dvoru francoski poslanik Grenard, nato pa so bile resortne avdijence ministrov. Prvi je bil sprejet namestnik ministrskega predsednika Marko Gjuričič. V zvezi s svečanostmi na Lovčenu jc bil v avdijenci minister za vere in namestnik ministra za zunanje stvari Miša Trifunovič. Nato sta bila pri kralju ministra Maksimovič in dr. Krajač. ki je po avdiienci izjavil novinarjem, da je poročal kralju o otvoritvi športnih razstav v Zagrebu in Ljubljani. Potem je bil pri kralju v poslovilni avdiienci albanski minister za .notranje stvari Cona beg ki bo nocoj odpotoval v Tiran o. Končno ie bil v avdijenci zagrebški župan Heinz!, ki se mudi v Beogradu, da iz-ooslnje državno garanciio za veliko Inozemsko posojila zagrebške občine. Eeograd. 11 .septembra, p. Za jutri dopoldne ob 10. je napovedana seia ministrskega sveta. Na tei seii bo dr Ry-baf. direktor oddeljen.ia za izvršitev mednarodnih pogodb, poročal o trgovinski pogodbi z Avstrijo. Najbrže se bo jutri objavi! celokupni tarifni del te pogodbe. Jutri ima biti tudi seja ekonomsko finančnega komiteta ministrov, da razpravlja o kreditih za vojsko no referatu vojnega ministra Trifunoviča. Minister Krsta Miletič bo poročal o svojem inšpekcijskem potovanju po Južni Srbiji. Miletič je s svojim uradniškim aparatom iz Južne Srbije izdela! načrt za izsuševanje velikega ozemba ob Vardaru in Bregalnici. s čemer bi se pridobilo mnogo plodnega zemljišča, ki ie bilo dosedaj pod vodo. Za jutri zvečer se pričakuje, da odpotuje Pašič iz Evians les Bains v Nico. Žer.eva, 11. septembra, d. Povabila na konferenco zunanjih ministrov o var nostnem paktu so že odposlana. Podpisal jih ie samo francoski zunanji minister Briand. Povabila ne vsebujejo nobenih podatkov o kraju in datumu konference, vendar se zatrjuje, da se vrši konferenca dne 29. septembra v Lausanni. Udeležba Italije na konferenci je dvomljiva. Pim. 11. septembra. 1. Italijanski delegat iu Mussolinijev zaupnik Dino Grandi je dospel semkaj ter je poročal ministrskemu predsedniku o vsem. kar ie vide! in slišal. Ministrski predsednik Mussolini je sklical sejo ministrskega sveta, na kateri se bo razpravljalo o udeležbi Italije na konferenci o varnost nem paktu. Berlin. 11. septembra, s. V nasprotju s poročili v inozemskem časopisju, da je bila nemška vlada povabljena na var nostno konferenco, doznava «WoIffov urad« na merodajnem mestu, da nemška vlada dosedaj ni prejela nikakega povabila razen ustnega nasveta, ki ga je da! francoski poslanik De Marque-ric pri izročitvi francoskega odgovora. Ravno tako ni meroda.inim mestom prispela nikaka uradna ali poluradna vest o namerah zaveznikov, kako naj bi se varnostna pogajanja vršila. Zato nemška vlada ni mogla staviti nobenili spre minjevalnih predlogov glede medzavez niških konferenčnih načrtov. Kakor piše »Berliner Tageblatt«, s« vrne dr. Stresemann jutri v Berlin. List pritiska, naj bi se pogajanja vršila bolj hitro in meni, da se položaj za nemško vlado v zadnjih dnevih ni izboljšaL Konference zunanjih ministrov se bodo po zadnjih vesteh udeležili tudi Čehi in Poljaki. Vsa konferenca bo vsled tega dobila drug značaj. PAINLEVE ZA SPRAVO MED FRANCIJO IN NEMČIJO. Strasbourg, 11. septembra, d. Ministrski predsednik Painlevč je imel govor. v katerem je izjavil, da je treba skleniti renski varnostni pakt kakor da bi bil ženevski protokol že ratificiran. Nadalje je izjavil, da mora priti do francosko - nemške sprave, ki je ključ do splošnega mirovnega oboka. Franciia zasleduje ta smoter neprikrito. Painleve je izrazil svoje prepričanje, da zasleduje pravi nemški narod isti smoter. Samo pomirjenje med Francijo in Nemčijo more jamčiti za evropski mir. CHAMBERLAIN IN BRIAND ODPO* TUJETA IZ ŽENEVE. Ženeva, 11. septembra, s. Ker je angleški zunanji minister Chamberlaini naznanil, da namerava v soboto odpotovati iz Ženeve, se bo tudi francoski zunanji minister Briand za dva do tri dni vrnil v Pariz, da poroča ministrskemu svetu. Briand se bo nato vrnil v Ženevo. Zveza narodov odklonila »referenčne carine * za Avstrijo Vsi člani avstrijskega odbora so se izrekli proti zahtevam du-nsjske vlade. — Avstrija naj se sr>orazume s prizadetimi sosed nimi državami. Vznemirjenje v Londonu radi Mosuia Opozicijonalno in konservativno časopisje proti ženevskim izjavam angleškega delegata. — Turške čete so pričele z vojnimi oDeracijarai zaoosest Mosuia. London, 11. septembra. I. Opozicijonalno časopisje ostro krizira izjave ministra za kolonije Ameryia. ki jih ie podal v Ženevi glede mosulskega vprašania. Listi obtožujejo ministra, da je vrši! osebno politiko in da je oslabil ugled Anglije. Nadalje zahtevaio intervencijo zunanjega ministra Chamberlaina z motivacijo, da je spor s Turčijo eminentno mednarodnega znača'a. Opozicijonalnemu časopisju so sc pridružili tudi zmerni konservativni listi, ki zahtevajo, naj Angliia iznrazni sporno ozemlje takoj po poseku roka in nasprotujejo vladnemu načrtu, da bi se mandat podaljšal za nadalinih 25 let. Zlasti obsoiajo Amervievo iziavo. da mora Anglija računati z možnostjo vojne s strani Turčije in da bi ta vojna zahtevala velike žrtve za britansko vojno mornarico. List «Central News» poroča, da so Turki že prekoračili mejo na več krajih in da razpolagajo z okoli 40.000 možmi. Turki korakajo ponoči in je tako onemogočeno opazovanje njihovega gibanja iz zrakoplovov. Ta način turškega prodiranja v mosuiski vilajet ovira obrambo mosulskega ozemlja. V Angori se pripravlja resna akcija, ki ima namen. da prepreči prihod angleških oja-čenj. 8000 plačanih angleških vojakov ne bo moglo ustaviti turškega prodiranja. Iz Jeruzalema poročajo, da so se tudi v Transjordaniji pojavile težkoče in da je mora! vrhovni komisar za Palestino lord Plumer odpotovati z letalom, da se pogaja s tamošnjo vlado. Nova francoska ofenziva v Maroku Obstreljevanje sovražnikovih postojank na 60 milj dolgi {ronti. Živahen odoor Rif ovce v. Klerikalna skrb za Slovenstvo Nikdar niso naši klerikalci kazali to-fiko skrbi za obstoj slovenstva, kakor sedaj v Jugoslaviji. Pod Avstrijo so po dr. Mahničevih navodilih proglašali narodnost za poganstvo, vse slovenske narodnjake, ki niso hoteli verjeti v to klerikalno dogmo, pa za »liberalce* in brezverce, Kot dokaz, koliko je bilo klerikalcem tiste čase mar za slovenstvo, služi tudi dejstvo, da je bila večina samostanskih ženskih notranjih šol nemških in da se je slovenski pouk uvedel v njih šele s postankom Jugoslavije. Torej niti tam, kjer so imeli absolutno odločilno moč, niso poskrbeli za slovenski pouk slovenskih otrok. Danes, ko so vse naše šole popolnoma slovenske in je ves pouk od osnovnih šol do univerze slovenski, so postali naši klerikalci veliki branitelji slovenstva. Druge potrebe za enkrat ne občutijo. izvzemši seveda potrebe neprestanega zagotavljanja, da se vrste v SLS ne krhajo. V svoji junaški pozi bra-niteljev slovenstva v državi Srbov. Hrvatov in Slovencev, so že toliko pisali o po-srbl.ien.iu in popravoslavljenju Slovencev ter proti cirilici, da se človek zares začuden vprašuje, odkod jemlje «SIovenec» pogum, da vse to zanikuje v eni svojih zadnjih številk. Treba ie citati samo «Slovenca*. »Domoljuba* in druge klerikalne liste nekoliko mescev nazaj, pa bo vsakdo našel vse polno neupravičenih očitkov o »posrbovanju* in nevarnosti »popravo-slavlienja*. pa tudi napadov proti cirilici. ki se je morajo »ubogi« otroci učiti v šolah. Klerikalna stranka ni po vojni niti V načelils niti v taktiki ostala dosledna, kar dokazuje ravno jugoslovensko ime njihovega poslanskega kluba, škofove tiskarne in knjigarne. Klerikalna stranka je zapustila dr. Krekov jugoslovenski program, ki ga je ob prevratu leta 1918. zastopala. S svojo razdiralno in negativno politiko so klerikalci .v gospodarskem oziru toliko škodovali interesom Slovenije. da nimajo sploh nobene pravice nastopati kot zagovorniki slovenstva, ker teh grehov nikdar popraviti ne bedo mogli. To njihove množice sedaj tudi spoznavajo. Čemur je tehten dokaz ravno neprestano pisanje klerikalnega tiska o solidarnosti v vrstah SLS. Kogar ne boli. tudi ne piha. Spričo vsega navedenega Pa kljub vsem »Sbvenče-vim* zatrdilom resno dvomimo, da bi z njegovo borbo proti namišljenemu ogroženju slovenstva klerikalci zlepili razpoke v svojih vrstah. Njihov boj je boj Don Kišota z veternjačami in zato tudi ostanemo še nadalje glede na njihove tozadevne uspehe neverni Tomaži! Proti klerikaHzmu «Samouprava» za skupno borbo * seli naprednih elementov proti klerika-lizmu. Organ hrvatskih klerikalcev ((Narodna Politika«) je s svojim izredno odkritim razlaganjem mračnih klerikalnih ciljev dal glavnemu radikalskemu glasilu povod za daljši članek, ki radi stvarnih izvajanj zasluži vso pažnjo. Demokracija vseh držav — izvaja »Samouprava* — si je utrla pota k napredku človečanstva ter premagala predsodke srednjega veka, ki so vladali med ljudmi. Demokracija danes znači izravuanje ljudskih pravic ne glede na razrede in verovanja. Demokracija je grupirala ljudi po političnih, so-cijalnih in ekonomskih interesih ter s parlamentarizmom našla način za poravnavanje in niveliranje sporov. Princip večine vzdržuje harmonijo pravic in interesov. Naša mlada država je pričela svoje življenje na preizkušenih načelih demokracije in tudi svojo bodočnost snuje na njih. Nobena država ni v tako ostri borbi s prošlostjo kakor naša. Naša država nadaljuje svoj vek neposredno za fevdalno državo, zato ni čudno, da so z eno nogo ostali v našem narodu ana-hronizmi. ki so se vzdrževali poprej v Avstriji kakor v posebni oazi, očuvani pred demokracijo zapadne Evrope. Fevdalizem je v naši državi zbrisan, ali ostal je njegov apetidiks — klerikalizem . . . Iz klerikalizma jzvira opasnost za našo m!ado demokracijo. V naši ustavi so vere enakopravne, bogoslužja neovirana. duhovščini pa je ostavljena njena hierarhija in organizacija. Versko grupiranje torej v tej državi nikakor ni osnovano zbog same vere. Naša država spada v redke primere verske tolerance. A vendar obstoja klerikalizem. V stvari klerikalizem nima zveze z vprašanjem obstanka kakšne vere ali njenega delovanja: njegov cilj je v politični, posvetni oblasti. Klerikalizem je v vsem svojem bistvu Internacionalen. Ravno iz tega razloga je opasen za mlado in nacijonalno državo. kakršna je naša, kajti klerikalizem absorbira energije našega naroda in jih stavlja v službo internacijonalne naloge, ki ni vedno v skladu z nacionalnimi težnjami. Klerikalizem v naši državi ni potreben, najmanj cerkvi in veri, ker obe imata zajamčene pravice. Toda klerikalizem se ne javlja zato. da bi služil veri. marveč da služi kasti, ki je željna posvetne oblasti. V kolikor manjši verski in psihološki razlogi obstoje za takšno organizacijo, v toliko brezobzir-neiše se deluje na njenem provaianju od strani nosilcev te črne reakcije. Klerikalizmu se ne sme dopustiti razmah, dokler ie v oočetku: — in dokler je slab, se morajo z njim spopasti svo-bodoumni elementi! »Samouprava« nato s citati iz »Narodne politike* dokazuje, kako neskru-puloznih sredstev se poslužuje in se še namerava posluževati klerikalna propaganda, ki si je na prosto izmislila tudi to, da se v naši državi vrši »sistematična borba proti katolicizmu*, četudi je nemogoča iz enostavnega razloga, ker pri nas verskega antagonizma ni. Zaključuje pa »Samouprava*: «KIerikalne podzemske mahlnacije se dajo parirati samo s strnitvijo svobo-doumnih in nacijonalnih elementov v borbo in na ta način stvoriti čvrst obroč okrog klerikalizma. Ta se bo vdu-šil, ker ne bo imel zraka!» Članku nimamo s svoje strani dodati ničesar; kvečjemu, da ponovimo željo, izraženo v zaključku, ki jo dosledno in brezkompromisno zastopamo od vsega početka. SDS je v Sloveniji, v prvem pašaluku klerikalizma in njegovih metod edina resna in uspešna nasprotnica njegova. More torej upravičeno smatrati, da je v izvajanjih glavnega radi-kalskega organa vsebovana tudi umestna lekcija za vse tiste, ki deloma iz malenkostnih kapric, deloma iz slepe domišljavosti rušijo enotno fronto proti skupnemu zlu. klerikalizmu. + Radičevci potrjujejo avtentičnost «sporazuma». kakor smo ga včeraj po beograjski «Politiki» objavili tudi mi. pravijo pa. da je to samo fragment. V »Večeru* objavljajo, da tekst sporazuma obsega pet s strojem tipkanih strani, sešitih z vrvico v narodnih barvah, na katerih visi pečat z državnim žigom. Akt so podpisali radikali dr. Ljuba Živ-kovič. Marko Gjuričič in Marko Trifko-vič ter radičevci Pavle Radič. dr. Benjamin Šuperina in dr. Niko Nikie. Stjepan Radič in Pašič pa sporazuma nista podpisala. To so nepobitne in zgodovinske činjenice — poudarja »Večer* — a tekstaci.ia v »Politiki* je samo fragment, ki pa je tudi interesanten in važen. In za radičevce najbolj fatalen . . .__ Chamberlain o varnostnem Ženeva, 10. septembra. Na današnji seji Zveze narodov je Imel angleški zunanji minister Chamberlain važen govor o razmerju med Veliko Britanijo in Zvezo narodov, o razorožitvenem vprašanju in o varnostnem paktu. Predvsem je ugotovil, da se je vpliv Zveze narodov v zadnjih letih razširil po vsem svetu. Anglija ima do Zveze narodov posebno zaupanje, kar dokazuje tudi dejstvo, da jo zastopa v Svetu in na zborovanju, njen zunanji minister. Poseben dokaz tega zaupanja na je sklep, da jo prizna Anglija kot razsodnika in sodnika v vprašanju, ki je povzročilo velika nasprotstva med turško republiko in britanskim imperiiem. Tega vprašanja ni mogoče prijateljsko rešiti brez pomoči Zveze narodov. Angliia bo brezpogojno priznala odločitev Zveze narodov v mosulskem vprašanju. Nato je izjavil, da hoče v imenu svoje vlade javno povedati razloge, zakaj ni mogla Anglija sprejeti ženevskega protokola. O varnostnem vprašanju je izvajal: Naš smoter ni, da bi kaznovali napadalce, temveč da preprečimo nasade. Protokol ni morda zadosti upošteval tega smotra. Naš smoter bi bil iz-grešen, ako bi Zveza narodov iskala samo sredstva za kaznovanje napadalcev. Prišli smo sem iz raznih držav z najrazličnejšimi političnimi smernicami ter smo skušali stisniti v ozek protokol vse mogoče oblike napada, ne moremo pa ostaviti pakta, ki bi pravično upošteval ideje vseh narodov, saj še krojač ne more napraviti obleke, ki bi ori-stojala vsem ljudem. Naš edini smoter mora biti otežkočiti vojno, ako je že ne moremo preprečiti. Ni izključeno, da je naše stališče posledica angleškega značaja. Latinski duh se zanima v prvi vrsti za abstraktna načela, za splošna pravila in za aplikacije v poedinih slučajih. Mi pa navadno ne podajamo velikih izjav s splošnimi načeli ter se običajno izogib-ljerno celo definicij tega. kar je treba in kako je treba storiti. Tako smo šli vedno od posameznosti do splošnosti in ne nasprotno. Sodelovali smo pri ustvaritvi pakta in bomo ostali zvesti Zvezi narodov. Tudi mi hočemo, da živi svet v varnosti in miru, toda mislimo, da je treba stopati počasneje. Smoter, ki ga zasledujemo danes, je isti kakor lansko leto. t. j. razorožitev potom varnosti in varnost potom razsodišča. Toda je še druga razorožitev, ravno tako važna in ravno tako nujna kot materijalna, t. j. moralna razorožitev. Po mnenju moje vlade je smoter Zveze narodov najlažje dosegljiv, ako pride do sporazuma z državami, s katerimi ie Velika Britanija v neposrednih stikih. Ta ozemlja so bila pogosto vzrok in pogorišče vojn. Glavne intere- da eden par nogavic z žigom l^io znamko (rdečo, modro ell zlato) 83-i lit ključ11 ♦raja kakpr štirje pati drugih, ako kupite eden par. Dobivajo ie v vseh prodajalnah. sirane države naj se sporazumejo na čisto defenzivni podlagi in na načelih Zveze narodov. Ta sistem varnostnega pakta se more razširiti na vse narode. Ako pridemo na ta način do smotra, bo pridobila Zveza narodov na avtoriteti in na vplivu ter bo imela največjo zaslugo za ohranitev svetovnega miru. Oboroževanje Nemčije Avgusta meseca ie bilo šele izročeno javnosti poročilo o oboroževanju Nemčije, kl Ka je 15. februarja poslala medzavezniška kontrolna komisija maršalu Fochu, predsedniku verzajskega zavezniškega vojaškega komiteja. Kakor javlja to poročilo, je splošno nadziranje vojaškega stanja Nemčije silno otež-kočeno vsled odpora nemške vlade. Ta n! hotela dovoliti nepričakovanih pregledov v tovarnah in vojašnicah, obisk nemških trdnjav pa je spioh prepovedala. Vsak pregled bi morala zavezniška komisija javiti štiri dni vnaprej, (da bi mogli pravočasno spraviti proč vojni materijal!) in prisoten b! moral biti vedno nemški oficir. Po dolgem razpravljanju je komisija slednjič le dosegla, da se je način kontrole v času od 8. septembra 1924. do 25. januarja 1925. v splošnem vršil tako kakoT v letfh neposredno po vojni. Prišlo le do sledečega sporazuma: Vsi kontrolni pregledi se imajo vršiti v civilni obleki. Prisotnost nemškega oficirja, lrt jo sicer komisija smatra za ugodno, fn v nobenem slučaju neobhodno potrebna. Navadni pregledi se Imajo Javiti najmanj dva dni in največ osem dni vnaprej. Komisiia si pridržuje pravico izvrševati nenajavljene preglede. Pregled trdnjav tvor! del splošne kontrole. Kljub temu dogovoru z nemško vlado Je vodila kontrolna komisija trd in dolg boj z nemškimi vojaškimi oblastmi, ki so skušale na vse načine ovirati delovanje komisije, ko!e oficirji so kmalu spoznal!, da gTe za sistematično obstrukciio !n skrivanje dejstev. Kakšnim neprilikam so bili izpostavben!, nam ka-že slučaj nenajavljenega pregleda hlevov 4. konjeniškega polka v Postdanm dne 12. decembra. Tafln so zaman čakali neprestano osem ur pred skladiščem, o katerem so Nemci trdili, da je zasebna last fn ne morejo najti lastnika. Skozi okno so pa oficirji videli, da ie skladišče natrpano s prepovedanim vojnim materijalom. Ko so hoteli s silo ndreti, so nemški vojaki trdili, da je za vrati pritrjena avtomatska naprava ki pri otvarianiu vse požene v zrak. Splošno je komisija dognala, da se Nem-či!a nič več ns drži določil razoroženja, ki jih je podpisala v verzajskl mirovni pogodbi. ojni materijal se zopet po tovarnah izdeluje brez dovoljenja komisije In sicer predvsem puške, strojne puške, metalci triin in razstreliva. Kruppove tovarne kljub ponovni zahtevi še vedno niso opustile naprav za izdelovanje velikih topov. Enako tudi nekatere druge tovarne niso odstranile naprav za Izdelovanje različnega vo nega materijala in te naprave danes še stoje v onem povečanem obsegu v katerem so obratovale med vojno. Kar se tiče dobav!'anja vojnega materijala državni brambi (Reichs\vehr) in uniformirani državni policiji, je kontrola pokazala, da dobivata mnogo več kakor je dovoljeno in tudi prepovedan materija! (jeklene čelade izmenialne dele za strojne puške, pionirsko potrebščine). Marsikatera skladišča, ki Jih Je komistja kontrolirala, so kar izginila, na pr. 400 ton razstreliva v Piesteritzu. Tudi vojn! material. ki ga Nemčija izvaža v druge države, Je mnogo večji, kot je dovoljeno, tako n. pr. je dobavila Perziji 4000 pušk mesto dovoljenih 2000 itd. Kar se tiče organizacijo nemške armade, ta na papirju obstoja samo iz »državne brambe« iu policije v resnici pa tvorita ti dve le okvir za splošno armado, ki je enaka prejšnji, predvojni in medvojni. Reichs-wehr js ostala zvesta tradicijam stare carske armade, koje unravo in razporeditev je itak obdržala. Ostala je še vedno stara *Heeres!eitur.g» (armad, vodstvo), ki se jako malo briga za določbe verzajske mirovne pogodbe in z vso energi'o deluje na fo, da vojaški duh in vojaška pripravljenost v nemškem narodu ne izgineta. Pričetek poljsko-litavskih pogajanj Pred štirinajstimi dnevi so se začela v Kodanju, glavnem mestu Danske, pogajanja med zastopniki Poljske in Litve. Pogaianja so se tikala sicer le gospodarskih stvari, a so bila kljub temu velikega pomena tudi v političnem oziru. Zakai ne sme *e prezreti, da pomeni sploh že najneznatnejši oficijalni kontakt med obema navedenima državama velik nanredek v primeru s staniem. kakor je vladalo med niima vsa povojna leta. Poljska in Litva se nahajata še danes med seboi v popolnoma neurejenem staniu. Med niima pravno še ni bil sklenjen mir. polivko - litavska meja je še danes v pravnem oziru samo demar-kacijska črta Krvavi k -iflikti. ki so se že razvijali v pravo vojno za časa bol1-ševiške invazije, s^ sicer prenehali, ali ostalo ie ves čas naneto razmerje in le prepogostem so se ob meji sprožile puške takorekoč »same od sebe*. Vzrok tej napetosti ie bil srd. ki ga je gojila Litva napram Poljski radi teritorialnih sporov. Litva ie zahtevala zase precej obmeinega ozemlia. ki ga je bila zavzela Poljska in kjer je že močno zastopano litavsko prebivalstvo. Se posebno pa !e naraslo sovraštvo, ko je Poljska posedla tudi Vilno in širok prede! nične okolice ter po raznih ovinkih in manevrih ves vilenski predel priključila svojemu državnemu teritoriju. Litva je poskusila vse, da bi Vilno rešila zase, a zaman. Odtlei ie obljubila Polj- ski večna sovraštvo; odklanjala je vsakršen kontakt z njo. bodisi taktičnega kot pravnega. Ako se je baltiških konferenc udeležilo tudi zastopstvo Poljske. jc bilo gotovo, da se take konference Litva ne udeleži. Ko je Vatikan sklenil konkordat s Poljsko, s katerim se Vilna priznava kot poljsko ozemlje, je Litva kratkomalo prekinila zveze z njim. In poljsko - litavska meja je bila popolnoma mrtva: nikakega prometa ni bilo preko nje. niti po železnici, niti po Niemenu. za plovbo tiko važni reki. Sele sedaj je bilo zaznamovati v tem nevzdržnem stanju prvo izpremembo. Litva je vendarle pristala na to. da se ločijo politični in gospodarski nagibi in da se kljub neurejenosti političnih odnošajev gospodarski kontakt med obema sosedoma spravi v nom-tlm st™;?. Ta namen so imela pogajanja v prestolici Danske. Uredila nai bi V prvi vTsti obmejni promet, in sicer takozva-ni mali promet, promet na železnicah, osobito na oorabo pomorske Iuke v Klajpedi (Memlu) ter plovbo po Njeme-nu. Niemen teče v vsem svojem gornjem teku po poljskem državnem teritoriju. in sicer skozi predel, ki se odlikuje Po kolosalnem gozdnem bogastvu. Ti gozdi pa se težko eksoloatirajo drugače kakor na ta način, da se les izvaža po Njemenu navzdol ter se ukrcava v Klajpedi. Klaipeda sama jako trpi vsled zaprte meje: njen promet se ne more povzdigniti na predvojno višino, ker mu manjka velik de! zaledja, to je baš severovzhodno poljsko ozemlje. Takoj ob otvoritvi pogajanj so se tako poljski kot litavski delegati izjavili zelo spravljivo in naglašali, da ie treba z obeh strani ločiti gospodarske momente od političnih, da se doseže nujno potrebni ekonomski kontakt med sosedoma. Tako so se začela pogajanja z velikimi nadami na uspeh. Toda kar nenadoma so prišle vesti, da so se po-gaiania prekinila, in siccr radi poljske zahteve, da se osnuje poljski konzulat v Klaipedi, čemur so se Litavci odločno uprli. In takoj nad tem vprašanjem so se delegati razšli, kar pomeni toliko kot popoln neuspeh prvega poskusa poljsko-litavskega zbližanja. Ta dogodek je beležiti nedvomno z velikim obžalovanjem. Zakai gotovo je, da hi pričetek gospodarskega kontakta pomeni! tudi omiljenje političnega nasprotstva in da bi imel prej ali slej za posledico likvidacijo poljsko-litavskega spora sploh. Toda kljub temu neuspehu ostane vendarle baza za nove poskuse. Do teh bo brez dvoma zopet prišlo, zakai da-našnie stanie se ne more držati ta dasi se danes delegati razhajajo iz Koaanja praznili rok, .ie vendar pričakovati, da se sestanejo prihodnjič k bolj uspešnim pogajanjem. Politične beležke + Veličasten shod SDS v Gospičit. Dne 10. t. m. se je vršil v Gospiču veličasten shod SDS. Sv. Pribičevica 'e spreiela ob prihodu v Gospič velika množica seljakov z navdušenimi ovaci-jami. Na zborovališče so ga spremili v manifestaciiskem sprevodu, k! mu je 'a-halo na čelu 50 konjenikov in ki ga te tvorila mnogobrojna množica v narodnih nošah. Na koncu sprevoda se je vozilo 50 okrašenih vozov. Na govorniškem odru. okoli katerega se je postavilo 40 seljakov z zastavami, so se poleg g. PribičeviČa zbrali boslanci Gh-goriie Božovič. dr. S. Budisavljevič, dr. Gjorgie Brankovič in Stevo Obra-dovič. Govor Svetozarja Pribičevica o političnem položaju in sporazumaskt politiki je izzval burno odobravanje m velike ovacije za SDS. Za Pribičevidem so govorili seliak Tomo Pavičič iz Mar-tinske vasi ter poslanca Gligorue Bo-žovič in dr. Budisavljevič. Shod SDS v Gospiču je bil že dvaindvajseti, ki ga je imel Svetozar Pribičevič tekom enega meseca. + Idilični klerikalni shodi. Deloma po potrebi, deloma iz stare navade prirejalo klerikalni coslanci shode. Enkrat tu. enkrat tam. vselei ra v blagoslovljeni kanlaniji. »Katoliškem* domu al: kaki drugi pred vsemi izkušnjavami zavarovani trdnjavi. Zato so ti shodi vrlo idilični, še boli genljiva pa so poročila, ki jih o niih prinaša »Slovenec*. Vcerat zopet poroča o takem »krasnem* shodu. ki ga ie imel goso. dr. Hohnjec Šentjurju. Tega shoda, pravi »Slove nec*. se ie udeležilo toliko volilcev, da so napolnili dvorano Katoliškega doma. Ali ni gola božja previdnost, da jih je bilo ravno toliko? Na shod pa .ie prišel tudi neki politični nasprotnik, ki je pričel 7. medklici o dohodnini begati volilen Ta volilec ie namreč prišel na umetno ideio. vprašati, kaj so delali poslanci SI S. 20 po številu, v Beogradu, da niso mogli preprečiti pretirane dohodnine. Vprašal je. ali ne bi bilo pametnejše. boriti se za -o«podarsko korist kmota kakor pa za avtonomno. Zaklical je: «avtonomijo plačujemo!* Naravno. da so bili klerikalni vodje zelo razburjeni in so bili zato silno veseli, da ie <-;zrvač* odšel s --'i^da. + Madžari za radikale. »Politika* poroča v zvezi s protestom vojvodinskih radikalov proti radičevski asrita-ciii med narodnimi manjšinam! v Vojvodini. da je bil na nedeljski skupščini madžarske stranke v Subotici sprejet sklep, po katerem naj se Madžari pn-bllžaio eni izmed vplivnih političnih strank, v prvi vrsti radikalni. V radi-Ralnih vrstah je bil ta a »Afagrf«* v Gorici. Akad. fcr. društvo »Adrija* v Gorici uprizori dne 19. t. m. predstavo Retnčcvo drame »Magda«. * Tečaj za. drugorodne učitelje v Vidmu-V torek jo bil v Vidmu otvorjen tečaj zi drugorodno učiteljstvo. Tečaja se udeležil« jejo slovenski in nemški učitelji. * Dramska predsta\-a v Idriji. Idrijski di« letanti so igrali dne 5. in 6. t. m. Ganglo« vo dramo »Sin«, ki je izpadla v splošno zadovoljstvo Idrijčanov. * Šc eno društvo razpuščeno. TržaSka pre fektura je rarpristila mladinsko društvo «Danica» na Kontovclu pri Trstu. Opozorilo Opozarjam vsakogar na nedostatne go« vorice o moji osebi. Zasledoval bom vsa« kogar in ž njim sodni isko postopal. 18>8 Josip Stojnko izdelovitaii kočij v Mariboru. Sobota 12; IX. 1925 3 «JUTRO* it. 211 Poslanec dr. Pivko v Sp. Prekmurju Murska Sobota, 11. septembra. Po nestrpnem pričakovanju je prišel med nas priljubljeni in agilni poslanec dr. Pivko. Pri zadnjih volitvah zapeljano ljudstvo sicer ni dalo toliko glasov za njegovo listo, uvidelo pa je svojo zmoto in vlada sedaj zato tem živahnejše zanimanje za delovanje Samostoj ne demokratske stranke. Kamorkoli je prišel dr. Pivko, povsod je imel lepo obiskane sestanke in zborovanja. Zanimal se je posebno za težnje ljudstva v Prekmurju, ki ga je prosilo v prvi vrsti comoči v zadevah agrarne reforme. V Beltincih, v prostorih g. Horvata, $e je zbralo v torek vse polno občinstva, ki je z veliko pazljivostjo sledilo izvajanjem govornika o delu skupščine. 0 političnem položaju je poročal tudi dr. Lipoid, ki se je med tem pripeljal iz Maribora. Sijajno je bilo tudi zborovanje v Gor. Bistrici. Ljudstvo je prihitelo ; iz vseh treh Bistric in bližnje okolice : ter spremljalo poročila dr. Pivka in dr. Lipolda z viharnim odobravanjem. Ob 5. uri popoldne je imel dr. Pivko lepo uspelo zborovanje v Hotizi, namerava- : ni sestanek v Gor. Lakošu ob 8. zvečer pa se je spremenil v javen shod in so dali občani ponovno duška svojemu nav dušenju za politiko SDS. Šele ob 10. uri zvečer se je vršil v Dolnii Lendavi član ski sestanek. Dne 9. septembra je posetii dr. Pivko Petišovce, kjer se je ljudstvo bridko pritoževalo, da ni dobilo zemlje od agrarne reforme. G. poslanec je vzel številne prošnje na znanje jn obljubil, da se bo z vso silo zavzel za upravičene zahteve občanov. Popoldne se je dr. Pivko odpeljal na shod v Dobrovnik, Ižakovce in Dokležovje, od tam Pa v Veržej._ Potres Včeraj zjutraj ob 5. uri 41 min. 10 sek. sta zabeležila potresna aparata v ljubljanskem zavodu za geodinamiko močan potres v daljavi 105 km. Sunek je bil tako hud, da so se po nekaterih hišah posamezni predmeti zamajali in ljudje zbudili, Prvemu sunku sta sledila še dva maniša. in sicer prvi ob 5. uri 52 minut 49 sek. in drugi ob 7. uri 59 min. 1 sek. Potresne sunke so čutili skoro po vsej Sloveniji, ponekod manj. drugje bolj: v D. M. v Polju ob 5.35. v Zabu-kovcah pri Celju ob 5.50 več precej močnih, nekaj sekund trajajočih sunkov, v Št. Jurju ob juž. želez, ob 5. zjutraj rahe! potresni sunek. Od tamkaj nam poroča neki naš prijatelj, da so tudi v soboto, ob pol 9. čutili dva potresna sunka. Sploh je v zadnjem času zemeljska površina precej vznemirjena in sip ljubljanski potresni aparati zaznamovali od 5. t. m. že sedem potresnih sunkov. Zavod za geodinamiko v Liubiiani prosi vse one. ki sploh začutijo kak potres, da mu to takoj javijo, posebno oni gospodje, ki so dobili potresne pole. Dopisi so poštnine prosti. • O potresnih sunkih v Ljubljani nam Poroča naš poročevalec, ki je ob tem času že zbujen ležal v postelji, sledeče: Stanujem v drugem nadstropju in sem čutil celo vrsto zaporednih, valujočih sunkov, ki so prihajali približno iz južne smeri. Vrata so se pričela tresti, kot bi kdo hotel šiloma vdreti v sobo. dve dekorativni veliki petrolejki na omari sta žvenketali in tla so se tako pošteno gugala. da sem v postelji, ki stoji tik zida. vzporedno ž niim. prav dobro ču- til zaporedno valovanje, ki je naraščalo, potem pa polagoma pojenjalo. Vse je trajalo skoraj 10 sekund. * Potres so čutili tudi na Hrvatskem. V Zagrebu je bil ob 5. uri 41 minut 12 sek. še precej močan in je prihajal iz Jadranskega morja. 140 km od Zagreba. • POTRES TUDI V TRSTU. Trst, 11. septembra, a. Davi ob 5.45 je bilo tukaj čutiti močan potresni sunek, kateremu je po par sekundah sledil dr;igi, ki ie bil nekoliko slabši. Okoli S. se je sunek ponovil. Prvi sunek je bil toliko močan, da je razbil nekoliko šip. Tudi iz Reke poročajo, da so istočasno čutili potres. Zorko Prelovec Ob 15 letnici njegovega delovanja kot pevovodja «Liublianskega Zvona®. Danes slavi pevovodja »Ljubljanskega Zvona», skladatelj Zorko Prelovec lŠietnico, odkar je sprejel mesto pevo-vodje pri omenjenem glasbenem društvu. Prevzel je to mesto po zaslužnem pevovodji Avgustu Waschtetu. ko je bilo društvo še prav mlado in skromno. Idealni novi vodja se je imel spočetka boriti z mnogimi zastarelimi nazori, vendar se mu je posrečilo s tru-dapolnim, požrtvovalnim delom izklesali iz najskromneiših početkov zbor, ki stoji sedaj ob njegovem jubileju kot njegova tvorba. Takoj po svojem nastopu je zavedel društvo iz dotedanje čitalniške smeri v umetniško in začel gojiti moderno umetno pesem. V novi jugoslovenski domovini, ki je nudila društvu več razmaha in uspeha kot mačehovska Avstrija, je priredil »Ljubl;an-ski Zvon« veliko število koncertov, med njimi dva v Beogradu, vse pod vodstvom neumornega Prelovca. Povodom zadnjega koncertnega zleta v Beograd .ie bil pevovodja odlikovan z redom sv. Save za velike zasluge, ki si jih je priboril za razvoj slovenskeea umetnega zborovskega petja. V zadnjem času ie na njegovo inici.iativo začelo društvo izdajati zborovsko reviio »Zbori«, ki je prinesla dosedaj že lepo število modernih slovenskih zborov in tako odpomogla vsaj deloma velikemu pomanjkanju tiskanega notnega materijala pri nas. »Ljubljanski Zvon*, čigar senijorji Jože Jamnik, dr. Anton Švigeli. Slavoj GSrtner in Lojze Lombar obenem s Prelovcem lahko s ponosom gledajo na krasen razvoj svojega društva v dobi Prelovčevega vodstva, je dobil z njim požrtvovalnega, vztrajnega, krepkega vodjo, kakor si ga more pevsko društvo le želeti. O priliki njegovega jubileja se tudi mi pridružujemo številnim njegovim čestilcem in mu iskreno želimo še kar na.iveč nadaljnih uspehov r.a trnjevi poti umetnostnega udejstvova-nja. Modernizacija Zagreba V Beograd je te dni došel zagrebški župan Heinzl v spremstvu obč. svetnika Šariča, da posreduje pri vladi radi rešitve važnih komunalnih vprašanj. Posetii ie razne ministre, ki jim ie predložil obširen program za izvedbo modernizacije Zagreba in rešitev raznih drugih perečih vprašanj. V ministrstvu agrarne reforme je posredoval radi rešitve agrarne reforme na 163 oralih mestne zemlje, ki so se je polastili kmetje. Predvsem pa se je posvetoval s finančnim ministrom dr. Stojadinovičem glede zaključitve inozemskega posojila v znesku 500 miliio- ELITN! KINO Matica Telefon 154. Prvovrstni umetniški orkester svira pri vseh predstavah. Velik naval občinstva pri včerajšnjih predNtavah je dokaz, kako j priljubljeni so igralci Conrad Veidt, Uane Haid, \Vcrner Krauss ln Reirihold Scbiinzel, ki vsi nastopijo v velefllmu 'n '/<10. ki ga režlra znani Richard Osvvald. Vsled velike dolžine filma predstave danes ob: 4, v nedeljo ob 3, 5, 7. 'AilO. Kulturni Kipar Ivan Rendič Poyer Narodnega gledališča v SpHtu je še vedno opremljen s slikami Celestina Medoviča in Vlaha Bukovca, katerima se je Pridružil tudi kipar Iva® Rendič. Ivan Rendič je razstavil v prostoru pred foyerom slike, načrte ln posnetke svojih kiparskih del. Kdor si jih ogleda, pride do zaključka, da je Rendič zaslužen borec za našo Plastiko. On je pravzaprav prvi dalmatinski kipar. Pred njim so morali domačini tiaro, čati kiparska dela za spomenike in nagrobnike pri tujcih. Rendič je prinesel v domače kiparstvo novo življenje in gibanje, dokazal ie, da umejo tudi domače roke napraviti marsikaj, kar se je prej poverjalo inozem-cem. Kot kipar pripada Rendič italijanski naturalistični šoH sedemdesetih let- Ta šola je bila šola virtuozne tehnike, živega verizma. Kiparji so takrat posvečati največjo pozornost nakitu, čipkam, obleki, dekoraciji. Središče te šole je brlo v Milanu, kjer stoji mo-numentalno pokopališče Kiparji, kj so se tam učili svoje stroke, so živeli večji del od naročil za nagrobnike in portrete v kamnu. To kiparetrje je imelo nekakšen teatraličen značaj. Rendič se je tej metodi popolnoma podal, napravil je več poprsij in portretov, ki so bili solidno izdelani. Radi njih ie postal splošno priljubljen ta naročil mu ni manjkalo. Nekaj časa je živel v Trstu, kjer je izvršil mnogo nagrobnih spomenikov v milanskem žanru. Produktiven pa je bil Rendič tudi v domovini. Napravi! je spomenik Gunduliča, Pre-radoviča, Kačiča. Starčeviča In drugih velikanov. Na splitskem pokopaiiču se nahajajo trije nagrobniki, ki nudijo vso karakteristiko kiparjevega dela. To so spomeniki Katalmi-čeve obitelii (deklica s križem, podana naturalistično), Mihajlovičev grob (figura za-miljene žene) ter Dulatov nagrobnik (z narodnimi moviti v mozaiku). Rendič je znal zelo spretno uporabljati narodne motive, o čemer priča posebno splitska razstava. Njegovi načrti za umetno obrt za dekoracije javnih in zasebnih zgradb, za svetilke, monumentalne kaudelabre. vodnjake, cerkve rn kapelice so zelo zanimivi. Dasi jim nedostaje velikopoteznosti, so vendarle solidno zamišljeni in če bi dobri kipar naročila, bi izvedba njegovih projektov gotovo obogatila našo plastiko še danes. Zadnja leta je Rendič nekako pozabljen. Mlajši so ga zasenčili, njegova bivališča, kjer je razvijal svoje življensko delo. Zagreb. Trst. Reka in Split, so ga nehvaležno pozdbila. Ampak pri nas je tako bilo fn ostane: pridni ostareli delavci morajo v pokoj ne glede na to, da so še sposobni za delo. Umirati morajo z nasmehom na obraza nadomeščajo pa jih mlajši, ki nimajo če- nov dinarjev za potrebe mesta Zagreba. Obenem Je posredoval glede nenadoma znatno zvišanih carin za že naročene tračnice cestne železnice, kovinskih potrebščin, asfalta in drugih stvari. Radi tega povišanja carin bi zagrebška občina imela dva in pol milijona dinarjev škode, za kar nima nobenega pokritja. Zagrebška občina zahteva tudi 20 milijonov iz državnih sredstev za zgradbo malih stanovanj. Država pa naj bi jamčila Zagrebu tudi za omenjeno posojilo 500 miliionov Din. Razen tega zahteva prepustitev raznih davščin na trgu in rešitev sličnih spornih vprašanj. Zagrebški župan .ie posredoval tudi zaradi subvencije za zgradbo mestne bolnišnice na Šalati, pri prometnem ministrstvu pa za znižanje železniške tarife za nabavo stavbnega gradiva iz inozemstva, s čemer bi se povečala stavbna podjetnost in zmanjšala brezposelnost. Obenem je zahteval ureditev železniških prehodov na Savski cesti ter pri novem tovornem kolodvoru, kakor tudi na sejmišču. Pri kmetijskem ministrstvu je posredoval radi subvencije za nadaljnjo izgraditev savskega nasipa ter za podelitev koncesije za vodno električno centralo pri Krškem. Zagrebški župan izjavlja, da ie zahteval od ministrstva za javna dela podporo za tlakovanje državnih cest, katerih nadaljnje vzdrževanje bi prevzela mestna občina. Vojnemu ministrstvu je ponudil prepustitev mestnih vc-jašnic proti odškodnini v gotovini in deloma proti nakazilu reparacijskega blaga. Tudi ostalim ministrstvom je predložil razne spomenice, v katerih zahteva podporo za izvrševanje občinskih poslov. V koliko bo uspelo zagrebški občini doseči vladno podporo za izvedbo svojih načrtov, še ni znano, gotovo oa ie, da bo omogočena modernizacija mosta Zagreba, ako se ji posreči doseči državno jamstvo za 500 milijonsko posojilo v inozemstvu, s katerim bi Dila omogočena Izvedba raznih potrebnih del._ ____________________ Najlepši človek Amerike Ramon Novaro pride v kino «Dvor». Velik vlom v Gorjah pri Bledu Kakor smo že poročali, je bil v noči od sobote na nedelio izvršen v Gorjah pri Bledu vlom v tamkajšnji klerikalni konsum in ie odnesel vlomilec iz blagajne okoli 50.000 Din. Kakor nam sedai poročaio, so izsledili tatu v osebi 231etnega Janeza Pogačarja iz Radov-ne. Pogačar je že več mesecev brez dela in je izvrši! vlom na zefo premišljen način. Pogačar je vedel natančno za vse razmere v konsumu. vedel ie za vse slabo zavarovane vhode in izhode v hiši. Tamkaj stanuje tudi cerkovnik, ki ga večkrat kličejo ponoči k bolnikom. V sobi. kier je blagajna, spi neka prodajalka. To ie zbudil s trkanjem na vrata ter jo prosil, nai mu da iz prodajalne par sveč. češ. da gredo obha:at očeta, a nimam doma sveč. Prodaja'ka ga ni spoznala, ter ga je vprašala, kdo mu le odprl. Pogačar je odgovoril, da mu ie odprl cerkovnik. Končno je npo-daialka Ie vstala ter odprla vrata v sobo. V tem trenotku pa se je zakadi! Pogačar nanjo, ji zakril oči in ji dal par udarcev, si katerimi ji je izbil več zob. nato pa ji pomašil v usta umazano kmr.. ter io Pričel daviti Prodafa1Va je v*!ed hi ii mm za jesen in zimo dobite najboljše pri „V0IKA", Krekov trg 10,1. nadstr. stokrat niti desetine tistega idealizma, ki Je navduševal stare predno so odslužili za občinstvo. Slavnostni koncert pevskega društva »Ljubljanski Zvon« povodom društvene 20 letnice. 15 letnice pevovodstva Zorka Pre- lovca pri »Lj. Zvonu« ln 25 letnice sklada-teljskega delovanja Emila Adamiča se vrši v ponedeljek, dne 5. oktobra 1925. v Unionu Operne predstave v ŽenevL Pred dvema letoma se je vršilo za časa tedan-ega zasedanja Zveze narodov v Ženevi gostovanje dunajske opere, letos pa je poskrbela »Assotiatlon des Intres de Geneve« za Italijanske pevce katere vodi Irrpresarij Setti-mo Indeiicato. Ta }e angažiral za svo ega dirigenta kapelnika Eamonda de Vecchija. Večji del osobja je z milanske »Scale«. Skupina je otvorila svoje gostovanje z fz-bomlm Rossinijevim »Seviiskim brivcem« ter ostane v Ženevi do 16. septembra. Na sporedu ima opere: Rigolerto, Giordanovo »Fedoro«, Donizettijevega »Dona Pasquala« Wolf-Ferrarijevo »Suzanino tajno« ter Ci-rt arosovo opero »II matrimonio segreto«. Kakor poročajo ženevski listi, je to gostovanje pravcati umetniški dogodek za ženevsko mesto in njegove goste. Domača dela v načrtu sarajevske drame. Gledališka uprava v Sarajevu objavlja, da se uprizorijo letos nastopna dela domačih avtorjev: Laza Kostič: Gordona Janko-vič: Vrtinec; Miroslav Krleža: Vučjak: Bra-nislav Nušič: Nahod. Naša deca, Tomajda, Tako ie moralo biti. K »Nahodu« je napisal Danes Pat in Patachonov .učenec Zigotto v kinu «Dvor». strahu in davljenja takoi omedlela. Pogačar je nato vzel ključ od blagajne, za katerega ie dobro vedel, kje se nahaja odprl blagajno in pobral denar, blagajno zopet zaprl, položil ključ na svoje mesto in zbežal. Ko je prišla prodajalka zopet k sebi. je bilo v hiši že vse pokonci. Ljudje so poslali po orožnike, ki so tekom dopoldneva aretirali dva delavca domačina. Izkazalo Pa se je tako>. da sta popolnoma nedolžna, nakar so iu iZDUstili. V pondeljek popoldne je bil končno aretiran Janez Pogačar, ki ie po kratkem obotavlianiu priznal svoie dejanje. Povrnil je tudi ves denar razen pet dinarjev. Berači v Ljubljani Ljubljana, 11. septembra. Dež je pršel včasih pomalo. včasih močneje, bil ob cestni tlak. ob vogale hiš in se razlival tvoreč luže čez cesto, polzeče počasi proti požiralnikom ob strani trotoar.iev. Izpod kostanjev se je izvila majhna debelušasta postava, ki je korakala nerodno čez cesto, iskajoč za hipec solidnejše strehe pod obokom te ali one hiše. Kakih petdeset let starega moža. do-brovoljnega obraza, žarečega v nekaki rdečkasti brezskrbnosti in zastavne postave. je dež motil že ponoči, ko je čul v zavetju pred Figovčevim hlevom in nI mu dal miru niti v jutro. »Eh, Jaka, danes te pa poliva, da se samemu sebi smiliš!* Mož je skakal čez ulico zdaj pod to. zdaj pod ono streho, godrnjal venomer In se pogovarjal sam s seboi. Akorav-no ni imel na svoji poti nikakega cilja, se ni nikjer ustavljal predolgo in dež. ki se je vlival vedno močneje, ga prav nič ni motil. Končno se je izgubil v mali ozki ulici v predmestju in se hotel ravno pognati s skokom naprej čez luže. ko je nenadoma začutil na svoji rami tujo roko. «Ej, kam te pa nosi vrag Jaka?« Glas je bil prijazen in vabljiv in Jaka si ni mogel kaj, da se ne bi okrenil in se nasmehnil ves vzradoščen. »Glej ga no Matička! Kaj boš spraševal! Kam? Sam ne znam! Tega ni!« Zadnji stavek je podkrepil na ta način, da ie pomencal s prsti. Matiček, prijazni ustavljalec, je nekoliko pomislil, se popraskal pod pazduho, pogladil brado, nato pa se kratko odločil in dejal: »Na. čeprav nimam ravno dosti časa, pa vseeno stopiva pod streho!® Jaka je živahno pokimal in za nekaj minut sta se krepčala že oba s kozarčkom žganja v maihni gostilni. Jaka je pričel napram svojemu znancu tožiti o mizeriji in nadlogah, dasiravno njegov obraz na dobrovoljnosti ni prav nič izgubil. Matiček ga je opazoval nekam posmehljivo, potem se mu pa nasmejal v brk in dejal: »Ja, seveda se ti bo slabo godilo, če prični pritiskat na kljuke, pa boš videl, ne znaš! Poglej, danes je ravno petek, prični pritiskat na kljuke, pa boš videl, da bo že do drevi boljše . . .! Zdaj pa moram na »delo«, poskusi še ti prijatelj!« Matiček je izginil in Jaka je ostal sam. Jel ie premišljevati, bil je brez pare v žepu in rad bi ga zvrnil še drugi kozarček. Beračil šc ni nikoli in težko se je odločiti. »Morebiti pa ni tako težko«, je premišljeval. »Matiček je dejal, da ni treba govoriti, pomoli se samo kiubuk in notri padajo kronice . . .» Jaka je opazoval na mizi veliko steklenico. kjer je slutil še toliko dobrega in nakrat se je opogumil. Odšel je na cesto in gledal nekoliko boječe skozi šipe v trgovine. Na šentjakobskem trgu se ie pa vendarle odločil, stopil v eno iemed trgovin, se ponižno nribližal prodajalcu in pomolil klobuk. Ostal pa je brez besede. V nastavljeni klobuk je glasbeno spremljavo St. Binički. k »Tomaj-dl« Matejovski. Poleg Miletičevega »To.ni-slava«, ki je ie šel čez oder, se pripravlja Ogrizovičeva drama »Vučina«. dalje Diiki-čeva »Zlatija« z glasbo Junglčevo. Ivakovi-čeva »Mojstrica Roža«, Stanojevičev igro-kaz «Dorčolska posla« in Bartulovičcva »Bedna Mara«. Kakor je videti se je gledališka uprava v Sarajevu odločila povečini za komade z glasbeno spremljavo, to pa zaradi tega, da bi čimbolj zadovoljila svojo blagajno. Šestdcsetletnlco svojega obstoja ln de- j la je na svečan način obhajalo dne 6. t. m. j »Srpsko crkveno pevačko društvo« v Srem-ski Mitrovlci Reprize »Sv. Ivane« y Zagrebu. Koncem lanske dramske sezone ie bila v zagrebškem gledališču na sporedu Shawova »Sveta Ivana«, v kateri je imela velikanski uspeh predstaviteljica glavne vloge, naša rojakinja gdč. Podgorska. Letos je drama uvrščena v abonma in žanje navdušeno priznanje. Celokupna zagrebška kritika, ki ne štedl z grajo, pač pa rada skopari s pohvalo, priznava, da Je gdč. Podgorska kot Sveta Ivana Jala najčistejši izraz svoje dramske nmetnosti. Premijera Dojčinovlčeve drame »V za-tišiu« v Beogradu. V torek zvečer se je vršila v Beogradu premijera Do^inovlčeve drame »V zatišju«. Drama prikazuje vojno j ozadje, v katerem se kreta družba častni- ! kov, uradnikov in vojakov. Gledališka kriti- j ka pravi, da je motiv drame za današnji j čas neaktualen, priznava pa pisatelju sekaj I Pozor 1 Prvič v Ljubljani! Novo! Pai in Patachonov učenec Zigotto v smeliapclni burki .(Potovanje v deželo čudežev" Cikon smeha'. Burja smehll Kino »Ljubljanski dvor" Predstave: ob delavnikih ob 4., % 6., Vi 8. in 9. — Ob praznikih ob H 11., 3., Vi 5., 6 Vs 8. in 9. uri padla četrtinka dinarja in Jaka je bil neizrečeno vesel zopet na cesti. Led je bil prebit in Jaka je beračil dalje. Govori! ni nikjer niti besedice, po čemu, saj ljudje so itak vedeli, zakaj nastavlja Jaka klobuk . . . Ponekod so ga odgnali in mu do druge trgovine skvarili veselje, toda Jaka je že poskusil, kako se na lahek način pride do denarja in Jaka bo ostal berač. Iskal menda tudi ne bo več dela. Tako nastajajo v Ljubljani berači in jih je čim dalje več . . . Ako iih prime na ulici stražnik, se zde na policiji vsi prestrašeni in obljubljajo, da odidejo na deželo v svoje vasi. Ko pa pridejo zopet na cesto, ne čakajo niti več petka in zavijejo v prvo hišo. trgovino itd. in nastavljajo klobuk . . .! S a h Igralnega večera Ljubi], šah. kluba * sredo 9. t. m. sc je udeležilo nad 40 3ahii rtov. Na programu je bil brzoturnir za pr> ven stvo meseca septembra, ki se ga je ude« ležilo 16 igralcev, igrali so vsak z vsakim po 2 partiji, aa 10 sekund eno potezo. Tur« nir je trajal 6 ur. Prvo mesto je dosegel C. Vidmar (26 in pol točke), drugo K. Dcr« novšek (25), tretje Jerošov (23 in pol), če« trto mali Zdenko Rupnik (21), ki je do kon ca z edino izjemo proti Dernovšku ostal brez ničle, potem Vogelnik (20 K), Mrzlikar (19), Sever (18 in pol). Iskra (16). Ti so pri« šli v prvi razred, ostalih osem pa v drugi. Večer je posetii tudi dr. M. Vidmar, ki so pa radi pomanjkanja časa ni mogel udelc« žiti turnirja. — Prihodnji igralni večer jc v soboto 12. t. m. ob 18. Na programu br» zoturnrr, resne partije,, event. mala simul« tana klubovega mojstra Jerošova. ?,KINQ IDEAL" predvaja šc danes in jutri, v nedeljo, pre« tresljivo dramo klovna v 7 dejanjih po isto« imenskem romanu Leonida Andrejeva „Človek, ki dobiva klofute" Glavni igralec Leon Chanev, katerega po< znamo že iz filma »Grhcc ir NotTC Dame«, privabi s svojo nad vse izborno igro vsa« Vemu gledalcu solze v oči Zelo ljubka in krasna ter dobra ipralka je tudi mlada Nor« ma Shearer. dosedaj v Ljubljani še nepo« znana filmska zvezda, ki pa nas spominja na Evo Mav. Predstave v nedeljo: ob pol 11. dopoldne, popoldne oh 3„ pol 5.. 6., po! 8. in 9. uri. Ob delavnikih: ronoldne ob -4., pol 6., pol Tako lovi AER0XON z zaponcem roo&x»xooooc^ Vladimir Gajdarow pride v kino «Dvor»« talenta in ga hrabri naj nadaljuje svoje delo. Pisateljevi tiPi so dobro zajeti ln ostro očrtani. Drama kot celota pa seveda uftna potrebnih vrlin. Predstava dTame je bila dobra. Režiral ie g. Ginič, glavne vloge so igrali: gg. Marinkovič in Radenkovič ter tre Giničeva in Sokičeva. Karikaturist Peter Krlžanlč, ki je odpotoval pred letom dni v Pariz, da izpopolni svoje strokovno znanje, se je vrnil te dni domov v Beograd, kjer nastopi zopet svoje mesto pri beograjski »Politiki«. Dvajsetletnica smrti plsatelia Janka Ve-sellnovlča. V kratkem bodo obhajali v Srbiji dvajsetletnico smrti tvorca srbske kmečke povesti m novele, pisatelja Janka Veselinoviča. Ta pomemben jubilej se bo praznoval tudi izven srbskih dežel, v Beogradu pa se je v svrho čim dostoinefše proslave sestavil poseben odbor, kateremu stoji na čelu Dragiša Pavlovič. Veselinovič je spisal tudi popularno igro za ljudske odre »Gjido«, ki se še dandanes igra z velžkžm uspehom na beograjskem odru. Slovenski bibliografski leksJkom v I ta« U'anskera tisku. Znani prof. UmDerto Ur-banaz-Urbani je priobčil v tržaškem »Pic-colu della Sera« od 8. t. m. daijši članek pod naslovom »II Lessico bibliografico sloveno e le relaziom Intellectuall con gli italfaoi«. Sestavek je predvsem informativnega značaja za italijansko javnost. Urbana« pravi, da ie monumentalno delo vekke važnosti za slovenski narod in tudi za Kalfjane, ker vsebuje leksikon precei odličnih Slovencev ko so knele stike z Italijo. Domače vesti V Krško na piške V »Večeru* popisuje «zagrebački purger». kako je v neki krški gostilni Jedel, odnosno plačal piščanca. Videl je. kako se je pri sosedni mizi cela obi-telj mastila z njimi, pa je tudi on naroČil jednu porciju. Toda gostilničar je fa-miliji zaračunal porcije samo po 7.50 Din — njemu, »zagrebškemu purgerju* pa kar po 12 Din, ker je «stranac». In *daj poslušajte: «Dalde la, punoljetni gradjanln države SHS zagrebačkl purger, i a sam u Sloveniji — stranac! O vaj j edinstveni slučaj slovenskog šovinizma djelovao je upravo porazno na moje pošteno i iskreno hrvatsko srce, koje je uvijek u svakom Slovencu gledalo najbližeg brata i prijatelja. Jedna čitava legija Slovenaca, a pogotovo Slovenk in j a, živi po sv i m krajevnima Hrvatske, i nikada ni je-dan Slovenac nije bio kod nas gladan kao stranac, več smo mu uvijek naj-pripravnije dali i kruha i soli Ako Slovenci dalje nastave crvako-vim posrupkom, onda čemo 1 mi Hrvati biti prisiljeni na protumjere, koje če «per majn duš» biti samo na štetu slovenskih šovema». E, menimo, da je v vsej tej nepojmljivi purgarski hujskariji ipak nekaj reklame. Kajti če so v Krškem ocvrti piščanci zares samo po 12 Din, bodo še marsikateremu zagrebškemu purgerju zrastle skomine po njih. Kajti če jih sne kakih deset porcij. si v primeri z neču-venimi cenami v Zagrebu že lahko plača vlak do Krškega in bo sit do zadnjega knofa. Nič ne de, če kaka abonirana ali domača obitelj plača še par dinarjev manj. Stranci ali purgarji makar iz Zagreba ali Ljubljane, ki imajo do piščancev apetit z želodcem ne pa z žolčem, v bodoče gotovo ne bodo več pisali pamfletov proti Slovencem, ako jim nanese sreča, da se oglasijo v Krškem na ocvrte piške. M. A. C. * Kraljevska dvojica v DalmacUi in Hrv. Primorju. Po svečanostih na Lovčenu odpotujeta kralj in kjaljica preko Boke Ko-torske v Dubrovnik, kjer ostaneta en dan. Dne 27. t. m. se pripeljeta s parnikom »Ka-ragjorgje« v spremstvu torpedovk in šolske ladje »Vila Velebita» v Split. Tamkaj ostaneta! tri dni, da si ogledata okolico in muzej in se udeležita lova na Marjanu. Nato po-setita otok Hvar, Šibenik, Sitšak in Krk ter še nekatere druge otoke. * Češkoslovaški honorarni konzul v Splita. češkoslovaška vlada je imenovala g. Vlado Smolčica za češkoslovaškega častnega konzula v Splitu. Naša vlada jo že izdata eksekvatur. * Osebna vest. Poveljnik I. obalne komande admiral Metod Koch, ki se je po težki operaciji več tednov mudil na Bledu je popolnoma okreval ln se ie te dni vrnil na «voje službeno mesto. * Radeče — mesto. Na predlog ministra notranjih del je kralj podpisal ukaz, s katerim se trg Radeče pri Zidanem mostu proglaša za mesto. * »Uradni list» za ljubljansko In mariborsko oblast št. 85 prinaša »Začasno pogodbo o dvovlastnih posestih, sklenjeno med kraljevino SHS in Madžarsko, dalje predpise o profesorskih izpitih in pravilnik o državni šoli za davčne uradnike v Beogradu. " Himen. 9. t. m. se je poročil v t ranev fkanski cerkvi v Mariboru g. Fran AltbaueT z gdč. Marijo Voglarjevo, veleposestnico iz RemSnfka. * Srebrno poroko praznujeta danes g. Milan Keržišnik in njegova soproga Marija, gostilničarja na Bledu. Pred vojno Je bil g. Keržišnik dalj časa restavrater v Narodnem domu v Ljubljani. Še na mnoga leta! * Smrtna kosa. Nagle smrti je umrl v četrtek popoldne v Šiški železniški sprevodnik g. Anton Š p o r n. Zadela ga je kap. — V splošni bolnici je preminul v četrtek g. Fr. K u š a r, izprašani suplent na celjski gimnaziji. — V Celju je umrla v četrtek zjutraj gospa B o u h a-L e m e s c h. vdova za drž. pravdnikom in mati gospe Grattove v Celju Stara je bila 65 let. — V Laškem ie umrla v četrtek gospa Ana Drolz, roj. Keppa, mati g. inž. Friderika Drolza. Pogreb bo danes, ob 4. popoldne. — V Leipzig« je umrl dne 31. avgusta g. Kari Pire ban, veletr-govec v Mariboru. Po poslednji želji pokojnika so bili njegovi smrtni ostanki v kre.na-toriju v Leipzigu vpepel.ieni. Žara bo pokopana v Mariboru. Blag jim spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! * Nalezljive bolezni v Hercegovini. V radnjem času so se po Hercegovini razširile razne nalezljive bolezni, med niimi posebno škrlatinka in trebušni legar. Obe bolezni sta zahtevali tudi več smrtnih slučajev. * Društvo mcdlcincev v LJubljani javlja svojim članom, da je v »Oražnovem dijaškem domu« v Ljubljani prijavljenih 8 brezplačnih stanovanj. Refiektanti-medrcinci naj pošljejo tozadevne prošnje z ubožnim spričevalom in s spričevali o učnih uspehih na Upravni odbor »Oražrtovega dijaškega doma«, dekanat med. fakultete. Ljubljana. * Pozor! BJblLogTafski zavod v ZagTebu nam pošilja sledeče: Neki neodgovorni elementi so zbirali v Ljubljani bi Sloveniji naročnike za srbsko-hrvatsko-slovensko N a-rodno Enciklopedijo in pri tem ka-srrali denar, za kaT niso Mil pooblaščeni. Bibliografski zavod v Zagrebu, Gunduličeva ulica 29, kot izdajatelj Narodne Enciklopedije opozarja občinstvo, da pri nabiranju naročnikov posameznim agentom ne izplača nobenih predujmov, a one zasebnike ln firme, ki so plačale kateremukoli zastopniku ali agentu kakšen znesek, prosimo, da nam izvirne naročilnice oz. vplačilnice pošljejo wa označeno adreso. ker bo Bibliografski zavod vsakemu pripoznal, kar ie vplačal. Proti omenjenim elementom pa se ie uvedla preiskava pri deželnem sodišču, kamor se morejo posamezni oškodovanci obrniti Vsi, ki so se naročili potom agentov, bodo odslej dobivali posamezne zvezke dostavljene na dom od g. magistratnega pis. ravnatelja Alberta Sežuna (Ljubljana, Ilirska ulica 20). Oni, ki niso vplačali, vplačajo kadar se jim zvezek dostavi, 40 Din gospodu Sežunu ali njegovemu dostavljavcu. K temu opozorilu pristavljamo še to, da sta se — v kolikor nam je znano doslej — dva izmed omenjenih ljudi izdajala za urednika »Jutra«, da sta si lažje priborila zaupanje. Nobeden izmed njiju ni bil nikdar član naše redakcije. * Maturantom gimnazije ln realke Iz leta 1900. Na mnogobrojna pismena vprašanja in stav'>ne predloge ponovno obveščam vse tovariše, da se sla-1 c 25 letnice naše mature vrši nepreklicno dne 6. oktobra. Odhod iz Ljubljane na Bled ta dan ob 6.40 zjutraj. Da se more naročiti skupno kosilo, naj se blagovoli vsak priglasiti z dopisnico na naslov: Ljudevit Klobčič, okrajni glavaT Ljubljana, * Trgovska greroljalna šola v Kranju opozarja vnanie učence in hospitante, da se je pričelo šolsko leto že s 1. septembrom in da se vrši vpisovanje za iste le še do vštetega 13. sept. K vpisovanju naj prineso zadnje šolsko izpričevalo. — Upravitellstvo. * Učiteljsko društvo za kranjski šolski okraj zboruje v sredo, dne 16. sept. ob 9. v meščansko-šolski telovadnici v Tržiču. Udeležba obvezna. Obed skupen. * Občinam v mariborski okolici, ki bj se hotele zvezali z Mariborom po telefonu daje ministrstvo razne rCajšave. Podrobnejšaj pojasnila dobe občine pri okrajnem zasto-pu v Mariboru. * Vozne olajšave za dijake. Ministrstvo saobračaja je izdalo odredbo, ki dovoljuje dijakom vozne olajšave. Te olajšave lahko dijaki izkoristijo le dvakrat v letu, ob zaključku šolskega leta, ko gredo na počitnice in v začetku šolskega leta,, ko se vračajo v šolo. Dijaki imajo v tem siučaju polovično vožnjo. * Oflclrji-invalidi in vdove ter obojestranske sirote po rezervnih oficirjih, ki dobivajo katerekoli prejemke od Računovodstva delegaciie ministrstva financ, Odsek za vojaške mirovine v Ljubljani, Št. Peterska vojašnica, se nujno poživljajo, da predlože temu odseku najkasneje do 16. t. tn. osebno ali po pošti: 1.) Oficirji-Itrvalfdf zadnje invalidsko uverenje fn Izjavo, če so bivši aktivni ali rezervni oficirji. Kapetani-invali-di poleg tega tudi še dekret o imenovanju kapetanom in dekret o upokojitvi. 2.) Vdove ter obojestranske sirote po rezervnih oficirjih pa dokaze (dekrete) iz katerih mora biti razvidno, da je bil pokojni soprog (oče) rezervni oficir. Zahtevani podatki so potrebni radi ugotovitve finančnega efekta za novi invalidski zakon. * K nesreči v triglavskem pogorju sc nam naknadno poroča, da ie ponesrečeno turi-stinjo spremljal g. Gabrijel Pire in ne g. Kus. * Pobeg od doma. V ponedeljek, 7. t. tn. je odšla od doma Anica Zadražnik, stara 32 let, debela in močne postave. Kdo-r bi kaj vedel o n.iei, naj sporoči na naslov Franc Zadažnik, Kranj 11. * Od donta je pobegnil. 13 letni Anton Podlipnik Je dne 4. t. m. pobegnil od svojega reditelja v Janičevi gori pri Sevnici in se še do danes ni vrnil. Deček ie dobro razvit, oblečen v temno obieko. nosi mornariško srajco in je odšel na pol bos ter golo-glav. Kdor bi kaj vedel o njem nai sporoči policijskemu komlsarijatu v Mariboru. * Vlom v Stični. V trgovino Gorišek v Stični so včeraj zjutraj vlomili neznani uz-meviči ter odnesli velike množine manufak-ture, usnja, svilenih rut, čevljev in razne drobnarije. Svedrovci, ki jih zasledujejo orožniki, so se z ukradenim blagom obrnili bržkone proti L;ubl.iani. * Žepni atlas Švice za avtomoblliste. Iz šel Je praktičen žepni atlas Švice za av-tomobiliste. V atlasu so uvedene tudi že nove otvorjene rute v kantonu Graubiinder. Atlas se dobi za dva franki pri švicarskem konzulatu v Zagrebu. * Kongres natakarjev. V dneh od 29. do 31. oktobra se bo vršil v Beogradu kongres saveza hotelskih, kavarniških in gostilničar-skih nastavPencev. * Vpisovanje na beograjski univerzi na vseh fakultetah se vrši od 25. do 30. t. m. Toliko v vednost onim, ki nameravajo študirati v Beogradu. m- OBLEKE ftupite najceneje pr! »il los?® kalina, Liubliana ¥$ak mm Danes v soboto ob 17. uri Jutri v nedeljo ob 16. uri intemacfJonaSne nogometne tekme na isri3£u vsakem GLORiA-RE ♦ Zrebanls srečk dubrovnlške eiektne loterijo Udruženja voj. invalidov. Iz Dubrovnika smo prejeli obvestilo, da ie žrebanje srečk efektne loterije Udruženja vojnih invalidov v Dubrovniku odgodeno do 27. decembra t. I. h Ljubljane u— Ureditev Vodnikovega trga. Tc dni so pričeli na Vodnikovem trgu postavljati granitne robnike v svrho regulacije našega ljubljanskega zelenjadnega tržišča. Regulacija Je mišljena tako, da se z rohniki napravijo večji otoki, na katerih bodo razvrščene razne vrste živil, vmes pa bodo ulice omogočavale promet. Trg se namerava lepo zravnati in na pomlad napojiti s posebno vrstjo olja, ki veže prah, nima pa nika-kih slabih lastnosti. Na ta naom se v večjih mestih napajajo tudi navadne netlakova-ne ceste in so sc ti poizkusi prav dobro obnesli. Namero mestne občine je treba vsekakor pozdravita, ker pridobi z ureditvijo trga tudi estetsko lice našega mesta. Sosedna Študentovska ulica le dobila nove asfaltne hodnike in nov granitni drobni tlak. Izpeljava krivulj je prav prikupna ter prikladna starinskemu izgledu te ulice, ki tvori glavni dohod na ljubljanski Grad. u— Manjšinska šola v Ljubljani, to je šola za resnične Nemce in sploh dTUgorodce, šteje letos v I. razredu 7 dečkov in 3 deklice, v II. razredu 2 dečka in 8 deklic, v III. razredu 4 dečke in 3 deklice ter v IV. razredu 3 dečke in 4 deklice, skupaj torej 34 učencev in učenk. Teh 34 gojencev Ima 4 učiteljice In seveda tudi vodjo! Med učenci pa je več Rusov. Spričo velikega pomanjkanja šolskih prostorov bi bilo umestno vse te učence In učenke namestiti v 2 sobah. Vse kaže, da Jc ta šola odveč in da bo kmalu sama prenehala. u— Umrli v LJubljani. Včeraj so bili prijavljeni sledeč! smrtni slučaji: Anton Spora, železniški sprevodnik, 45 let. — Angela Jenko, žena trgovskega potnika, hiralka, 33 let. — Ivan Jurman, zasebnik, 76 let u— Znižanje cen kruhu v Ljubljani. Na pozr/ mestnega tržnega nadzorstva so ljubljanski peki za enkrat znižali ceno kruhu počenši s 14. t. m. za 50 para. Cena kruhu bo cd 14. t. m. dalje sledeča: 1 kg belega 6 Din, 1 kg črnega in rženega 5 Din, cene žemljam pa ostanejo sedanje, to je 50 para za kos. Ker cena moki še vedno pada, je tržno nadzorstvo vnovič pozvalo peke, da še znižajo ceno kruhu ter Je pričakovati, da se to v najkrajšem času izvrši. Kakor ču-jemo, upeljejo ljubljanski peki enoten cenik, ki bo v vsaki prodajalni javno izobešen, tako da bo vsakdo lahko razvidel v kakšni količini se sme peči, odnosno prodajati kruh ter po kakšni ceni. u— Abiturijentom daje informacije za vpis na ijubljansko univerzo »Podružnica Ferijalnega saveza na univerzi«, ki je v to naprošena od rektorata univerze. Opozarjamo abiturijente, naj se za informacije ne obračajo na rektorat univerze. Pismenim informacijam priložite znamko za odgovor! u— Družabno - zabavni večer Narodne čitalnice v Šiški, na katerem se poslovi operni pevec g. Peter Burja, se vrši v nedeljo dne 13. septembra v dvorani pri Va-ljavcu. Burka »Oče so rekli, da le!».. Sre-čolov itd. u— Šentjakobski gledališki oder v Ljubljani vabi gospode in gospodične, ki imajo veselje do igranja, da javijo pismeno svoj pristop na gorenji naslov. u— Policijske prijave. Od četrtka na petek so bili prijavljoni policiji sledeči slučaji: 1 tatvina, 1 sum tatvine, 1 prestopek goljufije, 4 prestopki kaljenja nočnega miru, 1 prestopek pijanosti In razgrajanja, 5 prestopkov ccstnega policijskega reda, 1 prestopek obrtnega reda in 1 slučaj nenadne smrti vsled kapi. Aretaciji sta bili izvršeni dve in sicer: 1 radi beračenja in 1 radi razgrajanja. u— Zopet nekdo, ki se Je zastonj oblekel. V pisarno delavnice tvrdke «HydTa» na Miklošičevi cest! se jc splazila neznana ženska tatica, ki je bržkone dobro vedela, da spravlja knjigovodkinja Pogačarjeva v oma ro svojo obleko. Tatica je omaro nasilno odprla ter ukradla v primernem trenutku krilo in bluzo ter nato neopaženo odšla na ulico. u— Izginula dragoccna preproga. V paviljonu «G» na velesejmu je Izstavila agencija »Geko», ki ima svoje prostore na Sv. Petra cesti 27 med drugim tudi dragocene smirnske preproge. Ze po zaključku velesejma v četrtek je lastnik pri pospravljanju razstavljenih predmetov opazil, da je izgimla dragocena smirnska preproga v premeru 2 X 2 tn, ki jo je ime! zvito v kotu koje. Ker Je bil lastnik prepričan, da s! je uzmovič prisvojil 5000 Din vredno preprogo malo preje, predno je bila tatvina opažena, Je pričela policija takoj z zasledovanjem tatu, ki pa je ostalo žalbos negativno. u— Vino is točil. Gostilničar Anton Pečar v Vodmatu št. 77 je že teden dni opazoval, da mu zmanjka iz sodov v kleti več vina, nego ga iztoči. Bil je prepričan, da sc Ali Vai~je ^čeraJ ploha Čeh! si bili pravočasno preskrbeli dežni plati pn tvrdki Franc Lukič, Pied škofijo, bi se lahko mirno sprehajali po dežju. Hitite! Včeraj dospela nova pošiljatev! Neverietno nizke ccnel Danes Pat in Patachonov učencc Zigotto v kinu «Dvor». okorišča z vinom nepoznan pijanček, ni pa vedel kako bi žejno dušo zgrabil za lase. V četrtek zvečer, okrog pol 22. UTe pa se je nenadoma domislil, da bi bilo moTda priporočljivo pogledati v klet. Slutnja ga ni varala. Čim je stopil z lučjo v klet, ie za-čul za nekim sodom težko dihanje mladostnega hlapca Mirka Kranjca, ki Je uslužben pri njegovem sinu. Imel je pripravljenih več steklenic, v katere je namerava! natočiti vino in ga odnesti skoai okno. Fanta Je Pečar prijel ter ga odvedel v gostilno, vendaT se mu je od tam izmuznil in neznano kam pobegnil. u— Izkaz posredovalnice za službe Trg. društva «Merkur» v Ljubljani. Službo iščejo: 9 knjigovodij, 3 kontoristi, 7 poslovodij, 76 pomočnikov, 8 potnikov, 12 skladiščnikov, 6 knjizovodkinj, 6 korespondentinj, 32 komtoristinj, 51 prodajalk, 11 blagajničark, 12 strojepisk, 6 učencev in 17 učenk. Proste službe: 1 knjigovodja, 1 korespondent, 12 pomočnikov, 1 potnik, 3 kontoristinje, 8 prodajalk, 10 učencev in 2 učenki. Društvena posredovalnica posluje za društvene člane in pa za poslodavce brezplačno, za ostale proti mali odškodnini. u— Hlgljenska razstava na prostoru velesejma, ki Je vzbujala med sejmom tako veliko zanimanje, ostane odprta še naprej iu Je dostopna vsak dan od 9. do 12. In od 15. do 18. ure, ob nedeljah in praznikih pa samo dopoldne. Vstop prost. u— Prostovoljna javna dražba pohištva in nekaj kuhinjske posode se vrši v nedeljo dne 13. septembra ob 10. ur! dopoldne v Štepanji vasi št. 61 (na Planlrju — Kodelje-vo v hiši pri g. Hladnik). Istotam se proda tudi želeeen štedilnik. 1824 u— Ccnf. damam popravlja vse vrste klobukov po najnižjih cenah modistka Z. Mah-nič-Gorjaiic. 348 u_ Najnovejše bluze, otroške In damsko obleke, priporoča Krištoflč-Bučar. ■u— Umetnostna razstava novejših del bratov Krall v Akademskem domu poleg hotela «Union» ie odprta še do nedelje dne 13. septembra popoldne in sicer dnevno od 10. do 13. ure in 15. do 18. ure. Priporočamo Jo obisku. 1815 u— Radlo-predvajanla pri tvrdki I. Goreč se vrše redno vsako soboto, nedelio, pondeljek in sredo od 20. ure naprej. Kot odškodnino se bo pobiralo 5 Din od osebe. 1824 u— Na velesejmu je bila v paviljonu «G» št. 332, pomotoma vzeta od dobro znane osebe dragocena perzijska preproga. Dotič-nika se poziva, da jo nemudoma vrne tvrdki «Ageko» na Sv. Petra c. št. 27, ker se bo sicer proti njemu sodnijsko postopalo. u— Mestna Orjuna v Šiški bo na splošno željo tudi letošnjo zimo vzdrževala plesno šolo v okusni in prijetni dvorani hotela «Bellevue». V ta namen ie odbor že pridobil prvovrstnega pianista in izvrstnega plesnega mojstra .tako da bo vsak redni obiskovalec po končani šoli povsem obvladal vse običajne In moderne plese. Ker se mora število obiskovalcev zaradi sigurnega uspeha pouka omejiti in se prične pouk že začetkom oktobra, Je v interesu reflektantov, da se čimpreje javijo ali pismeno (dopisnica) ali pa ustno ob običajnih uradnih urah (vsak petek in soboto od 19. do 20. ure) v odborovem lokalu pri br. Štepicu. — Plesni cdsek. 1821 Iz Maribora a— Razpis gledališkega abonmaja v Mariboru. Uprava Narodnega gledališča v Mariboru razpisuje za sezono 1925.—26. abonma, obsegajoč 30 predstav, od njih najmanj 15 z godbo. Abonma se plačuje v 4 zapored nih mesečnih obrokih, prvi na dan podpisa v septembru, ostali pa v prvih 5 dneh mesecev oktobra, novembra in decembra. Urad niki lahko plačujejo v 8 obrokih, začenši ravno tako v septembru pri podpisu, daljne obroke pa zaporedoma vsak mesec od 1. do 5., tako, da je ves abonma plačan dne 5. aprila 1926. Cene abonmaju (ki znači 20 do 25 odst. popusta napram večernim cenami so sledeče: Lože št. 7 in 8 3000 Din, št. 4 do 6 2400 Din, št. 2 do 3 1S00 Din. Sedeži v parterju: I. vrsta 720 Din, II.—III. vrsta 600 Din, IV,—VII. vrsta 480 Din: sedeži na balkonu: I. vrsta 720 Dhi, II. vrsta 4S0 Din. III—rV. vrsta 360 Din, V,—VI. vrsta 300 dinarjev. Sedeži na galeriji: I. vrsta na sredi 360 Din, spredaj 240 Din, II. vrsta 180 Din. Cene uradniškemu abonmaju, ki je še ce- neiši, se izvedo pri gledališki blagajni, ki je odprta od 9. do pol 1. in od 3. do 5. ure (ob nedeljah in praznikih samo dopoldne). Tam se dobe tudi bloki (na 30 poljubnih predstav), ki so za okroglo 10 odst. dražji od neuradniškega abonmaja, pa se tudi lahko plačujejo v obrokih. Za lanske aboner.te so sedanji prostori rezervirani do sob ne dne 19. septembra, priglasi za abonma sploh pa se zaključijo v soboto dne 26. septembra. Uprava prosi vse, ki se nameravajo aboniTati, da to store čim preje. Ker bo gledališče vse prenovljeno, Je že sedaj veliko zanimanje za abonma in nI verjetno, di dobe sicer zamudniki one sedeže, ki so jim po volji. a— Tudi svetiljke na cesti kradejo. Sinoči je prijatell tujih premičnin ukradel na Betnavski cesti svetiljko, ki je bila postavljena kot svarilo za varnost pri popravljanju oeste. a— Zadruga pekov ▼ Mariboru sporoča, da se je cena kruhu z današnjim dnem zn-žala za 50 par pri kg. Kilogram črnega kruha velja o, belega 6 Din. a— Nesreče z motornimi kolesi se množijo v Mariboru zadnji čas vedno bolj. Včeraj so zopet pripeljali v bolnico 4-lemesa sina železničarja Prevoljška t. Rad\anja. Povozil ga Je neki motorni kolesar in ga težko poškodoval na glavi In desni roki. a— Ustavitev električnega toka. V nedeljo dne 13. septembra bo Mestno električno podjetje ustavilo električni tok cd 7.30 C 14.30. Iz Celja e— Shod poslanca prof. dr. Pivka v Qa-berju. Dne 14. septembra se bo vrši! v Sokolskem dotnu politično - gospodarski shod poslanca dr. Pivka. Začetek ob osmih zve-čeT. Ce bi kdo zborovalcev želel od g. poslanca kako pojasnilo, ali b1 Imel kako dTU-go željo, se naj izvoli prej javiti tajniku organizacije g. M. čedni v Zvezni tiskarni ali pa predsedniku g. V. Kukovcu na Lavi. e— Krajni šolski svet celjski V seji občinskega sveta dne 9. septembra so bili izvoljeni sledeči gospodje v krajni šolski svet za mesto Celje: župan dr. Juro Hra-šovec, dr. Ernest Kalan, Ivan Prekoršek, I. Marčdč in I. Modic. V smislu novih odredb so člani krajevnega šolskega sveta zastopniki vseh treh veroizpovedanj (katoliški, pravoslavni in protestantski duhovnik), zastopnik ueiteljstva, to je vodja najvišje organizirane šole, in šolski ogleda, ki ga imenuje politična oblast. e— Redr.I občni zbor društva jugoslov. upokojencev, ccljske krajevne skupine, se bo vršil v sredo dne 15. septembra ob treh popoldne v Gozdni restavraciji. Na dnevnem redu je letno poročilo, sprememba pravil, peticije radi izboljšanja pokojnin, slučajnosti fn volitev novega odbora. Pozivi se vsi člani, upokojenci, upokojenke in vii ve, ki nameravajo društvu pristopili, da se zbora udeleže. Iz Trbovelj t— Uradni dan sodišča v Laik vrv. uolo* čen sprva na soboto 19. t. m., se bo vršil teden dni pozneje, v soboto 26. t. m. v rud' ni ški restavraciji. Sprememba se bo razgla« sila jutri v nedeljo pred farno cerkvijo. t— Nezgoda vladnega tajnika. Pri komi« aijonalnem ogledu Kocjanovc parne pekar« ne si je inficiral desno nogo rezervni ka« pet«n 0. Franio Maršič. vladni tajnik pri »rezkem glavarstvu v Laškem. Na malen« kostno rano se v začetku ni oziral dokler mu ni pričela noga zaradi zastrupljcnja ote= kati. V ljubljansko bolnico, kjer so ga ta« koj operirali je prišel še pravočasno, in je sedaj že zven vsake nevarnosti. Vendar pa ho moral ostati še najmanj 14 dni v zdrav« niški oskrbi. t— Komisijonatni ogled novega podjetje Komisijonalni ogled zgradbe mesnice g-Albina Tratnika, mesarja v Trbovljah št. 56 ki je zaprosil za obrtno«ohlastveno fn stavb« no»policijsko dovoljenje, sc bo vršil v če« trtek 24. t. m. ob pol 6. popoldne na licu mesta. Vr^trraesiesf^o poročilo Ljubljana, 11. septembra 1925. l '«*"ina. 306 m nad morjem Kraj opazovanja Ljubljana Ljubljana Ljubljana Zagieb . Beograd Dunaj . Praga . Incmost ob Zračni tlak Zrafr.a temperatura 7. 758-5 140 14. 756-7 168 21. 761-1 110 7. 757-1 160 • 7. 755-5 170 • 7. 7. 7554 100 • 7. Veter sev. za.p • vzhod Jug. vzh. zap. Oblačno 0—10 obl. dež obl. pol. obl. Padavine mm 01 70 70 Solnce vzhaja ob 5 33 zahaja ob 18-20, luna vzhaja ob 01, zahaja ob 14 32. Baromrter nestanovit, temperatura nižja Dunajska vremenska naooved za soboto: Večinoma oblačno, semtertja del Hladno. ZapavUii vetrovi- Ponehavanje stavke francoskih bančnih uradnikov Že več tednov stavkajo bančni uradniki na Francoskem, ker so se razbila pogajanja z delodajalci zastran zboljšanja gmotnega položaja. Stavka je bila doslej precej kompaktna in skoraj i,i biio stavkokazov. Stavkajoči so večkrat uprizorili demonstracije proti bankam, ir. je pri teh prilikah že opetovano prišlo do spopadov s policijo, ki je imela nalog, naj razprši demonstrante. Taka demonstracija je bila zopet v sredo. Nabralo se je kakih 1200 bančnih uradnikov, ki so skušali vdreti v palačo Bourbon. Policija iih je kmalu razgnala. Potem so imeli stavkujoči shod, na katerem so sprejeli sklep, ki se izreka na lojalno razsodišče. Oblasti so namreč v zadevi intervenirale pri obeh strankah in jima svetovale, naj se podvržejo razsodišču, ki bo nepristransko poravnalo spor. Banke so večinoma pripravljene za to posredovanje v mezdnem gibanju potom nevtralnega mesta, dočim se stavkajoči še vedno upirajo. Končno je poslal še pravosodni minister Steeg bankam in stavkovnemu odboru uradnikov pismo, v katerem jim tudi s svoje strani toplo priporoča, naj se obe stranki podvržeta nevtralnemu razsodišču, zlasti ker sedaj razlike med obojestanskim stališčem niso več tako velike. Precej bančnih uradnikov se je zadnje dni jelo vračati na delo, tako da se ne more več govoriti o kompaktni stavki. Ker so se bančni uradniki sedaj sami izrekli za razsodišče, računajo poučeni krogi s tem, da se še ta teden poravna spor in da se vsi stavkujoči povrnejo v pondeljek na delo. Bančni uradniki zahtevajo, da banke zaradi stavke ne smejo nikogar odpustiti. Ako bi kljub temu to storile, prete z novo stavko, ki pa bo, kakor sodijo, splošna, ker se pridružijo stavkujočim tudi ostali tovariši, ki doslej niso bili z njimi solidarni. Ako se francoskim oblastvom posreči, da poravnajo spor med bankami in njihovimi nameščenci na za obe stranki zadovoljiv način, se bodo finančni in gospodarski krogi Francije zelo oddahnili, ker jim je povzročila stavka ogromno škodo. Zadovoljni bodo končno trdi Varčni uradniki sami. od katerih že marsikdo občuti pomanjkanje. Tudi to je eden glavnih vzrokov, da ne vztrajajo več tako odločno na svojem dosedanjem odklonilnem stališču. Sedemdesetletnica cesarjeve prijateljice Malokatero ime je starim Dunajča-nom tako pri srcu, kot ime igralke Katarine Schrattove, -prijateljice cesarja Franca Jožefa. Ta dama. pred katero so ohranili habsburški prijatelji še danes nekaj spoštovanja, obhaja te dni sedemdesetletnico svojega rojstva. Svoj čas je bila Schrattova igralka v Burg-theatru. kjer jo je spoznal cesar Franc Jožef. Bila je krasna ženska, ne le po svojem glasu in stasu. ampak nasploh Po svoiem naturelu. Ves Dunaj je norel radi nje. Ko si jo je izbral Franc Jožef ra tolažnico v ljubezni, je imela Schrat-tnva že svoio preteklost. V svojih mladih letih se je vnemala za slavnega dunajskega komika Girar-diia. Zani bi bila šl? v ogenj, pa to ni bilo potrebno, ker Oirardi ni bil kurjač. Tako se je zgodilo, da ie prišla v roke Francu Jožefu, kateremu je ostala dobra do konca njegovega življenja. O tem razmerju kroži še dan-s po Dunaju anekdota. Nekdo je vprašal Schratto-vo. če ie bil Franc Jožef res «Prvi». Igralka ie odgovorila: »Prvi je bil res, <»mpak ne edini!» Cesarica Elizabeta je vedela za cesarjevo razmerje, a ga je mirno prenašala. Da. še več. bila je Schrattovi celo ! Prijateljski naklonjena. Ko je umrla v Švici od Luchenijevega bodala, sta sklr; nila cesar in Schrattova še tesnejše prijateljstvi. Cesar Franc Jožef je svojo prijatelji- enja in co obiskoval precej pogostoma. Hodil je k nji skozi poseben izhod schdnbrunn-skega vrta v Hietzing. kjer je imela Schrattova svojo vilo. Ti obiski so se vršili večinoma zjutraj, tako da sta cesar in Schrattova zajtrkovala skupno. Harmonija med obema je bila baje vedno neskaljena. Schrattova ie bila eesar-ju nekake vrste ljudski glas. na njena usta je Franc Jožef poslušal dunajsko javno mnenje, kajti dal si je od nje pripovedovati vse .o čemur se je govorilo v javnosti. Schrattova mu je tolmačila dogodke brez olepšavama in Franc Jožef se je čestokrat ravnal po tem, kar je slišal iz njenih ust. Stanovanje Katarine Schrattove je bilo pravcati muzej, natrpan s starinami in redkimi predmeti Cesar ji je neprestano pošiljal darove, Schrattova jih je rada sprejemala, a ker je bila dobrega srca, je tudi sama razdaiala. kar je imela. Po vojni je prišla zato večkrat v zadrege. Bilo je to tedaj, ko je bila beda splošna in je pritiskala vse sloje. V zadnjih letih pa si je zopet opomogla. Nekaj časa se je celo govorilo, da bo zapet nastopala tla odru, toda izkazalo se je, da so bile to samo govorice. Schrattova ima gotovo toliko, da ii nI treba živeti od ljudske radovednosti. V čast pa ji je treba šteti to. da se ni nikoli vtikala v državne posle in da ni skušala vplivati na politiko in diplomacijo potom avstrijskega cesarja, kar bi bila nedvomno lahko dosegla, da je hotela. Iz tega razumljivega vzroka in pa ker predstavlja kos zgodovine iz starih časov, je na Dunaju še danes izredno popularna oseba. Po štirih letih odkrit umor V predmestju Zuglo pri Budimpešti je prišla kriminalna policija na sled senzacionalnemu umoru. Zuglo je predmestna četrt, kjer imajo svoje vile bogataši in rentniki. Za vilami se razprostirajo njive in polja. Te dni ponoči je opazil v tem revirju službujoči policist tri neznance na polju. Imeli so v rokah lopate in so razmetavali zemljo. V domnevi, da se godi nekaj tajinstve-nega. je policist potegnil revolver in pozval individije na predajo. Neznanci so se morali ukloniti zahtevi. Policist je zažvižgal in priklical par tovarišev, ki so neznance zvezali ter jih odpeljali na stražnico. Na mestu, kjer so trije možje kopali, je bila še sveža razrahljana zemlja. V globini 10 do 15 centimetrov pa je ležalo človeško okostje. O najdbi je bila takoj obveščena sodna komisij, ki je prišla na lice mesta in uvedla preiskavo. Dognalo se je, da je moral biti pokojnik mlad mož, zakopan že par let. Ko so bili kopači zaslišani pred preiskovalnim sodnikom, so izpovedali čudne reči. Pred štirimi ali petimi leti je bil na nekem mladem možu izvršen umor. Morilec se piše Gergely Zahn in je posestnik zelenja dnih vrtov. Zahn je imel več pomočnikov in pred kratkim je eden izmed njih, po imenu J. K<5-les, zadel z motiko ob mrtvaške kosti. Kopal je dalje in Je s strahom in grozo odkril, da se nahaja pod zemljo človeški okostnjak. O tem je obvestil svojega gospodarja, ki mu je ukazal do-tično mesto takoj zopet zakopati ter mu obenem zagrozil z smrtjo, če bi komu zinil o najdbi. Par dni pozneje se je podal Zahn z nekaterimi znanci, katerim je zaupal, sam na delo. da bi okostnjak izkopal in ga prenesel drugam. Hotel je to opraviti ponoči, da ne bi zbujal pozornosti pri dnevni luči. A baš to .ie postalo zanj usodno. Ponoči se navadno ne opravljajo poljska dela, zato ie postal policist, ki je videl nočne kopače pri delu z lopatami, pozoren nanje. Kdo je bil umorjeni mož, bo pokazala nadaljna preiskava. Dogodek ie sedaj še zavit v temo. Naloga kriminalne policije je, da ga pojasni in dožene, čemu ie bil zločin izvršen in kdo ie njegov početnik. Zahn se namreč previdno umika in noče izdati podrobnosti, zato je dvomljivo, če je umor samo njegovo delo. Najbrže ima pomagače, katerih noče izdati. Napačen grof Pred kratkim je prijela berlinska policija pustolovca, ki se je sedem let klatil po svetu in si nadel ime grofa. Vsled zamotanega pravnega položaja pa mu sodnija ne more do živega in ga bo morala izpustiti. Janicke, kakor se prav za prav piše gospod «2roi», je svojčas prisilil neko dekle, da je zavžilo strihnin. Dekle je umrlo strašne smrti. Janicke, ki ga je policija hitro prijela, je bil obsoien na smrt, vendar ga je sodišče spoznalo za abnormalnega in ga je oddalo v blazni-co. Pustolovec pa je pobegnil in se potem celih sedem let klati! kot napačni grof po F.vropi. Na Koroškem ga je sprejel eden avstrijskih ministrov na svojem gradu, ker je bil trdno prepričan o pristnosti njegovega grofovske-ga stanu. Našlo se je tudi mnogo ple-menitašev, ki so ga izdatno podpirali. Končno ga je iztaknila policija v Berlinu in zaprla. Sedaj ga bo pa morala izpustiti, ker ga zaradi prejšnjega zločina ne morejo več kaznovati, pa tudi v blaznico ga ne morejo še enkrat oddati, ker sedaj ni več umoboln. kakor so izjavili psihiatri. Posledica bo, da bo prebrisanec še nadalje uganja! svoje pustolovščine pred očmi oblastev. ki mu ne morejo do živega. Morda se bo pa čutil preveč varnega in bo storil kak čin, ki mu bo vendarle zavil vrat. X Smrt vsled osjega pika. Te dni jc piči« la v Ranshofu na Solnogruškem osa ali mor da tudi sršen kmetico Scnsenburgerjevo v prst Kmalu potem je čutila kmetica bole« črne v prstu, ki so postajale vedno bolj nc znosne in se širile proti pazduhi, čez par ur je umrla kmctica, ki je imela jedva 25 fet, za srčno kapjo. X Napačen škof. Lanskega decembra j« hodil po Francoskem poljski opat Tarnovv« ski, čigar obnašanje pa nikakor ni bilo v skladu t njegovim dostojanstvom. Oblast« va so postala nanj pozorna, zato jo je kma« lu popihal v Italijo. Tu se je izdajal mož, ki je v resnici navaden pustolovec, za škofa in se je pripravljal, da ga v nadškofijski palači v Firenzi dostojno pogoste. Ker se je pa njegovo obnašanje zdelo duhovnikom čudno, so poklicali policijo, ki jc pustolov« ca prijela in ga je sodnija zaradi napačne prijave obsodila ra sedem mesecev zapora. Komaj je prišel »cerkveni dostojanstvenik« iz ječe. je šel v Rim, kjer se je nekaterim poljskim duhovnikom predstavil za pre I a ta. Zopet je njegovo postopanje vzbudilo sum. Policija ga je znova prijela in vtaknila v luknjo. X Kolera na Japonskem. Po poslednjih vesteh ni ponehala kolera v Jokohami in Tokiu, ki se je pojavila zadnje dni, ampak se celo širi, počasi, a stalno. Iz Jokohamo poročajo že o 50 primerih te nevarne bo« lezni. X Strašna smrt hudodelca. Na ulici v Newyorku so našli te dn; v zaprtem avtomo bilu gorečega zločinca, ki je imel izredno kosmato vest in fia je policija že delj časa iskala. Zločinec je imel roke zvezane na hrbtu in obleka je bila prepojena s petro-lojem. Z avtomobila so bili odstranjeni vsi znaki. Prihitela je požarna bramba, ki je pogasila ogenj. Videli so, da je mož že mr« te v. Dobesedno je zgorel. Kasneje so iz raz> nih okoliščin prišli do zaključka, da jc to zločinec, ki je bi! že mnogokrat zaprt za« radi raznih hudodelstev. Kdo Ca je spravil v tako strašno smrt se šc ne ve, ker polici« ja še ni našla krivcev. X Poroka italijanske princezinje Mafat* de. Italijanski kralj je določil, da bo poro« ka princezinje Mafalde s hesenskim prin« cem Filipom dne 22. septembra v Racconi« gi.iu- X Velika avtomobilska nesreča v Italiji. Prošlo nedeljo sa je rripetila v Canonici, vasi. ki leži kakih deset kilometrov od Mon ze, težka avtomobilska nesreča. Popoldne, ko so sc vaščani vračali od molitev Vz cer« kve, je pridrdral skozi vas avtomobil, v knt-Tom sta sedela dva mlada fanta. Avto« Ljubljanski „Prater" Zakasnele sličice z velesejma. Na praznik sem zašel med stoletne kostanje, trepetajoče s po! ovenelimi listi v popoldanskem solreu. Od zapa-da je zavel vetrič preko mesta ter zavil v senčnati Rožnik. Stresal je svoje stare prijatelje, da so šumeče in nejevoljno klonili glave, kakor da še ne more priti jesen . . . Zadai v daljavi se je stari Krim otre-sel svoje kanice in zrl preko solnčnih in lesketajočih se ravnin, preko poljan in obronkov tja v sive osnežene glave olanin . . . Stari krokar se je bil ravnokar vse-del na vejo k prebavljanju. Stisnil se ie bil v kot k svoji družici, da podrem-lio par blagodejnih uric in zbere svoje moči za večerio, pa se je zibal sem ter tja. gori in doli r>o taktu veselih melodij, ki mu niso dale, da bi se umiril. Stara mu ie nejevoljni pomežikala od strani. češ- «Starec neumni, saj jih imaš že kopivu na hrbtu, pa ti še vedno gre na ples. Mislim, da ves božji dan nisi delal drugega, kot sedel tam pri tračnicah na kostanju in poskušal svoje stare ude.« Zamajal se je parkrat stari krokar^ in ko je srečno ujel s perotmi ravnotežje. je zagodnjjal: «Saj preganjajo človeka ves božji dan iz kota v kot. Menil sem. da obiščem svojega starega prijatelja pri frančiškanih in prebijem Mali šmaren pri njem. pa se ga ie bi! za praznik mežnar menda nekoliko preveč navze! ter popade! s tako silo za vrv, da še ust nisem utegnil odpreti, da pogoltnem mastno pečenko, ki mi jo je prezentiral prijatelj, v strahu, da mi ta preklicani «luftdruk» porine grižljaj mesto v gol-tanec, v ušesa. Prenesli smo bili svoj prtič v Zvezdo, pa mi je dejal prijatelj: «Pazi, da ne vržeš koščice in odpadke na tla. ker imajo spodaj to navado, da prileti takoi Krapež s svojim daljnogledom, pa ti gleda naravnost na krožnik. In ko misliš, da bi si ogledal njegovo konstrukcijo m tovarniško znamko. Pa se ti med glasnim pokom zakadi v obraz in lepa pečenka odleti daleč v zrak. kakor onile balonček, ki ga je baš tam-le paglavec snel »Micki« z vrvice, ki si bo morala sedaj nabaviti drugega ali pa vsaj tako rdečeličnega kavaliria. da io popelje v Tivoli na »ringelšpil«. koder se lahko ropelješ še v Zagreb ali Beograd po rumenega, zelenega ali kakršnega ti poželi srce.» »No. drža! sem se prijateljevega nasveta. toda čim bolj se človek trudi, da ss pri kosilu taktno obnaša, te*i večjo nabavite že sedal jesenske aii zimske površnike, suknje, raglane prav ugodno in resnično dobro pri Drasfo Sckw3l3 - Lsublsana smolo ima. Nenadoma mi je zdrknil košček iz ust in zaiadra! naravnost v nadir. kier je našel v sltodelici črne kave varno zavetje pred mojim želodcem. Preplašena sta bila završela prijatelj in družica vsak v svojo smer jaz ra da ne bi zletela pečenka v zrak. kakor oni rdeči balonček, sem jo hitro z njo popihal tudi na svoj konec, kjer sem jo srečno spravil pod streho. Pa misli človek. da je tu v Ti volilu bolj na vamec Čeravno te ne preganjal ljudje, pa ti vendar ta »ferdaman toierkosten« zmeša še pečenko v želodcu, da za.čns plesati, pa se bojim, da bom imel še sitnosti z njo.« »Veš, stara, ko satn bi! mlad. sem bil na Dunaju v Pratru, se nisem brigal za pečenko in njene posledice v želodcu: šla je kar brez posebnih ceremonij dol. Hej. stara, tam smo plesali! Kar na »Riesenrad« smo se vsedli pa smo videli ves Dunaj, tukaj Pa ta dva »ringel-šnila«; eden ima napisano »Zagreb® in »Beograd«, pa človek še čez planke ne vidi. kdaj pridrči mimo Orient-Ex-press!« »Pa tiste .guncence'« . . . »Zadnjič je bila tista Francka vsaj tako srečna, da r' ie drvdobra pregun-cala. ko je v elegantnem k'u zletela brez perutnic in z elegantno gesto obležala z nogo na ograji in takrat se je mobtt j« vozil zelo neadtfuroa Videlo se J«, d« po mata fanta ravnati s krmilom. Avto mofcil je adirjal skozi vas in je z«vo«il bil« zu nekega ovinka čer cesto v gručo iensk in otrok. V trenutku jo bilo pod vozilom vse krvavo. Dve ženski in neki štiriletni otrok »o bili n* mestu mrtvi, osem drugih žensk je bilo nevarno poškodovanih. Avto« mobilista sta bila lahko ranjena ter sta po« begnila. Kakor se je naknadno ugotovilo, sta bila fanta okolu 18 let stara in sta do« ina iz Milana. Policija ju zasleduje. X Polet PcagaiKodsnj. Četvorica češko« slovaških vojaških letalcev, ki je odletela iz Prage v Kodanj, da bi vrnila lanski po« set danskih tovarišev na CeSkcm, je rabila za vožnjo iz Prage v Berlin dve uri in je pristala v sredo opoldne na letališču Tem« pslhof. Ob dveh popoldne so avijatiki zo» pet leteli dalje in srečno pristali v Koda« nju, kjer so jih svečano sprejeli. X Neurje v Koreji. Na obali južne Ko« reje jo divjala te dni strašna nevihta, ki je porušila par sto hiš in potopila okolu štiri« deset ladij. Pri Tu«Seri je morje poplavilo pokrajino in poškodovalo par tucatov hiš. Vihar je prevrnil tudi dva vlaka. Število človeških žrtev znaša več sto duS. Materi« jalna škoda nevihto je ogromna m se ne da preceniti. X Krvava ljubezenska drama v Avstriji. V sredo zjutraj se jo odigrala na Biirger« koglu med Gradweinom in Judendorfom na Zg. Štajerskem krvava ljubezenska drama, ki jo zbudila veliko pozornost. Poročeni go« zdar Fenz iz Nižjeavstrijskega, oče treh otrok, je imel razmerje z gospo Keletvjevo, ločeno ženo zdravnika iz Sedmograške. Ker sta zaljubljenca videla, da njihovo mzmer« je ne more več dalje trajati, sta se odloČila z« konec. V sredo zjutraj je Fcnz najprej ustrelil sedem in pol leta starega sina ljubi« ce. Belo, potem pa Se njegovo mater, na« kar jo stekel skozi gozd in zaklical ljudem na polja, naj pokličejo orožnike, ker sta n* hribu dva mrtva. Fenz jc potem zopet iz« ginil v gozd in šc sam sebe ustrelil. Nesreč« na človeka sta pred svojim činom poslala orožnikom pismo, v katerem jim sporočata, kaj nameravata napraviti, in jih prosita, naj vse tri pokopljejo v skupnem grobu. X Psihoanalitični kongres v Homburgu. V kopališču Homburgu v Nemčiji zborujo sedaj deveti psihoanalitični kongres. Na otvoritveni seji je bilo prečitano novo de« Io ustanovitelja kongresa, profesorja Freu« da, o psihičnih posledicah anatomske raz« like spolov. Hkrati sc jc sestal v Berlinu od 5. do 7. t. m. drugi mednarodni kongres za Individualno psihologijo, ki sc ga udele* ži cela vrsta priznanih raziskovalcev. X Tragičen semomer morilca V soboto so našli v Hirschgartnu v Berlinu umorje« r:o 161etno Emo Hosejevo. Policija je kma« lu ugotovila morilca, ki je 211etr.i mlinar Oton Klebs. Ker mu jc bila za petami, jo prišel morilec v pondeljek dopoldne v umetniško akademijo, kjer je služila žrtev za model Sestrični umorjenko je rekel Klebs, da je on morilec. Nato je skočil sko« zi okno, preden so ga mogli prijeti in hitel r mrtvašnico, kjer jo izjavil, da ga jo poslala policija, naj agnoscira truplo. Ko jo Klebs stopil pred umorjenko, je nenadoma potegnil revolver in so ustrelil. Bil jo na mestu mrtev. X V čolnu preko oceana. Kapitan Grim« soe, drzen norveški mornar, je odplul pred kakimi 10 tedni Ic z dvema spremljevalce« ma z norveške obale v večjem čolnu in dospel sedaj zdrav v Newyork. Potovanje preko Atlantskega ocena je trajalo 73 dni in 5 ur. Drzni mornarji so imeli pet hudih viharjev, pa so sc vsled sposobnosti kot izvrstni plovci vedno reiHii. Kapitan Grim« soe je s to vožnjo preko oceana dobil stavo ki sedaj uresničuje njegovo največjo željo, da bi si kupil lastno ladjo. Nove knjige in revije Dve lepi reviji Zagrebška »NOVA EVROPA* obravna« va v treh zadnjih zvezkih naslednja vpTa« šanja: Boljševiki v Ukrajini; Tragedija Go» golja: Rusi v Jugoslaviji; Revolucija in emi« gracija; Sesti zbor Zveze narodov v Ženevi. Prva številka jo posvečena poleg Čovega uvodnika o ruski revoluciji še vprašanju Idjevskc univerze pod boljševiki. Ta čla« nek je napisal N. Bubnov. Velezanimiv pa jo članek Valerijana Markova, ki se bavi s vprašanjem Gogoljevega «Vija», na podlagi katerega analizira boj duha in materije v Gogolju. Naslednji zvezek obdeluje na prvem me« stu vprašanje ruskih emigrantov. Povodom slučaja Efremor v Zagrebu je bilo narav« nost potrebno, da sa je oglasila v tej zadc« vi tako avtoritativna revija kot je »Nova Evropa«; in oglasila se je kakor treba. Z Efrcmovim ni mogoče istovetiti celokupne ruske emigracijo in jo »oditi krivo. Članek Al Jelačiča jo v tem ozira docela na me« stu. Tudi ostali doneski so zanimivi. Številka od 1. septembra je izšla o priliki otvoritve sedanjega zasedanja Zveze naro« dov v Ženevi z naslovom v treh jezikih: Sosičti des Nations — Legue of Nations — Šesta skupština Društva Naroda. Vsebi« no ima naslednjo: Značaj Lige Naroda (E. Beneš); Stalni medjunarodni sud (N. Poli« tis); Problem narodnih manjina (A. Zim« mern); Ženevski protokol (R. Mitkovič); Intelektualna kooperacija pri Društvu na» rodov (L. Pitamic); Medjunarodna organi« Zacija rada (Č. Č.); Glavni sekretarijat LU ge Naroda (Gj. Popovič); Naša država u Ligi Naroda (R. Mitkovič); Beleška: Publi« kacijo Ligo Naroda. Za prilogo ima ta zve« rek serijo karikatur Branimira Petroviča: Dvanajst apostolov. Med njimi so: Lord Balfour, lord Cecil, Leon Burgeois, Beneš, Nansen, Politis, Paul Huvmans, Motta, V. Scialoja, Briand, Herriot in Mac Donald. •JUGOSLOVENSKA NJIVA® je izdala od 1. avgusta do danes tudi tri zvezke. V prvem (od 1. avgusta) objavlja Gcorges Blondel informativno študijo »Mentalitet Nijemaca», katerega naj bi danes prečital vsak naš človek, ki podcenjuje germansko plemo zlasti po vojni. Stanko TomaŠič pri« speva novelo »Črveni paragraf«, St. Stoja« novič pa članek »Agrarna reforma u Češko« slovaškoj«. VL Mošin objavlja sestavek »Ruski otok«. V n*»lednji številki priobčuje dr. Milan Prelog študijo o Boleslavu Hrabrem, Stan« ko Totnošič nadaljuje svojo prozo, Petar Skok sc bavi z vprašanjem Naše srednje šole, Tomašič piše o spomeniku Franju Račkemu. Zadnji zvezek od I. septembra pa prinaša študijo drja Ferda Sišiča o K"« lju SIovcu. Nozorovo novelo «Sarhove uspo mene«, Tomašičev »Crveni paragraf«, nada« ljevanje Stojanovičevega članka o Agrarni reformi na Češkoslovaškem, pesmi Danka Angjelinovica ter informativen listek. Obe revij! priporočamo v naročanje in či« tanje. Naročila je naslavljati naravnost na upravo v Zagreb, oskrbi pa jih tudi Ti« s kovni zadruga v Ljubljani, Prešernova uli« C» 54.__* " < Društvena dekadenca« NaS list je pred kratkim poročal o kon» gresu za etično kulturo, ki se je vršil v Sa« rajevu ter se je končal 8 prav lepim uspehom. Na tem kongresu jo predaval Miljen« ko Vidovič, ustanovitelj in ravnatelj teča« jev za zrelostno izpito na srednjih šolah, o družabni dekadenci, ki razkraja duha dana« Snjega človeštva. To predavanje je sedaj Is šlo v posebni brošuri. Na svetlo jo jo dal» založba »Uzgajatelja«. M Vidovič nas uvaja v svoje naziranjo o družabnem propadanju najprej s splošni« mi pogledi na Evropo in na dela. ki sc ba« vijo z vprašanjem propadanja. Med drugim navaja avtor znamenito Spcnglcrjevo knjigo »Untergang des Abendlandes», Nittijev «Mir» in istega pisatelja »Evropa brez miru«. Tudi Ferrerova »Tragedia della Pace« so nahaja med knjigami, katere smatra Vi* dovič za pomembno publikacije v tej stroki. Potem obdeluje pisatelj naše moralno razmere, preiskuje, kako sc dado dvigniti potisnjeno sile našega plemena, razklada po men religij in njihovih organizacij ter si za« stavlja vprašnnjc, kaj je pravzaprav človek v našem življenju, cilj ali sredstvo? Po ka« rakteristtki materijalizma, ki je prevzel na« šo dobo, so obrača k vprašanju naroda in pocdinca ter prihaja ... »Ti »ferdaniana* pošast, pa še te tarče neumne, da se človeka še na stara leta prijemlje nervoznost« . . . »Vidiš stari, tisti klobuček tam-le, ko bi bi! kupil ti meni za jesensko sezono kaj takšnega, ali pa oni-!e kosfumček za našega Nacka. Človek na mora sedeti sredi Tivolija v svojih starih cunjah. ki jih še Abraham ne bi bil več nosiL ter skrivati svoje strgane čevlje pred širni - pogledi.« »No stara, pa se bomo preselili tja za Bejlevue. ali za Svicarijo. da ti ne bo treba misliti na jesensko sezono, meni pa ne poslušati te velesejmske zvonove. Veš, moram se takoi spomniti na frančiškanskega mežnarja. na Zvezdo ij pečenko v želodcu, ki me lahko spravi spet v zadrego, povrhu tega pa moram gledati 5e te rdeče, plave. rumene in zelene balončke . . • oh, pa te mi . . . cke . . .» Prepustil sem svoiega prijatdia krokarja v milost in nemilost stari m zavil navzdol med klopcami in igrajočimi sc otroci« mimo J&k>oi>toevota pavilioo* v gnječo ljubljanskega o svoie preproge za »mali« denar, ustavi t* »frajlica« z rožico v roki, da se ti nehote zasmeje obraz, kakor pred »libes-erklerungos. naslednji hip pa takoj se-žeš v žep p<> dinarčke, ko ti zablesti na njenih priili tablica z napisom: »Za Dom slcpih=>. Pri tem poslu pa prideš v nevarnost, da te miniovozeči fijaker »neprostovoljno« in ne baš najiskreneje pomladi z bičem do hrbtu, češ. da kratiš njegovi stari kljusi prostor. Domov grede sem šel mimo onega kostanja, kjer sta pozneje filozofirala naša dva znanca, pa sta v sladkem snu meflda vendarle pgzabila na preselitev, kajti »Prater« je le »Prater« in stare kosti se tudi včasili rade pccutiio mla-< de.-- Pa. Ea. Gobe v gospodarstvu Kakor znano, raste v naših gozdih nad 50 vrst dobrih, približno toliko srednje dobrih in okrog 100 vrst manjvrednih gob. Dobre gobe — ako bi naši ljudje vse poznali — se porabijo v gospodinjstvu, oziroma posušene za prodajo. Toda tudi manjvredne, neužitne in celo strupene gobe se dajo izkoristiti v gospodinjstvu. Vse nestrupene gobe so izvrstna piča za perutnino. V ta namer, se gobe posuše (lahko tudi v peči ali na sušilnicah za sadje), posušene se zdrobe ali stolčejo ter hranijo na suhem prostoru, da se pozimi mešajo med zrnje, s katerim pitamo perutnino. Po taki piči nesejo kokoši dosti jajc. Istotako so vse nestrupene, četudi sicer manjvredne gobe izborno krmilo za ribe. Gobe se prekuhajo in zmečkajo v hlebčke, ki se trdo posuše. Razdrobljene kolačke mečemo v ribnike ali sploh v vodo, kjer gojimo ribe. Končno so vse nestrupene gobe dobra klaja za svinje. V ta namen je treba gobe prekuhati in zmečkane mešati med svinjsko klajo. Sicer oa žro svinje rade tudi gobe same, ako prekuhane in zmečkane pomešamo z otrobi. Na Nemškem praktični gospodarji že davno pitajo svinje z gobami, a to ne samo s svežimi, temveč gobe za ta namen tudi posušijo ter nato suhe kuhajo in mešajo med svinjsko klajo. Sedaj v glavni sezoni imamo nekatere vrste manjvrednih gob (n. pr. oe-ščenke, ovčarke, kolobarnice. ježevke itd.) v tolikih množinah, da bi lahko naložili z njimi vozove. Seve je prvi pogoj, da poznamo strupene gobe, ki pa jih je le 5 do 6 vrst. S pomočjo dobrih slik in opisov (knjiga «Naše gobe» ima 78 barvnih slik ter se dobi v vseh knjigarnah za 109 Din v platno vezana) lahko vsak prav hitro spozna vse strupene gobe. Vse gobe — torej tudi strupene — so prav dobro gnojilo, ki deloma prekaša celo nekatera umetna gnojila. Gobe namreč vsebujejo mnogo fosforja in hidratov. Posebno lastniki vrtov po mestih, kjer primanjkuje gnoja, oziroma ga je treba drago plačevati, si lahko pomagajo z gobami. Jeseni se nanosijo gobe v smetišne jame ali na kup ter se posipljejo s smetjem ali pepelom, spomladi pa se raztrosijo po gredah in poakopljejo. _______A. B. Tržna poročila Novosadska blagovna borza (11. t. m.) Zaradi pravoslavnega praznika borza ni poslovala. c Svinjski sejem v Mariboru (11. t. m.) Do-gon 426 svinj ter 3 koze Povprečne cene so bile: prasc", 5 — 6 tednov stari 100 do 125, 7 — 9 tednov 130 — 145, 3 — 4 mesece 200 — 300, 5 — 7 mesecev 300 — 350, 8 — 10 mesecev 400 — 500, 1 leto 625 do 1150 Din. Kg žive teže 12 — 14, kg mrtve teže 15 — 17.50 Din. Dogon je bil precejšen. Kupčija se je malo zboljšala; prodalo pa se je vendar Ie 200 komadov. Dunajski živinski sejem (10. septembra.) Goveda: Dogon 855 komadov. Ob skrajno mlačnem prometu so se mogle pondelj-kove cene slabo obdržati. — Svinje: Dc-gon 3625 komadov. Ob zalo mlačnem prometu sta obdržali obe vrsti svinj cene glavnega sejma. Za kg žive teže so notirale: mesns svinje 1.90 — 2.65, debele 2.20 do 2.45 šilinga. Dunajska borza za kmetijske produkte (10. septembra.) V soglasju z višjimi tečaji na ameriških žitnih borzah se je tudi na dunajskem tržišču nadaljevalo prijazno razpoloženje. Premet pa še vedno ni bil velik. Notirajo na debelo v šilingih zn 100 kg vključno biagovnoprometr.i davek brez carine uradno: pšenica: domača 37 — 39, madžarska potiska 42.50 — 44.50, nova 38.50 - 41; rž: domača 28.50 — 30: ječmen: domači 34 — 42. slovaški 41.50 do 46; turščica: 31 — 32; oves: domači 27 — 28.50. Chicaška žitna borza (10. septembra.) Pšcnica: za september 150.50, za december 149.25, za maj 152.75: tendenca oslabljena. Rž: za september 88.50, december 92.87 in pol, maj 96; tendenca oslabljena. Turščica: za september 96 in ena os-minka, december 85.50, maj 89; tendenca oslabljena. Tržne cene v Mariboru (v začetku t. m. Meso: goveje 10 — 19. telečje 12.50 — 19, svinjina 15 — 25, salo 25 — 27.50. slanina sveža 22 — 25, prekajena 30 — 37.50, mast 25 — 32, prekajeno meso 26 — 34, gnjat 35 _ 40, hrenovke 32. kranjske klobase 36 do 38 Din za kg. Perutnina: piščanec majhen 15, večji 32.50, kokoši 30 — 45, race 22 — 25, gosi 45 — 50, purani 45 Din za komad. Mlečni izdelki: mleko 2.50 — 3. sme tana 12 — 14 Din liter, sirovo maslo 40 do 44, čajno 65 — 67, kuhano 60, ementalski sir 120. polementalski 50, trapistovski 20 do 30 Din za kg. Jajca: 1.25 — 1.50 Din komad. Sadje: jabolka 2 — 6, slive 2.50 do 6, posušene IS — 31, breskve 14 — 16, hruške 4 — 10, orehi 10 — 12, luščeni 35 — 40 Din kg. Špecerijsko blago: kava 45 — 65, pražena 55 — 80, sol 4.50, sladkor v prahu 16 — 16.50, v kristalih 14 — 14.50, v kockah 16 — 16.50 Din kg, namizno olje 23 — 25 Din liter. Ml e v ski izdelki: pšenična moka «0» 5.20 — 5.75, «!» 5 — 5.10, «2. 4.65 do 4.85, prosena kaša 6, ješprenj 6 — 15, tur-ščni zdrob 4 — 5, pšenični 7 Din kg. Zelenjava in sočivje: solata 0.25 — 1 Din komad, zelje 0.50 — 2 Din glava, kariijola 1 do 4 Din komad, paradižniki 1.50 — 2, čebula 1 — 4, česen 8 — 12, krompir 0.50 do 1.50, kislo zelje 4 Din kg. Kurivo: trda drva 160 — 180, mer.ka 105 — 120 Din za kubični meter, premog trboveljski 44 — 55, velenjski 27 — 30 Dm za metrski stot. Kr- ma: sladko seno 45 — 65, otava 45 — 50, pšenična slama 30 — 40 Din metrski stot. Kože: konjske 75 — 175 Din komad, goveje i6 _ 18, telečje 25. svinjske 7 — 8, gornje usnje 90 — 110. podplati 70 — 90 Din za kg.__ == Občuten padec zlatega indeksa cen na debelo v avgusta. Zlati indeks cen na de-btlo, ki ga izračunava zagrebška »Rlječ« po indeksu beograjskega »Privrednega Pregleda«, je zabeležil v avgustu znaten padec, in sicer je padel totalni indeks od 165 v juliju na 153 v avgustu. Padle so vse skupine razen živine in živinskih proizvodov, ki so zabeležili v tem času skok od 165 na 166. — Minister za trgovino !n industrijo v Zvez! fndustrijcev v Zagrebu. Minister za trgovino in industrijo dr. Krajač je ob priliki otvoritve avtomobilske, lovske rn športne razstave v Zagrebu posetil tudi Zvezo indnstrijcev, kjer ga je sprejelo več zastopnikov industrije. Predsednik zveze S. D. Aleksander mu je ob tej priliki obrazložil današnje tjžavno stanje industrije glede na kreditne prilike, stan e dinarja, novo carinsko tarifo in trgovinsko pogodbo z Avstrijo. Tudi zastopniki posameznih panog industri:e so govorili Minister ie posluša! izvajanja posameznih govornikov teT si zabeležil nekatere podatke. Končno Je objubil, da bo podpiral težnje industrijcev, kolikor bo v njegovi moči. = Ustanovitev jugoslovensko - madžarskega kartela tvnrr.ic umetnih gnojil. Iz Budimpešte poročajo, da se je dejansko skleni! karte! med madžarsko Lo jugoslovensko industrijo umetnih gnojil. Pri karte-lu sodelujejo madžarska podjetja in jugoslovensko podjetje Danica. Tudi zastopnik državne tvornice umetnih gnojil v Magya-rovaru je prisostvoval kot opazovalec poga janjem in čeprav ta državna tvornica pogodbe ni podpisala, je vendar molče odobrila ustanovitev kartela in smatra dogovor obvezen tudi zase. Določile so se cene umetnim gnojilom, in sicer tako, da se bo po možnosti izločila inozemska konkurenca. Po drugih vesteh pa še pogajanja za ustanovitev tega kartela niso zaključena in še rii gotovo, da bo prišlo do ustanovitve kartela. = Pred r.ovim zr.jjaiijem obrestne mere za vloge. Na seji Društva denarnih zavodov Slovenije se je sporazumno s hrvatskimi denarnimi zavodi sklenilo, da se določi s 1. oktobrom maksimalna obrestna mera za vezane vloge na 7%, za nevezane pa na 5% Ta sklep se utemeljuje z dejstvom, da Imajo denarni zavodi preveč denarja na razpolago — Mednarodni čebelarski kongres na Dunaju. Od 4. do 7. t. m. se je vršilo na Dunaju zborovanje nemških in avstrijskili čebelarjev, 8 t m pa mednarodno zborovanje čebelarjev. Ob tej priliki se je priredila tudi mednarodr a čebelarska razstava na kateri je bila zastopana tudi naša kraljevina, predvsem Slovenija. Razstavili so: Čebelarsko društvo za Slovenijo v Ljubljani, Janko Strgar iz Biin.ia pri Boh. Bistrici, Martin Pere jz Celja. Podgoršek z Brega pri Ptuju ir Zveza jugoslovenskih čebelarskih društev Naši razstavljalci so želi splošno priznanje in dobili več odlikovanj. Čebelarsko društvo je bilo nagrajeno s prvim darilom, tn sicer ie dobilo eno od dv=h častnih dfolom družbe Gartenbaugesellschaft, Strgar je dobil srebrno kolajno, Okorn pa diplomo Avstrijskega društva prijateljev m3tic. Zveza jugoslovenskih čebelarskih društev je bila odlikovana * malo bronasto kolajno. = DoiiodkT državne trošarine in taks v juliju t. 1. V mesecu jnUju t. 1. se ie pobralo na državni trošarini 63.484.576 Din mpram 48,646.408.15 Din v enake-r času prollegi leta. 7n eno dvanajstmo proračunskega leta 1925'26. je bilo predvideno le nekaj nad 50 mfBonov.Dm. Dohodki »»ks so rMal? v juliju t. 1. 102 milijona Din napram 9S.5 milijona Din v enakem času 'anskega leta. Predvideno ie bilo za eno dvanajstino proračunskega leta 1925-26. le 80 milijonov Din V prvfh štirih mesecih (3pril do vključno Jttlij) leta 1925-26 se je pobralo na državni trošarini 259.02S.555.64 Din (lani v -enakem času 238.9 mffijona Din) Obojni dohodki so torej večji kakor lani in tudi večji, kakor so bili predvideni. = Modema solina v Ulcinju. Uprava drž. monopolov jc izdelala načrt za zgradbo moderne soline v Ulcinju. Določila se je posebna strokovna komisija, v kateri se nahajata tudi po eden francoski in italijanski irženjer, ki bo natančneje proučila možnost zgradbe. = Vinska kupčija v Dalmaciji. Po informacijah iz Splita so zaloge lanskih vin v Dalmaciji že večinoma razprodane. Man;še količine neprodanega vina se nahajajo še na Hvaru, Visu in splitskem in knmske.n srezu a v šfbenrškem m benkovaškem sre-zu je še okrog 14.000 hI neprodanih zalog. Cene so naslednje: bela vina 50. opolo 35— 40. črna vina za mešanje 25—30 Din po odstotni vsebini alkohola. = Priiave za trgov;nsko, obrtno fn industrijsko Izložbo v Osijeku. Gremij trgovcev v Celju obvešča interesente, da sc dobijo ob razci prijav za to razstavo, ki se bo vršila od 10. do 18. oktobra 1925. v tajništvu gre-rrija na Savinjskem nabrežju št. 7, v poslopju carinarnice. = Legitimacije az velesejme na Dunaju in v Gradcu se dobijo pri avstrijskem konzulatu v L!trbljani = Gozdne sadike. Državna gozdna drevesnica v LjubFani ima v zalogi večje število triletnih smrekovih, dve in triletnih borovih sadik (beli. črn! in gdnfki bor) črne jelše in kanadskega topola Letos se bodo oddajale sadfce tudi jeseni. Naročila je nasloviti »na šumarski referat velikega župana v Ljubljani. = Prodaja bombažnih odpadkov. Dne 25. t m. se bo vršfla pri 2. zavodu za Izradu vojne odeče v Sarajevu ustmena licitacija glede prodaje 10.333 kg bombažnih odpadkov. Natančnejši Dozoji so r.a vpogled v Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v LjubFanl. = Zopet ponarejeno dolarske novčanlce. Ameriško poslaništvo v Beogradu, javla, da je finančno ministrstvo Zedinjenih držav ugotovilo da se nahaja:o v prometu ponarejene ameriške novčanlce zvane Gold Cer-tificate, na katerih se nahajajo kontrolna črka »D«, številka klišeja 265, podpisa H. V. Speelrrana, blagajniškega regtstratorja. in Frank VVhitea, blagajnika Zedinjenih držav, ter slika predsednika NVashingtona. Te nov-čsnice so izdelane na papirju pravih novčanic manjše vrednosti, ki so ga ponarcjalci kemično očistili. Slike ponarejenih novčanic nima o finih tankih črt. Po tem in pa po splošno površni izdelavi je ponarejene novčanlce lahke prepoznati od pravih. = F-jzila velikih italijanskih emisijskih bank. Iz Rima poročajo: Vlada namerava združiti tri velike emisijske banke. Vodstvo združene italijanske emisijske banke se namerava poveriti od^topivšemu finančnemu ministru De Štefanija = Nemško-rtiska pogodba. Po vesteh iz Moskve so se poga anja za trgovinsko pogodbo med Nemči;o in Rusijo zaključila v pozitivnem smislu. = Pred osvoboditvijo deviznega prometa v Madžarski. Kakor poročajo iz Budimpešte, namerava madžarska vlada v najkrajšem času osvoboditi devizni promet v Madžarski, in sicer deloma po avstrijskem vzgledu. — Združenje v nemški petrolejsk) Industriji. Iz Berlina poročaio: V nemški pe-tiolejski industriji so se te dni združili oba najpomembnejša koncema nemške industrije olja Deutsche Petroleum-Aktiengesell-schaft in RCtgerswp/ e A. G. ter Deutsche Erdol-A. G. Nosilka združenih petroleskili podjetij bo Deutsche Petroletrm-Aktienge-sellschaft. ki bo zvišala svo!o glavnico za 11 milijonov na približno 40 milijonov mark. = Združenje nemških Industrij jekla. Iz Berlina poročajo, da se bodo združili kon-cerni Krupp, Thvssen, Ph9nix. Oeutsche-Luxemburger in Rheinstahl v delniško družbo z glavnico 800 milijonov mark. Vsi ti kor.cerni produ čira jo 7.2 milijona ton Jekla, to jc skoro polovico vse nemške produkcije jekla. = Pogajanja za sklenitev trgovinsko pogodbe med Avstrijo in Madžarsko. Na Dunaju so so te dni ponovno začela prekinjena pogajanja za sklenitev trgovinske pogodbe med A -striio in Madžarsko. Pogaanja bodo trajala najbrž dolgo časa zaradi mnogih identičnih interesov obeli držav. = Cenitev ameriške žetve. Po baš objavljenih podatkih poljedelskega biroja v Wa-shingtonu se jc v Zedmjeniii državah pridelalo (v milijonih bushelov): ozimne pšenice 416 (pridelek v letu 1924. 590), jarc pšenice 284 (283), turščice 2885 (2437), ovsa 14« (1542), ječmena 222 (188), rži 52 (63), lanenega semena 23 (30). = Položaj na trgu železa in jekla. TrZni položaj v Ameriki je nadalje ugoden, dočim v večini evropskih držav ni zabeležiti še posebnega zboljšanja kupčije. Na angleškem ttžišču vlada Izrecno mlačna tendenca, dočim je na Francoskem nastopilo nekoliko prijaznejše razpoloženje. V Belgiji je delavska Stavka deloma končana in strojne tvornice so zopet začele z delom. Zelo nepovo-Uen je položaj na nemškem tržišču, kjer je povpraševanje zelo slabo. Izvoz je maihen kljub temu, da so nemške cene napram svetovnim cenam nižje. Cene v Nemčiji so naslednje: železo v palicah 130. valjčna iica 135—140, debela pločevina 140—145, srednja pločevina 152—160 frna pločevina 165— 190 zlatih mark. Položaj na češkoslovaškem trgu je v primeri z zapadnimi tržišči razmeroma povo!jen. Največ se povprašuje po železni žici ln pločevini. Rorsue 11. septembra. LJUBLJANA (Prve številke povpraševanja, druge ponudbe in v oklepajih kupčijski zaključki.) Vrednote: investicijsko posojilo 80—0. V-na škoda 312—0. zastavni listi Kranjske c! ) Ine banke 20— 25. kom za-dolžnice Kranjske deželne banke 20- 25, Celjska posojilnica 201—202. (201). Ljubljanska kreditna 225—340, Merkartllna 100 —105, Praštediona 915—0, Kreditni zavod 175—185.-Strojne tovarne 81—0, Trbovlje 355—0, Vevče 120—0, Stavbna družba 165 _1S0. — Blago: les: bukove deske, ne-parjene, Ia, 27 mm 40 trm. obrobljene, fco meja 0—900; bastings, 63-150 mm, 6.3-163 mm, 63-178 mm. fco meja 0—600; bukova drva, suha. cepanice. fco Zagreb. 10 vagonov 22.50—2250 (22.50); poljski pridelki: pšenica b„ška. fco bč. postaja 0— 250. domača, fco Ljubljana 250—0; oves slavonski. fco Postona trans 180—190; turščica slavonska, par. Ljubljana 210—215; laneno seme, fco Ljublsna 540—0. ZAGREB. Močan skok Vojne škode) Bančni papirji so bili uafie čvrsti. Pri industrijskih papirjih sta da! e čvrsta tcčaia Trbovelj in Dubrovačke. dočim so lesni papirji slabi. Vojna škoda je danes zno va močno poskočila. Do skoka je prišlo zaradi tega. ker danes ni poslovila beograjska berza. ki 'e zadnje dni zadrževala čvrsto tendenco, katero pokazuje zagrebška borza Vojna škoda se Išče mnogo tudi iz inozemstva. zlasti iz Prage. — Na deviznem tržišču je biio danes mimo. Tečaji so neznatno popustili Narodna banka »e bfla priprav-liera da takoj odbi e eventualna večja nar.a-devanja deviznih tečajev. Lira »e nekoliko nazadovala in se je Italija zaključila po 229—231.50. Skupni devizni promet je znašal preko 7 milijonov Din Notirale so devize: Amsterdam 2265— 2285. Dunaj 785— 795. Berlin 1330.50—1340 50. Budr.n->ešta (zakl uček 0.07925). Italija izplačilo 228 75. —231.15. ček 327.30—329 70. London izplačilo 271 22 —273 22. Nevvyork ček 55.72 in pol - 56.32 tn pol, Praga 165.20-167.20 Švica 1080.5—1088.5: valute: dolar 55.05 —55.65, avstrijski šilingi (zaključek 7S9), lire 230.S—233.2; efekti: bančni: Litorale 57—60, Centro-Trgo 11—0, Eskomptna 128.25—129, Kreditna Zagreb 126—130. Hipo 72.5—73, Jugo 111—112, Ljubljanska kieditna 230—0, Obrtna 84—S4.5, Praštediona 932.5—937.5, Slavenska 65—66, Srpska 135—13S. industrijski: Dubrovačka 559—575 šečerana 500—5C5, Nihag 33—39, Slavonija 50—52, Trbovlje 380—390. Vevče 120—0; državni: investicisko posojilo, likvidirano po 79, agrarne 42—43. Vojna škoda 315—318 za september 316—318, za oktober 320—324 za november (zaključek 324) CURIH. Beograd 9.225, Berlin 1.235, Ne*/-york 518, London 25.11. Pariz 24.43, Milan 21.30. Praga 15.35. Dunaj 73.05. TRST. Efekti: obligacije Julijske Krajine 69.50. Živnostenska 288, Assicurazione Gencraii 6580, Riunione Adriatica A 3115, Riunione Adriatica B 3120. Cosulich 286, Dalmazia 250, Llbera 4S6, Lloyd 1280, Oce-ania 165, Tripcovich 387, Dalmazia cement 632, Split cement 455, Krka 364. Devize: Beograd 43.50 — 44.25, Dunaj 340 — 355. Praga 72 — 72.75, London 117.75 — 11S.25, Newyork 21.20 — 24.40, Curih 469 — 473. Valute: dinarji 43.44. 20 zlatih frankov 91 — 95, zlata lira 461.22. DUNAJ. Beograd 12.62 — 12.66, Berlin 168.42 — 169.02, Bukarešta 99.24 — 99.64, Budimpešta 3.4875 — 3.5075, London .34.3250 do 34.4.^50, Milan 29.01 — 29.13, Newyork 708 — 710.50, Pariz 33.22 — 33.38, Praga 20.9750 — 21.0550, Sofija 5.12 — 5.16, Varšava 118.75 — 119.25, Curih 136.67—137.17; dinarji 12.60 — 12.66. PRAGA. Beograd 60.225, Curih 653, London 163.70, Dunaj 476.625. BERLIN. Beograd 7.48, London 20.334. Newyork 4195, Milan 17.25. LONDON. (Opoldne) Beograd 272, New-jork 484 in pet osmink, Italija 118.25, Švica 25.11. NE\YYORK. (Zaključno po borzi 10. t. m.) Beograd 1.78, London kabel 484.75. Švica 19.31, Italiia 4.09 in tri četrtinke, Dunaj 14.25 Sokolsko društvo v Štepanjl vasi vabi na vrtno veselico, ki jo priredi v nedeljo, dne 13. septembra 1925. na gostilniškem vrtu br. Ivana Briclja v Štepanli vasi. Na sporedu so: telovadne točke, burka enodejanka »Kakršen gospod, tak sluga« spisai član domačega društva br. V. Vizjak, kupletl, pevske točke društva »Sava*, ples, šaljiva pošta, korijandoli itd. Začetek ob 16. url. — Zdravo! — Odbor! Spori Gloria (Reka) : Ilirija Danes ob 17. in jutri, v nedeljo ob 16., igrišče I liri je. Gostovanje reške Glorije obeta prinesti prvorazreden šport in vzbuja med športno publiko upravičeno velik interes. Po rezul' tatih. ki smo jih prinesli včeraj, jc smatrati GlOrijo za daleko najmočnejši klub v Julij* ski Krajini. O moštvu je znano, da goji tehnično visokostoječ, energičen in Hiter nogomet, kar pride vsled zadnjih sprememb pravil posebno do veljave, in da je telesno jako krepko. Ilirija stoji v teh tekmah zo> pet pred težko nalogo, katere se gotovo v polni meri zaveda. Današnja sestava Ilirije se glasi: Miklavčič*Pogačar, Beltrarmdr. Tavčar, Zupančič II, Lado*Zupančič I, Fe» valek h Oman. Dobcrlet. Kreč II. Tekmi se vršita ob vsakem vremenu, krita tribuna nudi publiki zavetje tudi v slučaju dežja. Jutri v slučaju povolinega vremena pred» tekmi: ob 13.30 Ilirija jun. : Krakovo — ob 14.30 Slovan : Ilirija rez. Damski orooa<*andni miting v Ljubljani Telesno kulturno društvo Atena v Ljub« Ijani priredi dne 3. in 4. oktobra propagand« ni nacionalni damski miting. Miting se vrši na igrišču ASK Primorja. Dunajska cesta, in sicer v soboto 3. oktobra ob 14., v nedeljo pa ob 13.30. Prijave s prijavnino 5 Din za osebo in točko, tim 15 Din je poslati najkasneje do 27. septembra t 1. ob 12. na naslov g. Polaka, Dunajska cesta 31/1 Naknadne prijave se sprejemajo do 1. ok« tobra ob 12. proti dvojni prijavnim. Star« tati smejo verificirane in ncverificirane at» letinjc. članicc klubov JLAS. Proga je dol. ga 394.50 m in ima dva nedvignjena za« voja. Nagrade: za več kakor 4 tekmovalke: L mesto darilo s priznanico. II. mesto kolaj> na s priznanico; za več kakor 6 tekmovalk: L, II. in III. mesto kolajna s priznanico. Istočasno se vrši juniorski in seniorski miting ASK Primorje v proslavo petletni* ce kluhovega obstoja. Program mitinga jc: Sohcia. 5. oktobra: 1. tek 60 m. 2. met kregle 3.628 kg. 3. tek 1000 m. 4. tek 250 m. 5 met kopja, poljubni stil Nedelje, 4. oktobra: 1. tek 100 m, 2. skok v višino z zaletom. 3. met diska 13 kg. 4 skok v daljavo z zaletom, 5. štafeta 4 X 110 yardov. SInžhene objave LHP. (lz seje upr. odbora dne 10. IX. 1925.) Za tekmo T K D. Atena : S. D. Rapid dne 12. t. m. v Mariboru se dc-oli gosto* vanje gdč. Marice Cimpcrmanove. čl niče "K. Cita se za ASK Primorje: Julija Vodic. Vera Regallv. Vika Jančigaj: za TKD Ate* n»: Klara Godler. Ksenija Di.berlet Izžrebani termini pomladanskih prvenst. venili tekem za ASK. Primorje : SK. Ilirija dne 20. t. m., s TKD Ateno dne 27. t. m., z 2SK. Hermes dne II. oktobra t. 1. Vsem onim gospodom, ki so se javili za hazensek sodnike na nsslov g. tehn. refe. renta Baltcsarja, se naroča, da sc udefeia sestanka v torek 15. t. m. ob 7.30 zvečer i kavarni Emona, damski salon, v svrho kon« stituiranja sodniškega zbora. Vsled propagandnega damskega mitinga TKD. Atena in mitinga ASK Primorja v dneh 3. in 4. oktobra se naprošajo klubi, da v teh dneh nc prirejajo hazenskih tekem. Opozarjajo sc vsi klubi, da si oskrbe re« zerve, ker se bo predvidoma s pomladan« sko sezono 1926. pričelo s predigro rezerv. Pozivajo se I. S. S. K. Maribor, S. D. Ra, pid, T. S. K. Merkur (Maribor) in S. K. Mura (Murska Sobota) k sestanku, ki se vrši v nedeljo dne 13 t. m. cb 9. zjutraj v Veliki kavarni v Mariboru v svrho konsti. tuiranja hazenskega pododbora; sestanka se udeleži podsavezni delegat g. geometer Čeme. Prihodnja redna seja upr. odbora v četr» tek, 24. t. m. Tajnica. Hajduk : GradjanskL Imenovana klu« ba igrata jutri, v nedeljo v Zagrebu prija« teljsko tekmo. Nastopila bosta v nastopnih postavah: Hajduk: Gazzarl I.»Rodin, Bona« čič I.*Poduje II, Kurir, Gazzari Il.*Poduje I, Benčič, Bonačic II, Markovina, Radič. — Gradjanski: Mihelčič* Vragovi d, Dasovič=Hi trec, Mantler, RemecsBabič, Buble, Perška, Giller, Szarasz. Tekmo sodi zagrebški sod« nik Fabris. Ncšl plsvači v Italiji. Jutri, v nedeljo se vršijo v Pesaru v Italiji velike interna« cionalne plavalne tekme, pri katerih bodo startali poleg italijanskih najboljši plavači in skakači Avstrije, Španije, Švice, Češko* slovaške in Jugoslavije. Kakor poročajo za« grebški listi, so odšli v Pesaro nastopni na« ši plavači: Ljubo in Vlado Smokvina, Ar« čanin, Venturini, Mautner in Grilc od su> šaške Viktorije ter Pavelič od zagrebške Ctmcordije. Čudno sc nam zdi, da so za« molčali državnega prv a v umetnih skci* kih s 5 in 10 m visokega stolpa S. Kordeli« ča, člana S. K. Ilirije, ki je tudi odšel v Ita« lijo. Ali Zagrebčani ne smejo vedeti, dn tudi «ti prokleti Kranjci® zastopajo v ino« zemstvu naš šport. Pa naj še to izdamo, da je tudi Grilc «Kranjac». Gla\na skupščino JNS »e vrši jutri v nedeljo v Zagrebu. Z« to skupščino vlada v vseh športnih krogih velik interes, ker bo BLP. predlagal, naj 9e sedež JNS prenese iz Zagreba v Beograd. Vsekakor bo treba, da se Izvrše temeljite izpremembe t odbori JNS, ki ni bil ravno najboljši. No\4 odbor ZLAP. N a rednem ob 3» nem zboru zagrebškega lahkoatletskega podsaveza je bil izbran v soboto 5. t. m. sledeči odbor: Predsednik: dr. Bogičevič (Marathon), podpredsednik: Jurčič (Vikto* rijaf). tajnik: VVachs (Malkkabi). tehnični referent: Vidmajer Ljubo (Viktorija). b!a* gajnik: Kratkv (Marathon), odborniki: dr. Podkrajac (Viktorija), Borarrič (Marathon), Zubak (Gradjanski), Graf (Hašk), nadzor: Maver (Gradjanski) in Kovač (Croetia). Pri nemškem maratonskem teku je pro« šlo nedeljo zmagal Hempel v času 2:48:25.5. Moravska Slavija v Španiji. Brnska Mo* ravsk« Slavija se mudi sedaj v Španiji. Dve svoji dosedanji tekmi je izgubila, m si» cer proti F. C. Celta z 0 : 5 ta 0 : 1. Seve* da so morali gostje občutiti "dobroten špan skih sodnikov. Pri tretji tekmi proti Real Stadrum Orentese je dosegla z 2 : 2 neod« ločen rezultat Tretjega regularnega gola Slavije sodnik ni priznal. U sekcije ZNS (Službeno.) — Za tek* ml Ilirija : Gloria (Reka) se delegirata g. Betetto za soboto in g. Stemad za nedelja — Podsavezni sodniški izpit se vrši dane* ob 20. v damskem salonu kavarne ja priredi danes v soboto dne 12. t. m. ob 20. uri zmagovalcu o priliki državne prven* stvene cestne diTko g. Josipu Šolarju Din. Pavle Mckincc. brivec, Ljnbljans, Hrer.o-u ulica 1!>. —454 Potnik tekstilne in temu podobne stroke, vpeljan po celi Jugoslaviji, išče službe pri konkurenčni tvrdkl. Dopise na upravo »Jutra« pod »Aeilen 5-. 22480 Gosli poučuje Mvsi učitelj konservatorija po znižanih cenah. Naslov pore upr. .Jutra*. 51604 Nemščino poučuje temeljito učiteljica. Naslov povs upr. »Jutra«. 21639 fSŠCSfe©) Poslovodja - knjigotržec flohf ugodno Westo v do-broidoči knj:garni. Prednost imajo oni, ki se itka-iejo z večletno, uspešno pakso v knjigotrštvu. — Naslov pove upT3va .Jutra*. 2243? 2 prodajalki kurjeni v manu fakturni stroki, se takoj sprejmeta. Oiira se le na prvovrstne "erziraue moči. Ponudbe na opravo »Jutra* pod značko »Dobra moče. " 22353 Uslužbenka tolada, močna za trgovino ta raznašanje paketov, se (prejme. Naslov v upravi »Jutra«. 230S3 Prodaialka poštena in zanesljiva, vešča v manufRkturi in trgovskih poslih, se išče za manufakturno stroko. Ponudbo z zahtevkom plače na Mijo Bneadur, trgovac. Samobor, Hrvatsko. 23092 Potnik galanterijske in papirne stroke sprejme mesto pri večji tvrdki. Vp-ljan po celi Jugoslaviji. Dopise na upravo »Jutra« pod značko »Vpeljan K«. 221C9 Katera družina sprejme francosko guvernanto? Ponndbe pod »Guvernanta« na upravo »Jutra«. 22445 Državni uradnik IT. kategorije (abiturijent) i??e popoldanske službe. — Prevtaine vsako delo Dopise pod značko »Vesten in za vse« na upravo »Jutra«. 20990 Stenografinla- strojepiska isvežbana, ki je že IS let posloval* v notarski pisarni in ve8 let v odvetniški, ižče slulbe. Vstopi najraje v notarsko pi'arno. Gre tudi na deželo. Ponudbe pod --Izvežbana 11203« na upr. »Jutra«. 20076 Krojaški pomočnik išče stalnega mesta. Na-sov v unravi »Jutra«. 23533 Službo oskrbnika pri kakem večjem posestvu išče 291etni samec iz boljše kmečke hiše, ter dobrim spričevalom kmečkega tečaja na Grmu. Ve55 poljedelskih. vinogradniških in kletarsklh poslov kakor tudi konj. živine, svinjereje in mlekarstva ter sploh vseh gospodarskih poslov. V jvrlto garancije dobrega gospodarstva sem pripravljen na ?.eljo poloiltl tudi kavcijo. Cenjene ponudbe na upravo »Jutra« Maribor pod »Tresen oskrbnik«. 22511 Šofer kljnfavuičar, s 41etno prakso, išče mesta. Naslov v upravi »Jutra«. 22449 Strojni ključavničar dobra moč, išče sluSbe. — Ponudbe na upravo »Jutra« pod »Spreten 11210«. J307D Prodaialka z večletno prakso leli spremeniti mesto; zmožna zastopati tudi šefa. ako mogočo v trgu ali blizu ,;,znice. — Ponudbe na ;avo »Jutra« pod »Zaupljiva mo5 11212«. 23078 Šivilja vestna, marljiva, rmožna prikrojevnnja. se sprejme takoj. Ponudbe ra upravo »Jutra« pod »Trgovsko Podjetje«. £254o Pestunja zanesljiva, starejša. najraje vdo-a. Iti ljnbi otroke. se išče k S otrokom v Harosti 5 let. 3 leta in 4 mesece. Plnča po dogovoru. Ponudbe na upravo »Jutra« pod »Pestunja^. — 22546 Učenka ki je dovršila dva razreda meščanske Eole. močna, stara i4 let, želi vstopiti Kot vajenka v trgovino z mešanim blagom. Ponudbe pod »Vajenka« na upravo »Jutra«. 23088 Trgov, pomočnik mlajša moč, dober detaj-list. vešč manufakturne stroke, išče službe v mestu ali pa deželi, gre tudi za skladiščnika Cenj. ponudbe na upravo »Jutra« Ma rihor pod značko »Manu-fakturist«. 2309S Gospodična 17 let stara. Seli mesta vzgojiteljic« pri boljši družini z 1 ali 2 otrokoma v bližini mesta. Vešča gospodinjstva. vsakovrstnega plete-1 in klavirja. Ponudbe' pod »Zvesta 11213« pa upr. »Jutra«. 23097 Kot kurir aH fnka-sant se priporoča upokojen — železničar za tn- in inozemstvo. — Cenjene ponudbe pod »Hitro in točno jeii-koznanstvo« na upravo »Jutra«. 33071 Voz-plateau se prodi pod ugodnimi pogoji. Naslov pove uprava «Jutra». 22439 Moška suknja nova, se ugodno proda. — Naslov v upravi »Jutra« Železno blagajno šlev. 3 T. Wiesc. proda Fr. Brinovec, Višnja gora. 23081 Kuhinjski predmeti ura. salonska obleka, par zaatorov vitd. se taradi odpotovauja proda. Naslov pove npr. »Jutra«. 23085 Motor 2 ln pol HP, z motorno obeko, se zaradi odpoto-vanja proda ta 6000 Din. Ogleda se lahko pri Gor-cu. Gosposvetska cesta. — 22515 Angl. dvocevka fina. breapetelinka, kal. 16. se proda. — Poizve se pri puSkarju Kaiserju. 23062 2000 k* žice 8. 4, 5 mm, proda po 1 TiO Din M. KavčiS v Z?. Si-Iki . 22542 Pohištvo dobro ohranjeno, se radi preselitve prod*. Poizve «c r gradu Tivoli, pritličje. 22338 Dirkalno kolo znamke »Adler«, se proda. Naslov pove uprava »Jutra«. 22525 Ceno prodam bosansko garnituro, ročno delo, mizo.. 4 stolčke za črno kavo! Naslov pove uprava »Jutra«. 22510 Jabolka hruSk*. orehe kupuje (za I.avrič in Kovač, Sombor) Jože Kovač, Ljubljana— Rudnik 58. 23095 Prazne steklenice «Odol» k o p n j » drogerija Anton Kane. sinova, židovska ul 1». 1. 179 Fižol, lečo in suhe gobe kupuje Sever fiKomp. Ljubljana, Volfcva ulica. 21960 Pletilni stroi velik št. it, kupi Javorrik, Studenci p. Mariboru. 23094 Kočija § streho, lahka, eelo-olj-nate osi. enovpretna. (lobro ohranjena, se kupi. Ponudbe z navodbo cene na upravo »Jutra« pod »Ko-čija«. 23064 Pult (prodajalna miza), S metre dolg, dobro ohranjen, se kupi. Naslov pove uprava »Jutra«. 2306C Solne vreče vsako množino se kupi. — Ceno in množino sa npr. »Jutra« pod »Solne vreče«. 23060 Novo pohištvo Spalnica, jedilnica, predsoba in kuhinja se po nizki oenl proda. Naslov pove uprava »Jutra«. Grač-ner, Slomškova ulica 14. od »-10, t—4. 23068 2 spalnici svitlo polirani. eno pisalno mi«s proda po nizki ceni Henrik Bltenc, mizar, Viž-marje T7. 2S074 Tovorni avto Daimler. 50 HP, I zračnicami. v dobrem stanju, proda ali zamenja ra motorno kolo tina b. B. a. — VrabL Krizevcl pri Lj»-tomer*. 22547 m Dvonadstropna hiša t 2 lokaloma, r Ljubljani na najprometnejšem trgu mimo katep^a mora iti vsakdo, sc ugodno proda. Potrebne gotovine polovico kupnine. Naslov pove upr. »Jutra«. 22281 Majhna parcela v obsegu 400 do 500 m', Da Mirju. se kupi. Ponudbe na upravo »Jutra« pod »3tev. 24«. 22532 Umetni mlin se proda laradi družinskih rarmer. Loatoa električna razsvetljava, gospodarsko poslopje, S orala zemlje, salonosnik, B vrta. Cena po.OOO Din. Ana Smole, Zg. Polfkava prt Prager-skem. 82510 Industr. podjetje v Sloveniji v zelo bogatem lesnem kraju, brci konkurence, žara s polnojarraeni-kom iu z drugimi v to stroko »padajočimi stroji, 1 hiša z več sobami in pri-tikllr.ami. 2 orala zemlje in lep sadonosnik, vse v najbolišem stanju, se radi smrti proda za 500.000 Din. Pojasnila daje Oglasni zavod K o v a 5 i č, Maribor. Slomškov trg 16. 22111 Hiša cnostanovanjska s 1 pro^ stori in lepim vrtom, 5 minut od elelrtr. železnice, se proda. Poizve se v unr. »Jutra«. 23080 Trgovska hiša se kupi. Ponudbe ua upj. Jutra pod »Dolarji«. 225G0 Stavblšče 15.000 r.i* v LjuNjani (blizu Vrtače") se proda p^ uro-tni ceni ekupaj ali oa posamezno v izmeri po P90 1U;. Ponudbo ra urrr-vo »Jutra« pod »S. P. Ittso-do 20. septembra. 22522 i cc!DocoonCTnuuuLOJ^vDtxiciJ. oxa 3eJ Tebnfsko Forsogsaktieselskab, Ordrup kod Charloltenlund-a prodaja ali daje licenco svojega jugoslovenskega patenta broj 555. Posraviio i liiiimi ii. Žaga v gozdnatem delu Slovenije. a vsemi poslopji in stroji, se kupi. Tonudbe na Delta-Stan, Zagreb. l'l-C.» 2". £1570 Informacije daje: dr. Janko Olfp, advokat v Beogradu, Kol ar Jeva ultea 7. -UtJJi-Hinnn-vTnrriimj * . Trgovina ?ostilna in trafika na telo prometnem kraju, ob štajersko hrvaški meji, 5 km od postaje Ormož, «e takoj odda v naiem. — Pojasnila: Ivan Majcen. Križovljan. pošta Vinica pri Varaždinu, železniška postaja Ormož. 22156 Lokal se odda moMtrjti. Naslov pove uprava »Jutra«. 23067 TrgovsM lokal v Ljubljani i«8<»m. — Tn-nuibe »Naprrada« na urtavo »Jutra«. Stanovanje obstoječe i? dveh sob in kuhinie. se zamenja t večjim. Naslov pove uprava «Jntra». 22440 Stanovanje v eno leto stari hiši v Ljubljani se takoj odda Dve »obl. taprta veran la. kuhinja, kopalnica, soba ta služkinjo ln pritikline. — Plačati eno leto naprei. — Ponudbe na upravo «Ju*ra» pod šifro »Zdravo in l«po» 21833 Stanovanje 2 sob b pritiklinami v novi hiši. tudi na periferiji mesta išče zakonski par brel otrok. Plača se tudi za delj časa naprei ali da odškodnina. Ponudbe pod šifro «Veletržcc» na upravo «Jutra». 21778 1 do 2 opremil, sobi se takoj oddaste. Naslov v upravi »Jutra«. 22465 Dva dijaka so sprejmeta v popolno dobro oskrbo v Gradišču 7-n. levo. 22209 Sšanovanje opremljeno. 2 sobi in k»i-hinja. v bližini Ljubljane, se takoj odda mirni stranki Ponudbe na npravo »Jntra« pod »Mirna stranka 109l>«. 22334 I sobo s kuhinjo se lahko dobro odda mlademu mlrn-mn, re, dan odsotnemu rakon--kemu para. Plača tudi ev. ra ve* mesec-v naprej. — Ponudbe ra upravo »Jutra« pod »Nudim dom«. 22294 Plačam dobro ali dam nagrado onemu, ki mi preskrbi stanovanje t 1—2 sob, kuhinjo in pritiklinami v me-<-'u. Ponudbe ra upravo »Jutra« pod >3uko in čisto«. 290S7 Akademik išče onremlj»no sobo v bližini (tavarue E*rop» »li na Onspo«vetskl cesti. — Ponudbe pod »Akademiku« na upr. »Jutra«. 22517 Opremljena soba se odda takoj gospodu. Naslov »Jutra«. bcljšemu v upravi 23069 Kabinetna soba se odda dijaku lačetniku srednlih šol s hrano aH bre» 'ii-tt. Kje. pove u|ir. »Jutra«. «090 Mesečno sobico iščem na periferiji mesta. ne predaleč. * ^osebnim vhodom, s souporabo kuhinje. Ponudbe pod »Cista sobica« na upravni.-tv« »Jutra«. 23073 Tri stanovanla na periferiji odda »Posredovalec« Sv. Petra p. 23, I. nad. 22535 Dijak (inja) se sprejme v vso oskrbo. Naslov v npravi »Jutra«. «527 Dijakinjo sprejme profesorjeva rodbina. Klavir na razpolago. Naslov pove uprava »Jutra«. «538 Prazna soba parketirana, lepa, v r • i hiši. se odda za 450 Din, z elektriko in vodovodom. Oddaljenost 1 km od glavne pOb'e. Naslov v npravi »Jutra«. 22528 V Grazu se sprejmeta dve deklici it dobre t i*e na stanovanje t vso oskrbo Naslov se poizve v trgovini Planjn-šek. Dunaiska cesta. 23C59 •r~*r~' 'I JUD Sostanovalec se sprejme na Krakovskem nasipu jt. 16. 2*511 Kateri mladenič aH vdovec b»'s otrok bi se takoj poročil i 3Slctr.im dekletom bret dot** Po-pise • sliko na upravo »Jntra« pod »Zvestoba do groba«. 2Š091 Osamljena vdova dobra gospodinja, s premoženjem in svojim stanovanjem. se želi poročili « tnačajnlm In človekoljubnim gospodom, starim n*d 40 let. » stalno »InS-bo. Lc resne ponudbe s polnim naslovom na npravo »Jutra« pod »Resna ljubezen 1000«. 2S5S1 Iskrenost Dvignite pismo v »pravi! 83096 Akademlčno izobražen višji žel. uradnik leli resno spoznati simpatično, stanu primerno gospodično Kt do 29 let. Resne, le obširneje ponndbe § sliko. ki"se takoj vrne, p«d Akademik 11198 n» upravo »Jutra«. Molčečnost častna zadeva. 53065 Pismo prejel prepozno. P. 87. Prosim drugega. — Črne oči. 22541 Violina dobro ohranjena, t lokom, se prav ugodno proda. - -N»flov v npravi »Jutra«. 22492 Klavir-pianino dobra ohranjen, se takoj kupi. Pismene ponudbe na upravo »Jutra« pod »Planino — 11134«. Novi dom Se strinjam, prosim naslov, tajnost čast. tev. 28075 ?olni eni- Družabnika ki posreduje kapital ta r.\ povečanje ključavničarske obrti, Iščem Dopis« pod »Potovalna služba« na upr. »Jutra«. 22397 PESBTZ-. KODAK-. SBFH-, HAOFF ploiče in filme, dslje Mimoea, Satrap, Ko-dafcpapirje, vse foto-po-treMčIne In fotoersflčn* spt-rst« Krnemgn,Coflte*a,Kea>k Oflrtr Je 160 Din ntpr«! Ima stalno v zalogi drocerifa: Anton Kane sina«, LJsMjtas, Židovska olia itn. L Zahter*)te etnikj Slovenskega korespondenta z perfektnim zn«n|«n slovenskega in nemškega jezika in stenografijo, po mogočnosti tudi hrvaškega ezika, brzega strojepisja lAče veliko podjetje. Ponudbe z štirimi referencami in curriculum vitae na Zagreb I, poštni predal 209. Din 6000 posojil« iščem proti dobrim ohreetim in garanciji ev. nreskrblm dobro službo. — Cenj. ponndbe na upravo »Jutra« pod »K«jno ui sigurno!«. 2S451 Din 4G.W0 na prvo, sigurno mesto prsti zmernim obre^tim posodim takoj orlroma vstopim tudi kot sodelujo! soudeležence k slravtmu plodonosnemn podjetju. — Ponudite pod »Poštenost in knjigovodstvo 11091« u» upravo »Jutra«. 22399 Sreča Vas išče! Preskrbi i e al srečke! Efektna loterija ta dr. Hat-lagov spomenik. 30 ' r" r f ijf z večletno prakso pri zgradbi sklop- § nih naprav, vodih visoke in nizke 3 napetosti, postavljanju transforma- g torjev, montaži strojev in jgenera- g torjev, samostojna moč se išče za "• —-—^ takoj. ------— j= v Ljubljani, ^Prešernova ulica štev. 5k (nasproti glavne pošte) veletrgovca v Mariboru, ki je dne 31. avgusta 1925 ob 8. uri zjutraj, iztrgan iz svo ega delavnega življenja, v Leipzigu, vsled srčne slabosti nepričakovano preminul. Po poslednji želji dragega pokojnika so bili njegovi smrtni ostanki vpepeljeni. Dne 3. septembra 1925 se je izvršila vpepe-litev v krematoriju v Leipzigu. Zara bo pokopana v Mariboru. Sv. maše zadušnice se bodo brale v sredo. 16 septembra ob 9. uri dopoldne v stolni in mestni farni cerkvi v Mariboru. V Mariboru, dne 10. seniembra 1925. £a?sUna P^rchan, soproga — Sari in Lotte, otroka. v bližini Ljubljane se pod ugodnimi pogoii odda v najem oziroma proda. Poizve se pri Aloma Company Ljubljana, Kongresni trg .1 aiX3txo3noonDouuuLiunmnnnonnnDnntx]ocooonnnc Q za elektromaterial, dobro vpeljan £ □ iti po Sloveniji znan dobi takoj- g g šnje nameščenje. 5197-a P n Ponudbe z referencami je vposlati ^ n na upravo lista pod ,2 mesti". n_____□ janDDmnDnDcnonaoooaaaDonocx33 Brez kvarjenja blaga ke ralino snr.žes:« in vsakovrstno barvante a u t o sa b o c Ljubljana, Ssfenbirgna ul. 6 Lcdstr. OlincB-VičiS. r. z. z o. z v Ljubljani sprejema vloge na hranilne knjižice in tekoči račun ter jih obrestuje Baffflgodse?©. Kaj!>opo2nojil n fe' Šivalni stroji S^v j iivilje, krojače n 7Hj*I evljarje ter za »ssk jaJiT ccm. P cde.i si naba-rite «.ro;, oglede si io gja Urednost pri tvra.i l-, 15-letna garancija IS- al Posojila daje proti popolni varnosti na vknjižbe, poroštva in proti zastavitvi. Potrti globoke žalosti naznanjamo v našem imenu kakor tudi v imenu naših sorodnikov vsrm znancem tužno vest, da je naša srčnoijubljena mati, stara mati, tašča, gospa dne 10. t. m. ob pol 9. uri dopoldne po dolgi, mučni bolezni previdena s sv. zakramenti mirno v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne pokojnice se vrši v soboto, dne 12. t. m. ob 4. popoldne iz hiše žalosti na pokopališče Laško. Sv. maše zadušnice se bodo brale v ponedeljek, dne 14. t. m. ob 7. uri zjutraj v farnih cerkvah Laško in Dol pri Hrastniku. Laško, Hrastnik, Leoban, dne 10. septembra 1925. Kari, 35ariane in sni. Friderik Drolz, hčere in sinovi Margareta DroSz roj. Horvath, sinaha Ginler in Jansbcrg, vnuka. Povodom smrti našega nepozabnega, preljubega soproga, oziroma očeta, gospoda Ob prerani in prebridki izgubi naše ljubljene hčerke in sestre se najiskreneje zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijaieljem in znancem za spremstvo pokojniku na njegovi zadnji pot:. Iskrena hvala za mnogobrojne izra?c sočutja ob težki izgubi, za vse lepo cvetje vsem, a še posebej g. ministru n. r. dr. N ku Zupaniču in njegovi gospi soprogi za mnogobrojne tolažiine obiske za časa pokojnikovega bolovanja. Najprisrčnejša zahvala končno ruskim prijateljem pokojnika ir. vsem drugim darovalcem prekrasnih vencev. Hvala vsakomur, ki nam je lajšal globoko bol ob naj-bndkejšl Izgubi. — Bog poplačaj! V Medvodah, dne 10 septembra 1925. Žalujoči ostali. nam je došlo tnnogo tolaždno izrečenih besed. Iskrena hvala vsem, ki so sočutili z nami, in tistim, ki so tudi od daleč in blizu spremili poko nico na zadnji poti. Žalujoči ostali. Urejuje Stanko Virant Izdaja za Konzorcij «Jutra» Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskarno dd. kot tiskarnarja Fran Jezeršck. Za inseratni del jc odgovoren Alojzij Novak. Vsi v Ljubljani. Frank Orlov: Krnice (Konec) «Zakaj ne, saj ste bili sami in niste imeli bogve kakega deia.» «0. sam pa nisem bil, ime! sem pro-kleto družbo okrog sebe in pod seboj.» «Kaj pravite ?» In nato mi je s težavo pravil, kar vam sedaj tu približno ponavljam. Vseh njegovih muk in trpljenja, ko mi ie to razlagal, mi ni mogoče opisati. «... In sem srečno živel z ženo. Dva otroka, ki sva jih imela, je Bog vzel, pa z leti človek vse pozabi! No in potem jih je neko noč prinesel sam vrag. Jaz jih nisem maral, a nazadnje so me tako omotali. da jim nisem mogel iz mreže.» «Kdo je bil to?» »Tihotapci, rokovnjači ali kaj. Odlagali in skrivali so pri meni blago. Dostikrat sem moral katerega od njih po teden dni skrivati in ga krmiti, pesja.ia. Toda vse bi še bilo in ne bal bi se stopiti pred Boga, da se ni nekaj zgodilo.® «Le povejte, Tomaž. Meni vse lahko zaupate!» »Verjamem vam. Zdi se mi. če vam sedaj povem, da mi bo caouščeno in moja duša bo tnirna. Usmiijcni Jezus. Ti sam dobro veš. da nisem hotel nič hudega. Ampak nesreča vodi nesrečo za roko i.i naši grelii se drže drug drugega kakor jagode nz molku. So prišli neko noč, trije so bili in puške so imeli. Da moram ž njimi, da bom bogat in srečen do smrti. Jaz da ne. da je žena v otroški postelji in da mi je dosti vsega tega. Pa so me prisilili in sem šel. Hodili smo dve uri in se ustavili v hosti ob državni cesti. Tu mimo se bodo pripeljali grajski od veselice na Kriškem gradu. Mene je bilo groza. Sam nisem vedel ali bi ali ne. Na vojni ladji sem ljudi streljal, tako pa za noben denar ne. Kočija je pridrdra-la, lopovi so se razvrstili in kaj bi nadalje pravil! Jaz samo to vem. da mi ie da! eden izmed lopovov v roke mal zabojček in rekel: ^Blagajna je. Beži!» Ze sern hotel zbežati, kar se spodtak-nern ob žensko, ki je ležala sredi ceste, v naročju Da tiščala dojenčka. Črviček je jokal, spomnil sem se svoje žene in tako se mi ie smilil, da sem ga vzel seboj. Ženska jc bila že itak v zadnjih vzdihih, kri ii je curkoma lila iz glave. Ko sem prišel domov, sem zaril v seno. stopil z dojenčkom v lr.šo in ga pokazal ženi. Reva ss ie tako prestrašila, da je v krčih prezgodaj povila in tisto stvarco sem v gozdu zakopal, žerr na dal ubogega najdenčka. Živa duša ni vedela o tem. Toda Bog dostikrat ljudem štrene zmeša. Pomislite! Pozneje se je govorilo o tem zločinu in kaj sem slišal? Grajskim so prišli na pomoč ljudie, ki so slišali strelianje. pobili do mrtvr~ vse tri lopove, gospod in gosna sta sreč no ušla. le'kočiiaž je bil ranjen; pestu-nia ie cd ran umrla, dete Pa ie izginila Sedaj si lahko predstavljate strah Grajski ribič sem bil. Moli! sen. pokoro delal in hodil po božjih potih. Leto Pozneje so grajski prodali posestvo sedanjemu gospodu in se preselili bogve-kam v tujino. Jaz sem si oddahnil in mirno sva živela z ženo. Ko je ime!a i »hčerka* kakih petnajst let. mi Je umrla žena in ostala sva sama Sedaj veste vse.-> «Toda zato. Tomaž, se vam ni treba ponoči pogovarjati z valovi, ali kaj?» «E gospod, greh in slaba vest imata veliko besedo in tisoč ognjenih jezikov. Verjemite mi. da tiste blagaine niti odprl nisem. «Nak. kri se te drži, prokleti denar, ne maram te.» sem rekel in vrgel zaboj v krnico, tam, kjer je najboli globoka. Sedaj bom imel mir, sem si mislil. Kje neki! Od takrat nisem mogel nikoli več preveslati krnice. Začel sem se ie bati in ko sem nekoč ponoči lovil, sem natančno videl, kako so molele iz n'e tri krvave glave, zijale vame in vpile: «Si sam. si sam? Kam? Kam veslaš Tomaž ?!» Vidite in potem sem ori spovedi vse oovedal in oater Dri belih menihih so mi rekli, nai molim rožni venec vsak veče-in naj konec leta vržem vselej nremo-Ijeni molek v krnico. Zadniič sem vrg"' v krnico zadnji molek. To so zijale vame te pošasti in vpile: «Zdaj si sam! Zdai si sam! Le k nam' K nam. Tomaž, kam veslaš! Le kam? Lc k nam! . . • * Par let po Tomaževi smrti sem liod;l zopet po tistih kraiih. Ustavil sem se nri ribičevih. Pa ni bilo nikogar doma Na vrtu ie zibal dojenčka črn kodrast fantiček in vprašal sem ga: «Kako Pa ti je ime?» «Rck» in je gledal plaho vdme. «Kie so pa mama?» sem spraševal in mu da! sladkorčkov. »Doli na krnici love.» Sel sem tja in videl, kako sta Lenka in Rok ravno vlačila težko mrežo rib iz krnice. Njune rjave močne roke so žarele v solncu in ko sta spravila bogati lov na suho, sta me vsa vesela povabila domov in tam smo rekli še marsikatero besedo. Nisem pa hotel Lenki nikoli izdati, da je plemenitega rodu. Saj tej mladi ženi tega ni bilo treba kot priprosta ribičeva žena ie bila dovoli srečna. Pražesia (Po indijski pripovedki) Ko se je bil Parabrahma — v hindu-stanski mitologiii stvarnik vesoljstva — odločil, da ustvari, ženo. je zaznal, da >e ves svoj materijal porabil že ko je ustvaril moža. Lotila se ga je velika po-bitost in je jel premišljevati, kako bi prišel iz zadrege Svoj namen je hotel na vsak način izvršiti. Končno ga ie njegovo modrovanje dovedlo do sledečega rezultata: vzel je ljubko oblino lune, valovite pr^ge in gibčnost kače. graci.iozne zavinke plezalk, lahno drgetamo travne bilke. š:bkost vrbe. bar-žunasto mehkobo cvetlic, lahkoto peresa. nežni pogled gnloba. po;gravar.je solnenesra žarka, solze mimo plavajočega oblaka, nestanovitnost vetra, plahost zajca. Diihlost pava. trdoto diamanta, sladkobo meda. liurost tigra, pekočino ognia in hlad snega, klepstavost papige in grlenie grlice, dobrikanje in lo-kavščino mačke Iz vsega tega je napravil Parabrahma zmes. iz te zmesi je izoblikoval ženo in jo izročil možu. da mu bo družica. Bajka pravi dalje: Teden dni je užival mož z ženo družinsko življenje, pa se je oglasil pri stvarniku in mu dejal: «0. Gospod,kreatura. ki si mi jo dal. mi zastruplja živ. ljenje. Klepeta neprestano in me hoče imeti popolnoma v svoji oblasti. Toži in moleduje mnogo, pa brez vzroka In skoro vedno boleha in polega. Prosim te. reši me nje. kajti z njo nikakor ne morem živeti.* Parabrahma je uslišal prošnjo meža in vzel zavrženo delo nazaj. Ni še minulo nadaljnjih sedem dni že ie sta! mož zopet pri stvarniku in mu skesano priznal: »O. Gospod, odkar sem brez žene. se čutim osamljenega. Življenje mi je prazno, pusto in dolgočasno. Zdai šele vidim, da žena ni le blebetala in stokala, ampak mi je prepevala tudi sladke pesmi in me ljubkovala. Pogrešam jo. Želim si jo nazaj. Ce ie ne dobim, ne bom mogel živeti.« Prizanesljivi stvarnik je pomiloval moža in mu zopet izročil ženo. Samo tri dni sta živela skupaj, že je nadlegoval nezadovolini mož Parabrah-mo in mu tožil: »O. Gospod, sam ne vem. kako vse to g'e: žena mi dela več nevolje. kakor radosti in zabave. Ž njo nisem zadovolien. zato jo vzemi proč.« Zdaj se na Parabrahma razjezi in zavpije: »Nehvaležneš! Pojdi in glej. da se z njo spraviš, kajti ne ločim vaju več!* In tako ie ostalo do današnjega dne; mož in žena se iščeta, dokler ne prideta skupaj, ko pa najdeta eden dragega. hočeta zopet vsaksebi.