Naš čas, 12. 5. 2016, barve: CM K, stran 1
V petek (12/18 °C), soboto (11/18 °C) in nedeljo (9/17 °C) bo pretežno oblačno in deževno.
Četrtek, 12. maja 2016	številka 19 | leto 63	www.nascas.com	naročnina 03 898 17 50	cena 1,80 €
Mali pevci pozdravljali pomlad
Velenje, 10. maja - V torek popoldne je v veliki dvorani doma kulture spet donela pesem. Tokrat so na odru stali najmlajši pevci iz vrtcev vseh treh občin Šaleške doline. Na območnem srečanju otroških pevskih zborov vrtcev, ki poteka pod nazivom Prišla je pomlad, je velenjska območna izpostava JSKD gostila tudi zbor vrtca Prebold. Pripravili so tri krajše razprodane kon-
certe, na vsakem so zapeli po trije zborčki. Skupaj jih je na odru stalo kar 400, bili so prisrčni kot vedno. Pevske revije se bodo letos končale v soboto, ko bodo v Šmartnem ob Paki v cerkvi sv. Martina na območnem srečanju zapele male vokalne skupine.
a bš
Teden vseživljenjskega učenja bodo odprli v Velenju
Velenje - Jutri, v petek, 13. maja, se bo ob 11. uri v domu kulture Velenje začela prireditev, s katero bodo odprli 21. Teden vseživljenjskega učenja na državni ravni. Največji festival učenja v Sloveniji se bo začel s podelitvijo priznanj Andragoškega centra Slovenije učečim se posameznikom, skupinam in podjetjem. Letošnji dobitniki so Rajko Hrvat in Nataša Mohorčič, študijska krožka Naš les - naša priložnost in Ohranjanje kulturne dediščine - Kako
so včasih živeli? ter Splošno gradbeno podjetje Pomgrad. V kulturnem programu bodo sodelovali otroci velenjskega vrtca Najdihojca, učenci Centra za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje ter osnovnih šol Mihe Pintarja Toleda in Antona Aškerca, Kajuhov pevski zbor, pa igralec Marko Mandič, zbrane bodo pozdravili tudi Pika Nogavička in Goriška škrata, program pa bo povezovala igralka Pia Zemljič. Med drugimi bo prireditev obiskala ministrica za delo,
družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Anja Kopač Mrak.
Teden vseživljenjskega učenja bo nato potekal po vsej Sloveniji do 22. maja, v naši regiji pa na Ljudski univerzi Velenje ter v Središčih za samostojno učenje Šoštanj in Nazarje, kjer bodo potekale razne brezplačne dejavnosti, kot so priprava zdravih obrokov, skrb za mentalno zdravje in fizično kondicijo, urjenje ročnih spretnosti in podobno.	a tf
TAKO mislim
Svoboda medijev
Tatjana Podgoršek
Papir vse prenese, rečemo za nekaj, kar se v praksi ne izvaja tako, kot je zapisano. To velja tudi za dan svobode medijev, ki je po sklepu skupščine Združenih narodov 3. maja. Čeprav je svetovni dan že skoraj dvajset let, je svoboda medijev pravzaprav vsako leto manjša. Novinarji brez meja tako ugotavljajo, da je svoboda »sedme sile« lani drastično upadla v mnogih državah, tudi v Sloveniji, ki je na lestvici med 180 državami padla za pet mest in pristala na 40.
3. maj je bil izbran zato, ker je bila leta 1991 v namibijskem mestu Windhoek sprejeta deklaracija o načelih svobode tiska, ki so jo pripravili afriški novinarji. Razmere po vsem svetu so se odtlej za novinarje radikalno spremenile. Eden od pomembnih razlogov zanje je digitalna tehnologija, ki je z interaktivnimi spletnimi kanali bolj kot katerakoli inovacija doslej postavila na glavo večstoletne predstave in prakse v delovanju medijev. Drugi razlog, ki hkrati opozarja, da je zgolj en dan praznovanja svobode izražanja in vloge, ki naj bi jo pri tem v imenu državljanov imeli novinarji, le kaplja v morje, pa so družbene spremembe. Te so razlog, da je vse več novinarjev časopisnih, radijskih in TV hiš priča nevzdržnim razmeram oziroma omejevanju svobode, vzponu politike kot glavnem razsodniku, kako in kaj naj mediji poročajo, zniževanju meril profesionalnega dela, k čemur bistveno prispevajo tudi lastniki medijev. Ti pogosto razumejo medije kot orodje za promocijo svojih interesov, v imenu kapitala pa zmanjšujejo stroške z odpuščanjem novinarjev in jih zamenjujejo s prekarnimi delavci. Po podatkih je to recimo vsak tretji novinar v naši državi. In podobno je tudi drugje po svetu. Da to ni v korist svobode medijev, nekateri podkrepijo z rezultati ameriške agencije za zaposlovanje CareerCast, ki že 25 let sestavlja lestvico najslabših in najboljših poklicev. Najslabši poklic za leto 2016 je namreč že tretje leto zapored poklic časopisnega novinarja. Zaradi pritiskov in slabšanja ekonomskih razmer novinarji razmišljajo bolj o tem, kako bodo lahko preživeli čez mesec, namesto da bi kritično opozarjali na nepravilnosti nosilcev oblasti oziroma moči. Vse manj jih je pri poskusih odstiranja tančic pripravljenih sprejeti nase plaz napadov, nizkih udarcev, kar vodi v samocenzuro. Po mnenju predsednice Društva novinarjev Slovenije Petre Lesjak Tušek je razlogov za apatijo v novinarskih vrstah dovolj. A še vedno dovolj razlogov tudi za upanje, da bo kakovostno novinarstvo ob vrsti dobrih novinarjev obstajalo in ga bo javnost prepoznala. Pogoj za delovanje demokratičnih družb je namreč kritična javnost, ki brez pravice vedeti in svobode javne besede ter misli ne obstaja. Če se odpovemo tej svobodi, bosta svet in družba ustrojena po meri vsakokratnih oblasti, kritični državljani pa bodo le še ubogljivi potrošniki.
a
Uspeh ŠAPZ v Avstriji
Na 13. mednarodnem zborovskem tekmovanju v Bad Ischlu (Zgornja Avstrija), ki je potekalo med 30. aprilom in 4. majem, so se v zahtevni mednarodni konkurenci zborov različnih kategorij odlično izkazali tudi pevci Šaleškega akademskega pevskega zbora iz Velenja, ki ga vodi dirigentka Danica Pirečnik. Zbor je osvojil zlato plaketo in postal zmagovalec kategorije mešanih zborov. S tem so se pevci ŠAPZ uvrstili na tekmovanje za veliko nagrado (Grand Prix) zadnji dan pevskega tekmovanja, na katerem je nastopilo sedem najboljših zborov zmagovalcev iz vsake kategorije po izboru petčlanske mednarodne žirije. Glavno nagrado so osvojile pevke ženskega mladinskega pevskega zbora Seisen High School Choir iz Japonske, ki so s tehnično dovršenostjo in glasovno homogenostjo prepričale tako žirijo kot poslušalce. Tekmovanja se je udeležilo 24 zborov iz 14 držav treh kontinentov: Kitajske, Japonske, Turčije, Nemčije, Estonije, Ferskih otokov, Italije, Hrvaške, Latvije, Avstrije, Švedske, Češke, Slovenije in Južne Afrike.
a M. Š.
Naš čas, 12. 5. 2016, barve: CM K, stran 2
2
OD SREDE DO TORKA

12. maja 2016
(T.
Tisoč evrov za čistilno napravo
Velenje, 5. maja - Pred tednom dni so na spletni strani Mestne občine Velenje objavili Javni razpis za dodelitev nepovratnih finančnih sredstev za izgradnjo malih komunalnih čistilnih naprav v letu 2016. Za izgradnjo malih komunalnih čistilnih naprav bodo med prosilce tudi letos razdelili subvencijo v višini 1000 evrov na objekt, sofinancirali pa jih bodo 50. Vloge bodo sprejemali do 31. avgusta.
Izredna skupščina
Velenje, 5. maja - V prostorih Šaleške pokrajinske zveze društev upokojencev Velenje so se sešli na izredni skupščini predstavniki društev upokojencev iz občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki. Na njej so potrdili Jožeta Rebernaka za predsednika zveze.
Po odstopu dr. Konrada Steblovnika sredi mandata so namreč udeleženci redne skupščine zveze v marcu Rebernika imenovali za vršilca dolžnosti. V. d. naj bi bil najdlje do konca mandata. Ker pa v dokumentih zveze vršilec dolžnosti ni predviden, je velenjska upravna enota zavrnila legitimnost postopka. Zato so potrjevanje ponovili in tako bo naslednji dve leti Jože Reber-nak predsednik zveze. Namesto Darinke Barle je prevzela mesto tajnice in blagajničarke Šaleške PZDU Bernarda Kočevar iz Gaberk pri Šoštanju.
■ tp
Doma krajanov (verjetno) še ne bo
Velenje, 10. maja - V Krajevni skupnosti Podkraj imajo prostore za delovanje nad toplotno podpostajo. Ti so premajhni za večje prireditve in druženje več krajanov hkrati. Že pred leti so pridobili zemljišče za gradnjo novega doma krajanov, del zgradbe pa bi bil namenjen tudi športnim klubom. Za objekt so pred gospodarsko krizo že pridobili gradbeno dovoljenje, ki so ga uspeli tudi podaljšati, saj do začetka gradnje še ni prišlo. Kot kaže, tudi ne bo, razen če Mestna občina Velenje za več kot 1 milijon vredno naložbo pridobi evropska sredstva. Zato v Podkraju sedaj razmišljajo o tem, da bi posodobili dosedanje prostore krajevne skupnosti nad toplotno podpostajo. V kratkem pa bodo na parceli, predvideni za gradnjo novega doma krajanov, porušili objekt (hanger), ki stoji na njej. Poseg bo financirala MO Velenje, ki je zanj tudi pridobila gradbeno dovoljenje.
a bš
KREVZEL instalacije
KREVZEL INSTALACIJE d.o.o.,
Metleče 14/a, 3325 ŠOŠTANJ
PROSTA DELOVNA MESTA - RAZPIS
SAMOSTOJNI MONTER OGREVANJA
Samostojnega monterja ogrevanja zaposlimo za nedoločen
čas s poskusno dobo 6 mesecev.
•	izkušnje: 5 - 10 let
•	izobrazba: IV. ali V. stopnja strokovne šole
•	dodatni pogoji: zpit B kategorije, zaželen A-test plamenskega in TIG varjenja, znanje oz. razumevanje dokumentacije za izvedbo instalacij
•	pričakovanje: veselje do tehničnega področja, veselje do dela na terenu, samoiniciativnost, samostojnost pri delu, osebna zrelost, izjemna predanost delu, sposobnost prilagajanja in hitrega odzivanja, tehnična moralnost, sposobnost vodenja manjše skupine.
Ponujamo vam:
•	takojšnja zaposlitev za nedoločen čas s 6 mesečnim poskusnim delom
•	zaposlitev v stabilnem podjetju
•	stimulativno delovno okolje in plačilo
•	priložnost za profesionalni in osebnostni razvoj
Prijave z dokazili sprejemamo do zapolnitve prostih mest na naslov:
KREVZEL INSTALACIJE d.o.o., Metleče 14/a, 3325 ŠOŠTANJ
Kontakt: 041/614-216
Ze 150 let ob strani ljudem v stiski
Teden RK priložnost za seznanitev s pestro dejavnostjo -Lani v Šaleški dolini okoli 300 prostovoljcev opravilo več kot 10 tisoč prostovoljnih ur
Tatjana Podgoršek
Od 8. do 15. maja poteka Teden RK. Njegovo sporočilo je Povsod in za vsakogar že 150 let. Občani temeljno poslanstvo RK v tem tednu podpiramo z doplačilom znamk in železniških vozovnic, območna združenja RK po Sloveniji pa ga zaznamujejo še na druge načine. Velenjsko območno združenje je v začetku tedna razdelilo pakete hrane 587 upravičencem iz občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki, kar so jim omogočile omenjene lokal-
ne skupnosti. Včeraj je pripravilo na sedežu združenja dan odprtih vrat, brezplačno merjenje krvnega tlaka, sladkorja in holesterola. Slednje so izvajali tudi v Šoštanju. Učencem prvih in drugih razredov so predstavili pomen RK in njegovo delo, teden pa bodo sklenili v soboto, 14. maja, z regijskim preverjanjem znanja ekip prve pomoči RK in CZ v Velenju. Med 19 prijavljenimi so tudi tri ekipe iz Šaleške doline - poleg ekipe območnega združenja mMestne občine Velenje tudi ekipa Gorenja, ki se tradicionalno uvršča med najboljše.
Ob tednu RK izvajajo tudi meritve krvnega tlaka, sladkorja in holesterola
Kako zares močan je glas ljudstva
Puščice proti predsedniku - Nogomet ni rokomet - Po vinu še pivo - Ko bo, ne bo brezplačno
Referendum: da ali ne! Kaj je lahko nad neposrednim odločanjem ljudi? Veliko različnih vprašanj se je zadnje dni pojavilo ob odločitvi predsednika državnega zbora Milana Brgleza, da ne dovoli nekaterih referendumov. Nekateri so bili proti taki odločitvi iz pravnih razlogov, nekateri pač zgolj iz političnih. Tudi ko bo odločilo Ustavno sodišče, ne glede na to, kako bo odločilo, bosta pri nas še vedno dva tabora. Eni bodo odločitev pozdravili, drugi jo bodo kritizirali. Tako pač je z »enotnostjo« Slovencev. Je pa res, da je Slovenija dobila nov dom. Dom slovenskega nogometa na Brdu, v kraju, ki je pogosto kraj različnih vrhunskih pogovorov in dogovorov. Vsaj po tem vrhunskem objektu smo se uvrstili med razvite nogometne države, če se že po kakovosti nogometa še nismo. Ob pogostem poudarjanju, da za to visoko naložbo državi ni bilo potrebno prispevati nič denarja, upam, da bo tako ostalo tudi v nadaljevanju delovanja. Oči mnogih ljubiteljev in »ljubiteljev« nogometa so bile zadnje dni seveda uprte na druga igrišča, kjer so njihove ekipe bile bitke za čim boljšo uvrstitev v domači »premiere« ligi. Za prvo mesto se, kot se spodobi, borita ljubljansko in mariborsko moštvo, Velenjčani in Celjani bi se radi učvrstili v sredini lestvice, da na koncu ne bi trepeta-
lipred izpadom. To pač ni rokomet, v katerem ekipi teh mest krojita sam vrh lestvice. V sam vrh po različnih zanimivih turističnih prireditvah pa bi se rad uvrstil Podčetrtek. Tu so v soboto uspešno izvedli drugi festival čokolade in vina, za jesen že napovedujejo svoj »oktoberfest«. Saj nimajo le izdelovalcev čokoladnih izdelkov in vinarjev, imajo tudipi-vovarje. Končno pa naj bi rešili še dve boleči točki, ki temu širšemu območju nikakor niso v ponos. Župan je prepričan, da bodo v kratkem le našli novega lastnika znamenitega, a že nekaj časa propadajočega gradu, ki kraljuje nad krajem, začela naj bi se tudi prva dela pri ponovni oživitvi nekdanjega Vonar-skega jezera. Gre za skupni projekt več občina na naši in hrvaški strani.
Tudi Celjani se resneje »ozirajo« proti projektu, ki ga sicer načrtujejo že dolgo, a še zdaj ni jasno, kdaj ga bodo res uresničili. Gre za ureditev pravega mestnega avtobusnega prometa. Nanj mnogi opozarjajo tudi zaradi ozračja, ki je preveč obogateno s prašnimi delci. Tudi zaradi zatrpanostiparkirnih mest v središču, saj se ljudje pač morajo voziti s svojimi avtomobili. Čeprav eni pravijo, da se zdaj stvari le premikajo, nihče ne upa napovedati, kdaj bodo res »zasadili lopate«. Gre pač za obsežen in drag projekt, zato bi radi pridobili tudi evropska sredstva.
Dobrih 3700 članov, blizu 300 prostovoljcev ...
Po mnenju Darje Lipnikar, sekretarke Območnega združenja RK Velenje, je teden priložnost za seznanitev širše javnosti s pestro dejavnostjo RK, tema tedna pa se navezuje na 150 let humanosti na Slovenskem. »Tudi RK v teh letih družbene, politične in še kakšne spremembe niso zaobšle. Kljub temu je ostal zvest svoji tradiciji, se uspešno prilagaja izzivom časa in še vedno namenja največ pozornosti, časa in energije izvajanju poslanstva na področju javnih pooblastil kot tudi splošno humanitarnim programom za pomoč ljudem v stiski. Danes velja RK za največjo in najstarejšo humanitarno organizacijo z največ člani.«
Pod okriljem območnega združenja danes deluje 22 krajevnih organizacij RK, trije aktivi z več kot 3700 člani. Med njimi je blizu 300 zavzetih prostovoljcev, brez katerih tako uspešno svojega poslanstva ne bi mogli izvajati. Po zagotovilih sogovornice so ti lani opravili več kot 10.500 prostovoljnih ur. Zadovoljstvo poraja tudi vnovično delovanje krajevne organizacije RK v Šoštanju, »pogrešamo pa nekaj takega še v mestu Velenje. Tu deluje le ena krajevna organizacija, zato je pokritost terena slabša. Zaradi tega težje izvajamo nekatere dejavnosti. Na to vpliva tudi način življenja občanov, saj se sosedje predvsem v večstanovanjskih objektih med seboj slabo poznajo.«
Lipnikarjeva je zagotovila, da se bodo trudili tudi v prihodnje izvajati sedem načel organizacije (humanost, nepristranskost, nevtralnost, prostovoljstvo, enotnost, univerzalnost) in jih po možnosti še nadgraditi. Pri tem si želijo tvornega sodelovanja z lokalnimi skupnostmi, prostovoljci in še s kom.
Savinjsko-šaleška naveza
Ko bodo na voljo. Za ureditev mestnega avtobusnega prometa bodo morali zgraditi še povezovalno cesto med Novo vasjo in Lavo, ki jo tudi že dolgo načrtujejo. Nekateri radi delajo vzporednice med Celjem in Velenjem. Kot je slišati, bo med celjskim in velenjskim tovrstnim prometom bistvena razlika. Celjski najbrž ne bo brezplačen. Na širšem celjskem območju, v občinah, za katere je pristojno komunalno podjetje Simbio, pa so v ponedeljek začeli letošnjo spomladansko akcijo zbiranja nevarnih odpadkov. Najprej v šentjurski občini, končali jo bodo v začetku junija v žalski. Dosedanje akcije kažejo, da se pri ljudeh nabere veliko odpadkov, ki jih ne smejo odložiti v navadne zabojnike, zato dvakrat letno od kraja do kraja potuje mobilni zabojnik za tovrstne nevarne odpadke. Iz leta v leto jih zberejo več, lani 68 ton. Zadnji čas je največ »odpisanih« elektronskih naprav. Tu, in ne kar kje v naravi, konča tudi vse več zdravil ter ostankov škropiv. V Žalcu zadnje dni sicer ni bilo kakšnih posebnih razprav o fontanipiv, so pa imeli praznovanje, ki je tudi segalo na področje piva in hmelja. 40 let Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo! Tudi njihovega vrta zdravilnih in aromatičnih rastlin, skoraj 300jih imajo. Posebnost je mikropivovarna, v kateri varijo tudi res posebna piva. Pa še to: kaže, da se bo tudi med Celjem in Žalcem nekaj premaknilo. Tudi mi smo v zapisih že opozarjali na slabo kolesarsko povezavo med občinama, konkretno med celjskim Medlogom in žalskim Levcem. Gre za kratek, a za kolesarje nevaren odsek, poskus ureditve pa je dolg. Zdaj menda tudi pri ureditvi tega vidijo »luč na koncu tunela«.
a k
a
■
NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in RTV družba, d. o. o. Velenje.
Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,80 € (9,5 % DDV 0,15 €, cena izvoda brez DDV 1,65 €). Pri plačilu letne naročnine 16 %, polletne 12 %, četrtletne 8 % in mesečne 6 % popusta.
Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena Krstič Planine (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radia), Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Marketing: Nina Jug (vodja marketinga), Jure Beričnik, Bernarda Matko.
Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202,
telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43.
TRR - Nova LB, Velenje: 02426-0020133854
E-mail: press@nascas.si
Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas, d. o. o.
Tisk: Tiskarna SET, d. d.
Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo!
Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 9,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk.
Naš čas, 12. 5. 2016, barve: CM K, stran 3
12. maja 2016

AKTUALNO
3
»Brez osvoboditve ne bi bilo osamosvojitve«
Ministrica Andreja Katič: »Topolšica bo vedno zapisana v zgodovini kot kraj miru zmage in nove demokratične Evrope« -Uporništvo in domoljubje potrebujemo Slovenci tudi v današnjih dneh
Tatjana Podgoršek
Topolšica, 8. maja - 9. maja pred 71 leti je iz Topolšice prišla vest o koncu druge svetovne vojne. Nemški general Aleksander Lohr je v tem kraju pred partizanskim poveljnikom Ivanom Dolničarjem podpisal brezpogojno kapitulacijo nemških sil za Jugovzhodno Evropo. V spomin na ta dogodek, pomemben tudi za Evropo, so Občini Šoštanj in Velenje, Festival Velenje ter Krajevna skupnost Topolšica pripravili v zdraviliškem parku slovesnost, ki so jo popestrili Manca Izmajlova, Nataša Loborec Pe-rovšek, Polona in Lucija Boruta, trobilni kvartet velenjske glasbene šole ter Pihalni orkester Zarja Šoštanj.
Topolšica - kraj miru, zmage in nove demokratične Evrope
Slavnostna govornica ob tej priložnosti - obrambna ministrica Andreja Katič - je med drugim označila Topolšico za kraj, ki bo v zgodovini vedno zapisan kot kraj, v katerem se je rodilo novo obdobje - obdobje miru, zmage in nove demokratične Evrope. Topolšica je zaradi tega dogodka zgodovinski kraj, pomemben tudi v luči dneva Evrope. »V dneh, ko obeležujemo konec morije druge svetovne vojne in praznujemo dan zmage, dan Evrope je prav, da jasno poudarimo, da smo se Slovenci z narodnoosvobodilnim partizanskim bojem odločili tako, kot je bilo
edino prav. Proti fašizmu in proti nacizmu. Odločili smo se za preživetje in lepšo prihodnost.« Kot je še poudarila Katičeva, je narodnoosvobodilni boj postavil temelje današnji samostojnosti in suverenosti, katerih 25-letni-ca je pred nami, »saj brez osvoboditve ne bi bilo osamosvojitve, zato ne bomo dovolili, da se kjerkoli zmanjša pomen slovenskega
Pred začetkom slovesnosti so obrambna ministrica in slavnostna govornica Andreja Katič, župan Občine Šoštanj Darko Menih, podžupan Mestne občine Velenje Peter Dermol, predsednica krajevne skupnosti Topolšica Petra Lipičnik, predsednik Območnega združenja Zveze slovenskih častnikov Velenje Janko Avberšek, predsednik Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Velenje Zdenko Hriberšek ter predsednik Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Šoštanj Leon Stropnik položili cvetje pri spominskem obeležju v Topolšici.
Tudi letos je zaznamovanje 71. obletnice od podpisa kapitulacije in s tem konca druge svetovne vojne
privabilo v Topolšico veliko ljudi.
partizanskega boja za svobodo.«
Zahvalila se je vsem borcem in borkam, ki so se junaško uprli okupatorju in tlakovali pot do lastne države, prav tako borcem osamosvojitvene vojne pred 25 leti, pripadnikom teritorialne obrambe in policije, ki so poleti
leta 1991 pogumno obranili našo mlado državo. Po njenih besedah se tudi danes soočamo z različnimi izzivi. »Verjamem, da nas skozi vsa prizadevanja vodi zavest, da smo sposobni zmagovati, čeprav smo majhen narod, kar smo že večkrat dokaza-
li. Mi smo narod, ki je uporen, narod, ki se ne vda, in narod, ki zna preživeti.« Svoja razmišljanja je Andreja Katič sklenila z besedami, da je 9. maj - dan zmage in dan Evrope, dan, ko se toliko bolj zavedamo, da se je za pravo stvar vredno nenehno boriti.
Da je za plemenite cilje mogoče zmagati tudi, če je na tej poti še toliko ovir.
Svobodo moramo znati ceniti
Po mnenju župana Občine Šoštanj Darka Meniha moramo svobodo znati ceniti, sicer jo bomo izgubili. »Mi smo tisti, ki moramo spoštovati stvari, ki niso samoumevne, in to prenašati na mlade.« Dogajanja v Sloveniji je treba preseči, ovire reševati s strpnostjo in dialogom. Menih je znova spomnil na prizadevanja, da bi bila proslava, s katero v Topolšici zaznamujejo konec štiriletne druge svetovne vojne, državna prireditev, a jim za zdaj to še ni uspelo. Je pa razveseljivo vsaj to, da slovenska vlada nanjo pošlje koga iz svojih vrst.
To je nauk, ki ga moramo prenašati na naslednje generacije
Peter Dermol, podžupan Mestne občine Velenje, je menil, da je okupator pri uničevanju vsega, kar je bilo povezano s slovenstvom, pozabil na veliko slovensko srce, za katerim je stala peterokraka, za katero so se skupaj borili proti okupatorju z željo po svobodnem življenju na slovenskih tleh. »Ta zgodovinska dejstva so nauk, ki ga moramo prenašati na naslednje generacije. Pozorni moramo biti na dogodke, ki bi lahko ogrozili mir in svobodo.« Tako kot Menih je tudi Dermol menil, da Slovenci tudi v današnjih dneh potrebujemo uporništvo in domoljubje.
■
Parkirnina izpraznila garažne hiše
Na MO Velenje trdijo, da je parkiranje v velenjskih garažnih hišah najcenejše v državi, verjetno tudi v Evropi - Kam so izginili avtomobili?
/if
Do aprila je bila spodnja etaža garažne hiše pod Mercatorjem vedno polna, sedaj je v njej le nekaj avtomobilov.
Velenje, 6. maja - V začetku aprila je v MO začela veljati nova ureditev parkiranja, ki je med drugim uvedla tudi plačljivo parkiranje v garažnih hišah Merca-tor, Avtobusna postaja, Gorica in Zdravstveni dom. V slednjem je bilo parkiranje plačljivo že pred tem, v prvih treh pa ne. In prav v njih se najbolj pozna, da
očitno Šalečani doma niso pripravljeni plačevati parkirnine.
Najbolj prazna je po uvedbi parkirnin v garažnih hišah spodnja etaža garažne hiše pod Mer-catorjem, ki je v občinski lasti. Zgornja, ki ostaja brezplačna v času delovanja Mercator Centra, je seveda nabito polna. Tone Brodnik, vodja urada za komu-
nalne dejavnosti na MO Velenje, nam je povedal: »Velenjčani smo res posebni. Nihče ne bi nič plačal, po domače lahko rečemo, da se v Velenju nič ne splača. Cena za parkiranje v garažni hiši je manj kot 1 evro na dan, kar je najceneje v državi, verjetno celo v Evropi. Pred uvedbo parkirnine je bila garažna hiša pod
Mercatorjevim centrom skoraj polna. Danes je v njej naenkrat okoli 20 avtomobilov. Ni nam jasno, kam so občani umaknili avtomobile. Vemo, da so v njej prej parkirali prebivalci Standarda, številni zaposleni v podjetjih s sedežem v centru mesta. Če to pomeni, da sedaj v službo hodijo peš ali s kolesom, je to celo dobro.« A dejstvo je, da je parkirnina izpraznila garažne hiše. »Nad avtobusno postajo je prva etaža zasedena do tretjine, druga pa je polna do četrtine, kar je bolje, kot je bilo aprila. Na Gorici pa se v zadnjem času občani odločajo za nakup letne karte, kar je dobro. Doslej smo jih prodali 340, kar pomeni, da so novo uredbo vendarle sprejeli,« je še dodal Brodnik.
Že res, da parkirnina v velenjskih garažnih hišah ni višja od slabega evra na dan, a le, če kupimo mesečno ali letno karto, za kar je treba imeti denar »na kupu«. Za letno, recimo, je treba odšteti 250 evrov, za mesečno 25 evrov, s tem, da ta ne velja v garažni hiši Zdravstveni dom. Če plačujemo parkirnino na uro, pa ta v garažnih urah znaša 40 centov na uro. In to je za mnoge očitno preveč.
a bš
MESTNA OBČINA
VELENJE
Sofinanciranje izgradnje malih komunalnih čistilnih naprav
Mestna občina Velenje obvešča, da so na spletni strani Mestne občine Velenje www.velenje.si (Za občane, Javne objave in razpisi, Javne objave) objavili Javni razpis za dodelitev nepovratnih finančnih sredstev za izgradnjo malih komunalnih čistilnih naprav v mestni občini Velenje v letu 2016.
Besedilo javnega razpisa in razpisno dokumentacijo lahko zainteresirani občani dobijo tudi v sprejemni pisarni Mestne občine Velenje (Titov trg 1, Velenje; klet, soba št. 10), prijavitelji pa morajo vloge oddati najkasneje do 31. avgusta 2016.
Naš čas, 12. 5. 2016, barve: CM K, stran 4
4
GOSPODARSTVO

12. maja 2016
Vhodne podatke določal HSE
Na preiskovalni komisiji Tot in Dermol - Blok 6 in 5 morata obratovati, pravi Dermol
Mira Zakošek
Ljubljana, Nekdanja direktorja TEŠ mag. Simon Tot (TEŠ je vodil od novembra 2010 do januarja 2013) in Peter Dermol (direktor je bil od maja 2013 do novembra 2014) vztrajata pri različnih ocenah investicijske vrednosti šestega bloka. Tot jo ocenjuje na 1,3 milijarde evrov, za kolikor je podpisal tudi pogoje za državno poroštvo za najetje kredita, osnova za to pa je bila tudi zaveza Premogovnika, da jim bo premog prodajal po 2,25 evra. Vse to je zapisano v petem investicijskem programu, ki je za Tota še vedno veljaven in se mu zdi škoda, da se temu dokumentu ni sledilo. Dermol pa pravi, da je bila realna cena projekta že ob danih zavezah državi okoli 1,4 milijarde evrov (sklenjenih je bilo že več aneksov z Alstomom, vsak pa je imel finančne posledice). Peti investicijski program je za Dermola sporen, ker ni obsegal vseh del in stroškov. Glede cene premoga 2,25 evra za gigajoul, pa je dejal, da bi moral Premogovnik, da bi takšno ceno lahko zagotavljal, udejanjiti nekaj investicij, med drugim zgraditi izvozni jašek NOB 2. Poudaril je tudi, da so vse vhodne podatke za investicijske programe zagotavljali v HSE. To je veljalo tudi za šesti investicijski program, ki ga je pripravil Dermol. Cena premoga je bila takrat do-
Peter Dermol: »Ves čas smo računali, da bo obratoval tudi blok 5«
ločena na višini 2,25, v času vodenja TEŠ dr. Matjaža Eberlinca pa je ta poskočila.
Kako pa je bilo z napovedano prisilno privedbo? »Ne morem se znebiti občutka, da želi nekdo v primeru mojega zaslišanja spisati kriminalno zgodbo. Res je, da sem se na zaslišanje opravičil, ob tem pa predsedniku sporočil, da naj mi sporočijo nov termin, ker sem v preiskavi pripravljen sodelovati. Namesto tega sem v medijih prebral napoved moje prisilne privedbe. Ko sem obvestilo potem poslal vsem članom komisije, je bilo privedba preklicana in tudi vabilo na vnovično zaslišanje sem dobil,« pravi Peter Der-mol, ki vztraja pri višji investicijski vrednosti investicije kot Tot. »Navsezadnje se je ta ob zaključku investicije pokazala tudi kot prava,« poudarja in dodaja, da je presek stanja naredil takoj ob prevzemu funkcije, vse dokumente pa pripravljal izključno na izhodiščih, ki jih je dobival iz HSE.
Kako pa je s številom zaposlenih? »To je bilo znano že vse od leta 2005, ko se je to začelo zmanjševati (takrat je bilo v TEŠ 600 zaposlenih). Seveda pa smo ves čas računali in v dokumentih tudi predvidevali, da bo po začetku obratovanja bloka 6 obratoval tudi blok 5 in še vedno mislim, da bi tako moralo biti,« pravi Peter Dermol.
GOSPODARSKE novice

Rast zaposlenosti, višji dobiček
Ljubljana - Najnovejši podatki o poslovanju podjetij v preteklem letu kažejo rast zaposlenosti, višje prihodke in kar neverjetno rast čistega dobička, ki je skočil za visokih 80 odstotkov. Izboljšuje se tudi plačilna sposobnost subjektov. Težave s plačili imajo še vedno predvsem v trgovini in gradbeništvu.
Zmanjšuje se tudi brezposelnost. Gre počasi in smo še daleč od ugodnih številk iz preteklosti, a vendar. V Sloveniji je bilo konec aprila registriranih 105.453 brezposelnih, kar je 4,3 odstotka manj kot marca in 8,2 odstotka manj kot aprila lani.
Delodajalci pričakujejo večjo pomoč države
Ljubljana - Delodajalci pri nadaljnji rasti podjetij pričakujejo večjo pomoč države in nujne davčne spremembe ter že junija prve predloge za mini delovno reformo. Toda očitno je vsaj pri davčni reformi, da minister Dušan Mramor išče predvsem, kje vse bi lahko pobral še več davkov, saj bo moral zakrpati luknjo, ki bo nastala z nekaterimi ugodnostmi, ki jih ponuja gospodarstvu. Najpomembnejša opazna ugodnost je preoblikovanje dohodninske lestvice. V zameno bi rad zvišal davek na dobiček. To bi državi prineslo več denarja, ki pa naj bi ga porabila za spremembe, ki bi jih s sabo nosita predvideni zdravstvena in pokojninska reforma. Gospodarstvo nad to metodo palice in korenčka ni navdušeno, saj ugotavlja, da se ob tem javni sektor spet bohoti in mu nobena vlada ni pripravljena resno stopiti na prste.
Slovenija v deflaciji
Da ljudje gospodarske rasti še ne čutijo, navsezadnje kaže tudi naša deflacija. Cene življenjskih potrebščin so se aprila v povprečju na mesečni ravni sicer zvišale za 0,4 odstotka, na letni ravni pa je Slovenija aprila zaznala 0,6-odstotno deflacijo. Največ so k letni deflaciji prispevale nižje cene naftnih derivatov.
Skupina TUŠ v velikih težavah
Celje - Skupina Tuš je 21. aprila vendarle objavila poslovno poročilo za leto 2014. Iz njega izhaja, da je trgovski del Engrotuš ustvaril 485 milijonov evrov prihodkov oziroma 4,9 odstotka manj kot v letu 2013, normaliziran denarni tok iz poslovanja (EBITDA) je znašal 1,9 milijona evrov, izguba iz poslovanja 2,9 milijona evrov, čista izguba pa 106 milijonov evrov.
Telekom bo za 226 znižal število zaposlenih
Telekom čakajo zahtevne spremembe. Tako bodo do konca leta zmanjšali število zaposlenih za 226. Že lansko leto so jih za 230. Bodo pa, pravijo, tudi zaposlovali. Iščejo strokovnjake in pomlajujejo ekipo.
Slovenija veliko izvaža v Rusijo
V države, ki niso članice EU, je Slovenija lani največ blaga izvozila v Rusijo. Vrednost izvoza v to državo je znašala skoraj 800 milijonov evrov, kar je 14,3 odstotka izvoza v te države. Od tega največji delež predstavljajo zdravila, skoraj 35 odstotkov. Rusiji sledita trga Srbije in BiH. Največ blaga pa smo lani iz držav zunaj EU uvozili iz Kitajske. Statistika ob tem ugotavlja, da postaja za nas čedalje pomembnejši uvoz blaga iz Turčije.
500-evrski bankovec umikajo iz obtoka
Evropska centralna banka je sklenila, da zaradi tveganj, povezanih s financiranjem terorizma, ne bo več tiskala bankovcev za 500 evrov. Iz obtoka ga bodo umaknili konec leta 2018, ko bosta predstavljeni novi podobi bankovcev za 100 in 200 evrov.
a mz
■
Vabljeni v naš Vrtni center na Koroški cesti 40a, kjer vam nudimo pestro izbiro:
•	balkonskega cvetja lastne proizvodnje,
•	semen in sadik zelenjave,
•	dišavnic,
•	enoletnic in dvoletnic,
•	lončnic,
•	trajnic,
•	okrasnih loncev in dekorativnih materialov,
•	okrasne drevnine,
•	gnojil, semen ter substratov
Obratovalni čas:
V času spomladanske sezone smo med tednom odprti
od 7.00-19.00 ure, ter ob
sobotah od 8.00-12.00 ure
Ob nedeljah in praznikih je
Vrtni center zaprt.
Številne lončnice, okrasne lonce in dekorativne materiale boste lahko izbirali po posebej ugodnih cenah.
Pri nas kupljeno balkonsko cvetje, na vašo željo tudi posadimo v vaša korita.
PE VRTNARSTVO PE GRADNJE
Scud&tntac/t&i
ZA UREJENO OKOLJE
KARBON
Hkrati vas vabimo v naš vrtni center PUP-Kalia na Celjski cesti 4 v Velenju, kjer vam nudimo:
•	Široko ponudbo semenskega materiala,
•	Seme koruze ter ostalih poljščin za kmete,
•	Semena vrtnin za profesionalne pridelovalce,
•	Vse vrste rastnih substratov in zemlje za vrt,
•	Specialna gnojila za trato , okrasne rastline, lončnice ter organska gnojila različnih vrst
•	Vrtno orodje, kosilnice in škropilnice,
•	Zalivalno tehniko in pripomočke za zalivanje,
•	Široko ponudbo okrasnih loncev in cvetličnih korit,
Obratovalni čas:
Od ponedeljka do petka od
8.00 do 19.00 ure, sobota
od 8.00 do 13.00 ure
Nedelja in prazniki-zaprto
Balkonsko cvetje lastne proizvodnje, vse vrste zelišč, enoletnic, dvoletnic, trajnic in okrasne drevnine Sredstva za varstvo in krepitev rastlin
Za ves prodajni program, vam v obeh vrtnih centrih nudimo strokovno svetovanje.

Naš čas, 12. 5. 2016, barve: CM K, stran 5
12. maja 2016

V prvem četrtletju proizvodnja premoga v skladu s pričakovanji
Zaradi zahtevne odkopne fronte je uspešnost proizvodnje za naprej nemogoče napovedati
Milena Krstič - Planine
Velenje, 6. maja - V jami Premogovnika Velenje v prvem četrtletju letos niso imeli večjih težav, zato je tudi proizvodnja premoga v skladu s pričakovanji in nekoliko nad letnim načrtom, pravi predsednik uprave Premogovnika Velenje mag. Ludvik Golob. V prvih štirih mesecih so z dveh odkopov pridobili 1 milijon 98.700 ton premoga, še posebej uspešni pa so bili v marcu, ko smo proizvedli kar 336.970 ton. V prvih treh mesecih je bila dobra tudi kalorična vrednost premoga, ki je znašala 11,86 GJ/ tono, kar je pet odstotkov nad načrtovano. Letošnji načrt proizvodnje premoga znaša 37.425 v TJ, v tonah pa bo odvisen od povprečne kalorične vrednosti. Kako pa naprej, bo šlo tudi tako gladko?
»Od sredine maja do sredine junija bo deloval le en odkop, v poletnih mesecih trije, oktobra in novembra načrtujemo proizvodnjo z dveh odkopov, nato bodo zopet delovali trije. Zaradi zahtevne odkopne fronte in narave dela je nemogoče vnaprej napovedati uspešnost proizvodnje. Zahtevna odkopna fronta pa je tudi razlog, da letos v poletnih mesecih ne bomo imeli kolektivnega dopusta.« Na začetku aprila je bil med upravo in socialnimi partnerji podpisan dogovor o obvladovanju stroškov dela v Skupini Premogovnik. Kaj ste se dogovorili? »Dogovor je bil sklenjen za obdobje od 1. aprila do 31. decembra letos in velja za vse zaposlene v Skupini PV, za katere veljajo določila Kolektivne pogodbe premogovništva Slovenije. V njem smo se med drugim dogovorili za višino mesečnega
Mira Zakošek
Velenje, 4. maja - Na delovnem posvetu z naslovom Prihodnost Šaleške doline v energetiki - da ali ne? so udeleženci poudarili, da je izjemno pomemben dialog in komunikacija med lokalno skupnostjo in predstavniki lastnikov, to je države. Posvet je vodil strokovnjak za energetiko dr. Peter Novak, ki je v uvodu poudaril, da vprašanja, ali je prihodnost Šaleške doline v energetiki, pravzaprav sploh ni, saj je jasno, da jo Slovenija potrebuje. Predvsem je treba sprejeti ukrepe, s katerimi bomo v Sloveniji energetsko krizo, ki pesti tudi Evropo, do leta 2020 prebrodili.
Mag. Nada Drobne Popovič,
izplačevanja stimulacije družbe ob pogoju, da je dosežen plan proizvodnje, izhodiščna enota enostavnega dela, regres za letni dopust v višini, kot bo izplačan v drugih družbah v skupini HSE, višino prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja ...«. Pogajanja so bila težka, trda in zahtevna. Kako daleč pa je podpis socialnega sporazuma? »Uprava se je večkrat sestala s socialnimi partnerji z namenom, da bi prišlo do podpisa, pogajanja bomo nadaljevali tudi v prihodnje. Želimo doseči tak sporazum, ki bo na dolgi rok omogočal vzdržno poslovanje podjetja. Zavedati pa se moramo, da trenutna situacija na trgu premoga in električne energije žal ne omogoča standarda, ki smo ga bili vajeni v preteklosti. Pred tem si ne smemo zatiskati oči. Verjamem,
> Zaradi zahtevne odkopne fronte poleti ne bo kolektivnega dopusta.
da se zaposleni zavedajo resnosti razmer, v katerih smo, in tega, da lahko le s skupnimi močmi dosežemo cilje, ki smo si jih zastavili v načrtu finančnega in poslovnega prestrukturiranja.«
Kako kaže reorganizaciji, spremembi sistemizacije delovnih mest, hčeram?
V dogovor s socialnimi partnerji smo zapisali tudi, da bo uprava izvedla revizijo procesov proizvodnje premoga in na tej osnovi pripravila predlog reorganizacije in nove sistematizacije delovnih mest. Uprava se je v dogovoru zavezala, da bo pred uveljavitvijo
Predsednica lokalnega odbora SMC in podžupanja Mestne občine Velenje Breda Kolar in državni sekretar z ministrstva za infrastrukturo Klemen Potisek: Kolarjeva je poudarila, da mora lokalno okolje sodelovati pri iskanju rešitev za Šaleško dolino, čeprav gre za energetiko, kije državnega pomena.
članica uprave SDH, je v imenu lastnika (države) potrdila, da je energetika HSE strateška naložba. Poudarila je, da je njihov cilj krepitev skupine in ohranitev vodilnega položaja v energetiki, ohranjanje strokovnosti, podpora novim projektom in zaveza trajnostnemu razvoju. Tudi član uprave HSE Gorazd Skubin je
sprememb zaradi reorganizacije in sistematizacije pridobila soglasje socialnih partnerjev.
Premogovnik Velenje se v skladu z načrtom finančnega in poslovnega prestrukturiranja osre-dotoča na osnovno dejavnost proizvodnje premoga. Med strateškimi odvisnimi družbami za
podporo osnovnemu procesu je družba HTZ, ki ostane v Skupini Premogovnik Velenje. Družbe in naložbe, ki niso v povezavi z osnovno dejavnostjo, so predvidene za proces dezinvestiranja.« Prodaja premoženja gre pa (kar) dobro?
»Hotel Barbara v Fiesi smo že prodali, zelo daleč je tudi odprodaja Centra starejših Zimzelen, čakamo le še na dovoljenje za prenos koncesnine na novega lastnika. Sredi aprila smo podpisali pogodbo o prodaji Hotela Oleander v Strunjanu. Merilo
ocenil, da ima energetika dovolj rezerve, da prebrodi to prvo krizo do leta 2020. Priložnosti vidijo v združevanju hidro in termo
za izbiro ponudnika je bilo poleg najvišje ponujene cene oziroma najugodnejše ponudbe in najugodnejših plačilnih pogojev za prodajalca, nadaljevanje turistične dejavnosti, ki omogoča razvoj celotnega kompleksa ter prevzem vseh zaposlenih. Kupec bo zaposlenim leto dni od
podpisa pogodbe v skladu z Zakonom o delovnih razmerjih RS zagotavljal enake pravice, kot so jih imeli do sedaj. Plačilo celotne kupnine, kar je bil tudi pogoj za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini, je bilo izvedeno, primopredaja bo potekala 31. maja, prevzem zaposlenih pa 1. junija.«
Kaj še sledi?
»Predmet nadaljnjega dezinve-stiranja in odprodaje bodo deleži v družbah, v katerih je Premogovnik manjšinski lastnik. Še vedno pa prodajamo vilo Širo-
proizvodnje ter prodaji znanja, ki ga imajo veliko, na tujih trgih.
Direktor Premogovnika Velenje mag. Ludvik Golob je na
GOSPODARSTVO
ko, poslovni prostor v Šmartnem ob Paki, Belo dvorano, Stekleno direkcijo, Restavracijo Jezero, upravno zgradbo družbe Gost, stanovanja ter zemljišča.« Premogovnik Velenje ima v svetu velik ugled zaradi preteklih vlaganj v razvoj tehnologij in lastnega strokovnega kadra. Kako to tržite oziroma ali to še tržite?
»To je tisto, kar je pripomoglo k temu, da lahko naše bogato rudarsko znanje tržimo pri različnih projektih zunaj naših meja.
Trenutno je naš največji projekt na turškem trgu, tam smo sicer prisotni že vse od leta 2010. Sodelujemo s premogovnikoma IMBAT Soma in Soma KOMUR, kamor smo prodali veliko generalno obnovljene rudarske opreme. Pred prvomajskimi prazniki so bili na vnovičnem obisku pri nas najvišji predstavniki IMBAT Soma, v katerem se že nekaj časa pripravljajo na posodobitev opreme in uvajanje
novih tehnologij na odkopnih in >
pripravskih deloviščih. Zaradi podobnosti odkopnih front in premoga - tudi pri njih kopljejo lignit - se zanimajo za našo visoko produktivno Velenjsko odko-pno metodo. Projekt zajema dobavo in montažo odkopne opreme ter izobraževanje njihovih zaposlenih. Na osnovi videnega in predstavljenega so že po prvem obisku sprejeli odločitev, da tudi pri njih uvedejo našo odkopno metodo s pridobivanjem nadko-pnega premoga preko stropnika sekcije hidravličnega odkopnega podporja. Na osnovi dogovora smo pripravili ponudbo za dobavo in montažo kompleksnega odkopa dolžine 150 metrov, ta pa bo vsebovala tudi izobraževanje vseh potrebnih kadrov premogovnika IMBAT Soma tako pri nas kot tudi na lokaciji vgradnje opreme v Turčiji. Pridobitev tega posla bi bila za nas zelo pomembna, saj si želimo z Velenjsko odkopno metodo ter našim
posvetu izpostavil nov pristop Holdinga Slovenske elektrarne, na osnovi katerega tudi lahko zatrdi, da Premogovnik Velenje ima prihodnost. Župana Šoštanja Darko Menih in Šmartnega ob Paki Janko Kopušar sta zbrane spomnila na velike posege, ki sta jih rudarstvo in energetika naredila v Šaleški dolini. Posledice še vedno niso odpravljene, predvsem pa sobivanje z energetskimi objekti (ropot, smrad ...) vplivajo tudi na življenjsko okolje tukajšnjih prebivalcev, zato ti upravičeno pričakujejo odškodnine oziroma rente. Ozirajo se po dobro rešenih tovrstnih vprašanjih v zvezi z jedrsko elektrarno Krško. Predstavnik sindikata dejavnosti energetike Branko Sevčnikar pa je opozoril na dolžnost države, da odgovorno in skrbno upravlja svoje premoženje.
Državni sekretar na Ministrstvu za infrastrukturo mag. Klemen Potisek je zagotovil, da ima Šaleška dolina prihodnost v energetiki, je pa ob predstavitvi degradiranega okolja dejal tudi, da ob vsem tem ne bi smeli poza-
5
tehnološkim znanjem in opremo prodreti na skoraj neskončen turški rudarski trg. Dobra izvedba celotnega projekta pa bi bila odlična referenca podjetja v tem delu sveta.«
Prisotni ste tudi pri drugih projektih v JV Evropi.
»V Srbiji, v premogovniku RMU »SOKO« iz Soko Banje v bližini Aleksinca in Niša, smo pred podpisom pogodbe za izdelavo jamskih prog za odpiranje nove jame, kamor bomo dobavili tudi opremo in uvedli našo tehnologijo za mehanizirano odko-pavanje že v letu 2018.
V BiH smo stalno prisotni v premogovniku RMU »MRA-MOR« v Mramorju pri Tuzli, kamor smo leta 2008 prodali kompletno opremljen in generalno obnovljen odkop dolžine 60 m. Sedaj poslovno sodelujemo z dobavo rezervnih delov in materialov ter z dobavo opreme pri podaljšanjih odkopa ter z generalnimi remonti na rudarski odko-
pni opremi. Letos bomo dobavili nov odkopni verižni transporter. Na začetku uspešnega sodelovanja z njimi je šlo le za širitev proizvodnje oziroma uvajanje mehaniziranega odkopavanja, sedaj pa sodelujemo pri modernizaciji premogovnika tudi na področjih usposabljanja, razširitve odkopa-vanja, servisiranja itd.
V BiH poslovno sodelujemo tudi s premogovnikom RMU »KAKANJ«, RMU »BREZA« in RMU »DURDEVIK«, kjer gre za manjše posle, za rudnik Lješljane pa smo izdelali osnovni koncept in idejne rešitve za pridobivanje premoga in bentonita. Revizijska hiša je izdala priporočilo investitorju, da za projektiranje glavnega rudarskega projekta izbere našo projektantsko ekipo.«
a
bljati, da zagotavljata rudarstvo in energetika tukajšnjim prebivalcem sorazmerno visok standard, precej višji od slovenskega povprečja. „Dejstvo je, da je Šaleška dolina danes pomembna industrijska in energetska lokacija in da jo kot t&ko vidimo tudi do leta 2050, ker do takrat za zdaj pripravljamo strateške dokumente. In zagotovo tudi za naprej," je dejal Potisek, ki je napovedal, da bodo do konca leta pripravili energetski koncept Slovenije za obdobje 2035-2055. Izzivi so v obnovljivih virih, učinkoviti rabi energije, pametnih omrežjih - optiki in mobilnosti.
Vsi predstavniki lokalnih skupnosti in sindikatov so na posvetu opozorili tudi na negativen predznak, ki ga ima šesti blok termoelektrarne Šoštanj v slovenski javnosti, in pozvali, da predstavniki države spodbudijo pozitiven pristop.
■
Šaleška dolina ima svoje mesto v slovenski energetiki
Lokalni odbor SMC Velenje pripravil posvet o energetski prihodnosti Šaleške doline
Mag. Ludvik Golob: »Žal trenutna situacija na trgu premoga in električne energije ne omogoča standarda, ki smo ga bili vajeni v
preteklosti.«
Naprodaj so še vila Široko, poslovni prostor v Šmartnem ob Paki, Bela dvorana, Steklena direkcija, Restavracija Jezero, upravna zgradba družbe Gost, stanovanja in zemljišča.
Naš čas, 12. 5. 2016, barve: CM K, stran 6
6	V ŽARIŠČU
Univerzalni temeljni dohodek
S poslanci Marijo A. Kovačič, Sašom Tabakovičem in Janom Škobernetom smo razmišljali o univerzalnem temeljnem dodatku - Zdi se, da je naša družba še premalo razvita, da bi ga lahko uvedli in da bi ta vplival na odpravo revščine
Mira Zakošek
Že desetletje so razprave na temo univerzalnega temeljnega dodatka (UTD) aktualne tudi v Sloveniji, čeprav kakšnih zelo temeljitih študij in tudi konkretnih predlogov o tej temi še ni bilo podanih. Ob 1. maju, delavskem prazniku, ko smo veliko razmišljali o položaju delavcev in tudi upokojencev, ki je vse prej kot rožnat, pa se je znova začelo več govorili tudi o tem. Tudi z bolj konkretnimi številkami. Nekateri tako ocenjujejo, da naj bi vsak prebivalec Slovenije prejel približno 300 evrov takšnega dohodka. Na prvi pogled je to seveda zelo razveseljivo. Kdo tega ne bi vzel? Ob tem pa ostajajo odprta vprašanja, kaj bi v resnici s tem pridobili. Bi se delavski in upokojenski položaj s tem res izboljšal? Komu bi se izboljšal in katere dosedanje socialne transferje bi ohranili? Bi ostala šolanje in zdravstvo brezplačna, bi subvencionirali še naprej otroško varstvo, kako bi bilo s štipendijami? Predvsem pa se postavlja vprašanje, kje bi ta denar dobili? Če bi ga delili zgolj toliko, kot ga imamo na voljo danes, bi življenjski standard težko povečali, morda bi ga morali bolj uravnotežiti ... Skratka, odprtih vprašanj je veliko, prav tako tudi mnenj. Mi jih tokrat delimo s poslanci državnega zbora iz Šaleške doline.
Revščino je vsekakor treba odpraviti
Marija A. Kovačič, poslanka DeSUS
»V prazničnih dneh, ko pričakujemo obilo sonca za prosti čas in počitek, nam jo zagode nara-
va. Skrbi, takšnih in drugačnih, kar ni konec.
Družbena neenakost je že naša stalnica. V prizadevanjih, da bi namestili take vzvode, da bi se pokazala učinkovitost, ki bi jo čutili tudi najrevnejši, še ni.
Marija A. Kovačič
Koraki pri pokrivanju kapitalskih naložb v propadla podjetja in banke so tako veliki, da ne zaznamo malih korakov pri dvigu družbenega proizvoda, ne vidimo povečanja zaposlovanja in ne čutimo za zdaj še izrednega usklajevanja pokojnin.
Državni dolg, ki ga želimo
zmanjšati, onemogoča dvig plač, zato se o univerzalnem temeljnem dohodku, za katerega pričakujemo, da mora biti višji, kot je današnja minimalna plača, še nismo pogovarjali, tudi v stranki ne.
Saša Tabakovič
Kaj bi UTD pomenil za naš proračun, za naše gospodarstvo, ne vemo. Menim, da moramo najprej urediti davčno zakonodajo, preveriti prispevne stopnje, ki so bile v dobrih finančnih časih prepolovljene in sta zato danes pokojninska in zdravstvena blagajna osiromašeni. Preveri-
ti moramo tudi nekoč umetno ustavljene faktorje za preračunavanje pokojnin, ki so danes vedno nižji.
Nujno potrebujemo delovna mesta za mlade, da bi po hitro končanem izobraževanju našli
Jan Škoberne
delo, ostali doma in solidarno ustvarjali prispevke.
Ne nazadnje so pomembne tudi druge sistemske spremembe, kot so zdravstvo, pokojnine, kultura, obramba in varnost, demografski sklad, stabilnost bank, posodobljeno šolstvo, znanost in šport ... in še bi lahko naštevala.
Vse to vidim v dobrem sozvočju za učinkovito gospodarstvo!
Šele takrat bo lahko na vrsti tema o spremembi plačnega sistema, seveda v smeri družbene pravičnosti in odprave revščine.«
Neznank je še veliko
Saša Tabakovič, poslanec SMC v državnem zboru
»V poslanski skupini SMC se do tega vprašanja še nismo opredelili, zato ga lahko komentiram izključno v svojem imenu.
V preteklosti me je pritegnilo dejstvo, da UTD v temelju poskuša odpraviti socialno neenakost in revščino, torej nekaj, k čemur tudi sam politično stremim. Pred časom je UTD veljal samo kot teorija določenih znanstvenih krogov, danes pa lahko vidimo, da ga nekatere evropske države želijo izkusiti tudi v praksi. Gre predvsem za države, ki imajo že sedaj visoko dodano vrednost na prebivalca (so gospodarsko močne) in posledično nudijo razmeroma visoko finančno socialno pomoč. Treba se je zavedati, da so to tudi države, ki si lahko „privoščijo" skrajšanje delovnega časa, pri čemer ta ukrep drastično ne posega v gospodarsko rast ali kupno moč prebivalstva. Vprašati se je potrebno, ali bi RS tudi zmogla zamenjavo sistema, saj bi kodo razumevanja socialne pomoči popolnoma spremenili. UTD namreč pomeni, da država drža-
12. maja 2016
vljanu nakaže določen znesek, in s tem se državna skrb v teoriji konča; odpadli bi vsi socialni transferji ipd.
Gre torej za kar nekaj neznank (etičnih, socialnih, ekonomskih), ki bi jih veljalo dobro premisliti v primeru Slovenije, ki se gospodarsko in socialno razlikuje od skandinavskih držav ali Švice (ki jo o tej temi čaka referendum).
Če bi se pokazalo, da bi sistem socialno in ekonomsko funkcioniral tudi pri nas, ga z veseljem podprem.«
Najprej moramo zagotoviti dostojno delo in pravično plačilo
Jan Škoberne, poslanec SD v državnem zboru
»UTD je zelo privlačen koncept zagotavljanja socialne varnosti, vendar zgolj pod pogojem, da kot skupnost ustvarimo dovolj, da ga je mogoče izplačevati v znesku, ki omogoča preživetje ljudi in hkrati odpravi birokratski sistem, ki danes zagotavlja socialno varnost ljudi. Sam ocenjujem, da je bolj kot razprava o UTD-ju pomembno ugotoviti, kakšno industrijsko politiko ima Slovenija in kako naravnati ukrepe države, da bomo ponovno lahko zagnali industrijski, produkcijski potencial države. Deliti namreč ne moremo, če dovolj ne ustvarimo. Čeprav je razprava o UTD-ju strateško zelo zanimiva, moramo danes najprej ugotoviti, kako povečati učinkovitost sektorja države in kako zagotoviti dostojno delo in pravično plačilo, povečano vlogo zaposlenih pri upravljanju podjetij in izkoreninjenje korupcije. Ko zagotovimo slednje, pa lahko začnemo razmišljati o nadaljnjih korakih, med katerimi je tudi UTD.«
a
ODPRODAJA EKSPONATOV KUHINJ S POPUSTI DO 70%
Tel: 03 899 10 14
Odlični pogoji nakupa gospodinjskih aparatov in kuhinj Gorenje. Krediti do 36 mesecev brez obresti in dodatnih stroškov.
Vabljeni v studio Gorenje!
gorenje
STUDIO
Mestna občina Velenje starejšim prijazna
Mira Zakošek
S projektom 'Velenje starosti prijazno mesto' si je Mestna občina Velenje že leta 2009 postavila obsežne cilje, ki jih od takrat vsako leto nadgrajujejo. Lani so združili ta projekt in projekt Socialna vključenost starejših. Uspešno so izvedli številne dejavnosti.
Lani so prvič pripravili brezplačni tečaj za družinske oskrbovance. Vanj se je vključilo 77 občank in občanov. Organizirali so štiri skupine in za to namenili 5.700 tisoč evrov. Udeležence so usposobili za pomoč družinskim članom ob prehodu iz domačega okolja v Dom za varstvo odraslih in za pomoč v domačem okolju. Po končanem tečaju se udeleženci redno sestajajo v klubu svojcev, kjer z izmenjavo izkušenj, nadgrajujejo pridobljeno znanje. Naslednji pomemben projekt so dnevi paliativne oskrbe, ki jih pripravljajo v sodelovanju z Domom za varstvo odraslih. Udeležence so podrobno seznanili z izvajanjem te oskrbe v bolnišnicah, zdravstvenih domovih, domovih za varstvo odraslih in seveda doma. Gre za obravnavo bolnikov, ki jih je prizadela neozdravljiva bolezen, ki vnese v družine veliko stisk. Pripravili so tudi tretji festival znanja in kulture starejših, s katerim so povezali številne univerze za tretje življenjsko obdobje iz domovine in tujine, govorili pa o obdobju po upokojitvi, ko se lahko starejši namesto vsakodnevnim obveznostim posvetijo sebi. Zelo odmeven je tudi projekt starejši za starejše, katerega nosilec je Zveza upokojencev Slovenije, ki delno zagotavlja tudi finančna sredstva. Gre za izobraževanje, svetovanje, vodenje, pomoč in druge potrebne aktivnosti za medsebojno pomoč, ki jo lahko izvajajo starejši, ki so za to še sposobni, svojim kolegom, ki potrebujejo pomoč. V ta projekt pa uspešno vključujejo tudi mlade. Za starejše je pomembna tudi dejavnost društev upokojencev, ki prav tako skrbijo za kakovost življenja starejših. Med drugim uspešno izvajajo projekt 'Viški hrane', Slovenska banka hrane Sibahe in družbeno koristna dela v sodelovanju s centrom za socialno delo. Načrtov je še veliko. Med drugim si želijo v koroško-šaleški regiji oblikovati paliativni tim, ki bi vključeval strokovne sodelavce (zdravnike, medicinske sestre ...).
a
Naš čas, 12. 5. 2016, barve: CM K, stran 7
PRIDOBITVE	7
in razvoj
12. maja 2016

Zanesljiv temelj za obstoj
Obnova in energetska sanacija Bolnišnice Topolšica eden najpomembnejših mejnikov v blizu 100-letnem obstoju - Vrednost naložbe 6,6 milijona evrov - Jeseni mednarodna akreditacija
Obnovljen in energetsko urejen objekt Planika sta svojemu namenu predala Leopold Rezar (prvi z
desne) in Darko Menih.
Tatjana Podgoršek
Topolšica, 6. maja - 6. maj
2016 bo v zgodovini Bolnišnice Topolšice zapisan kot eden najpomembnejših mejnikov v njenem skoraj 100-letnem obstoju. Tega dne so namreč na slovesnosti predali svojemu namenu temeljito obnovljen in energetsko urejen objekt Planika, v katerem izvajajo celotno medicinsko dejavnost bolnišnice. Dela so potekala skoraj 4 leta, vrednost naložbe je - po za zdaj znanih podatkih - blizu 6,6 milijona evrov. Od tega je bolnišnica pridobila 1,2 milijona evrov evropskega denarja, drugo je zagotovila sama. Za ta namen se je dolgoročno zadolžila za 2 milijona evrov. Direktor bolnišnice, primarij Leopold Rezar, je pridobitev označil za zanesljiv temelj za obstoj in razvoj, ki pa mu bodo pravo vsebino s svojim delom morali dati zaposleni. »Glede na izkazano dejavnost, iznajdljivost in požrtvovalnost, je kolektiv med obnovo dokazal, da je sposoben izrabiti vse prednosti, ki jih sedaj nova podoba bolnišnice ponuja. Skupaj z lepim naravnim okoljem bomo to izrabili v duhu našega slogana V objemu ljudi in narave.«
Sprejeli velik izziv in se pogumno podali na negotovo pot
Ob tej priložnosti je Leopold Rezar povedal, da segajo prve
Tatjana Podgoršek
Topolšica, od 6. do 8. maja -
V minulih dneh se je v Topolši-ci zvrstilo kar nekaj športnih in družabnih prireditev, s katerimi so zaznamovali letošnji praznik tamkajšnje krajevne skupnosti (KS).
Na denar od Teša čakali celo leto
Predsednica KS Petra Lipičnik
nam je ob tej priložnosti zatrdila, da so z opravljenim delom v zadnjem letu zadovoljni, saj so skoraj v celoti uresničili zadan program. Največ dela so imeli s cestami. »V KS imamo še kar nekaj makadamskih odsekov, ki jih je treba vzdrževati. Poleg tega je Občina Šoštanj, s katero odlično sodelujemo, pripravila za asfaltiranje 500 metrov odseka ceste čez Lom, zgradila oporne zidove, tudi nasproti Ovčjaka, KS pa je na tej poti uredila varovalne ograje. Trudimo se, da bi asfaltirali čim več cestnih odsekov, a je vse odvisno od razpoložljivega denarja.« Lipičnikova je še povedala, da so lani čakali na denar, predviden za delovanje KS v po-
ideje o obnovi celotnega bolnišničnega kompleksa v leto 2008. Njena rešitev pa se je ponudila z razpisom za možnost pridobitve evropskega denarja za energetsko sanacijo javnih ustanov. Junija 2010 so z ministrstvom za zdravje podpisali pogodbo. Ko je julija 2012 prevzel vodenje bolnišnice, je bil postavljen pred težko nalogo: ali in pod kakšnimi pogoji je projekt, ki je že zamujal, še možno izvesti. Kakršnakoli možnost kot ta, ki so jo izbrali, je bila ne glede na težke razmere nesprejemljiva, kajti ... »če bi bolnišnico prepustili njeni usodi, bi to pomenilo postopno usihanje dejavnosti in na koncu
godbi s Tešem, celo leto. Prejeli so ga konec leta, zato ga bodo lahko uporabili letos.
Sicer pa je sogovornica še dejala, da precej pozornosti namenjajo družabnemu življenju krajanov in drugim aktivnostim. Tako je med drugim novembra lani

KS organizirala srečanje krajanov na martinovo, letos ob dnevu žena. Z denarjem ali kako drugače pomaga društvom pri izvedbi projektov, ki pripomore-
prenehanje njenega obstoja.« Zaradi dotrajanosti stavbe namreč - tako Rezar - ni bil ogrožen le njen razvoj, ampak tudi temeljno poslanstvo bolnišnice, ki je najstarejša zdravstvena ustanova, namenjena zdravljenju pljučnih bolezni v državi in tudi na območju nekdanje Jugoslavije.
Tri leta in pol delali skoraj na gradbišču
Po Rezarjevih besedah so zaposleni tri leta in pol živeli ter delali skoraj na gradbišču. Kmalu po začetku del se je namreč pokazalo, da je objekt precej bolj dotrajan, kot je kazalo prvotno. Tako so poleg energetske sana-
jo k pestrejšemu življenju kraja in krajanov.
Načrti so, uresničitev pa je odvisna ...
Petra Lipičnik je tudi med prednostne naloge do naslednjega krajevnega praznika uvrstila
posodabljanje cest. Kot pravi, bi jih radi asfaltirali čim več. »Načrte imamo, a kaj od tega bomo lahko uresničili, bo v veliki meri odvisno od denarja. Predvidenih
imamo 100 tisoč evrov, od tega imamo zagotovljenih dobrih 50 tisoč v letošnjem proračunu občine Šoštanj, ostalo polovico pričakujemo iz pogodbe s Tešem. A kolikor sem seznanjena, slabo kaže.« Za zdaj je dokaj zanesljivo, da bo lokalna skupnost poskrbela za asfaltiranje že omenjenega odseka Lorbek-Globačnik, predračune so zbirali za asfaltiranje ceste Juvan-Rožej do križa, vendar bo pred kakršnimi koli posegi treba prej urediti plaz. Z občino proučujejo možnost za asfaltiranje cestnega odseka do Hubra. V kratkem naj bi stekla dela pri ureditvi kamnite zložbe pod Medvedom na Lomu. »Zadovoljni smo, ker lahko končno rečemo, da dom krajanov služi namenu, za katerega je bil zgrajen. Rekreacijska telovadnica je namreč zasedena, za naše prostore imamo najemnike ...,« dodaja Lipičnikova.
Še najprej bodo pomagali društvom. Že lani so nameravali urediti vodovodno in električno napeljavo na balinarskem igrišču, vendar z njegovim lastnikom -tamkajšnjo bolnišnico - niso našli skupnega jezika. Letos so se dogovorili za ustrezno rešitev in še ta mesec naj bi dela stekla. Izvedli jih bodo po finančnih možnostih. Poleg omenjenega upajo, da bodo lahko v sodelovanju z Občino Šoštanj uredili trim stezo, tako kot je bila urejena že pred časom.
a
cije opravili še nujna investicijsko vzdrževalna dela, zamenjali preperelo električno napeljavo, vodovodno in notranje ter zunanje kanalizacijsko omrežje. Uredili so centralno prezračevanje in klimatizacijo bolnišnice, zamenjali okna, streho, obnovili pročelje. Bolniške sobe so razširili za širino balkonov in tako pridobljen prostor porabili za sanitarije v bolniških sobah. Večina sob je triposteljnih s priključkom za TV, na voljo je internetno omrežje, nova so svetila, stropi, ogrevalna telesa . »Največ so z vlaganji pridobili bolniki, saj je od zdaj njihov bivalni standard bistveno boljši, zaposleni imajo sedaj boljše delovne pogoje.« Po besedah Leopolda Rezarja danes radostno sprejemajo pozitivne odzive lokalnega okolja, ki je svoje zadovoljstvo izrazilo konec lanskega leta z izjemno uspešno donatorsko akcijo bolnišnici za nakup sodobne električne poste-
lje. Največja nagrada pa je zanje zadovoljstvo bolnikov. Rezar se je ob tej priložnosti zahvalil zaposlenim in vsem, ki so jim pomagali pri velikem izzivu. Verjame, da bodo v sodelovanju z ministrstvom za zdravje »zakrpali« še naložbeno luknjo, v jeseni pa med drugim načrtujejo še pridobitev mednarodnega certifikata.
Zadovoljstvo ob pomembni pridobitvi za kraj Topolšico, občino Šoštanj, predvsem pa za bolnike je izrazil tudi župan Občine Šoštanj Darko Menih. Po njegovih besedah uresničujejo skupne projekte z roko v roki. Mednje sodi tudi obnova vile Breda in objekta Smrečina, ki danes kvarita videz zdraviliškega kraja. Marko Škoberne, predsednik uprave družbe Esotech Velenje, ki je bil pri projektu vodilni izvajalec del, pa je bolnišnici izročil donatorski ček v vrednosti 5.000 evrov.	a
Med ogledom sodobnih bolnišničnih prostorov
Veliko dela s cestami
V krajevni skupnosti Topolšica zaznamovali krajevni praznik predvsem s športnimi in zabavnimi prireditvami
r
r
Svetniška skupina SLS Velenje organizira 17. maja ob 19. uri v Knjižnici Velenje
okroglo mizo z naslovom
Šaleška dolina, kako naprej?
Na okrogli mizi bomo razpravljali o problemih premogovništva, energetike in industrije, neustrezni infrastrukturi, ki ni zanimiva za nove investitorje ...
Sodelovali bodo:
•	dr. Andrej Umek (predsednik Strokovnega sveta SLS in bivši minister za okolje in prostor)
•	Primož Jelševar (podpredsednik SLS in direktor Inštituta dr. Antona Korošca)
•	Rok Bezlaj (predsednik obrtne zbornice Velenje)
•	Mihael Letonje (mestni svetnik in podpredsednik MO SLS Velenje)
•	Simona Tušar (mestna svetnica, predstavnica mladih in MO SDS Velenje).
Okrogle mize se bo udeležil tudi predsednik Slovenske ljudske stranke mag. Marko Zidanšek.
Vljudno vabljeni vsi, ki vam ni vseeno, kako se bo razvijala Šaleška dolina.
Naš čas, 12. 5. 2016, barve: CM K, stran 8
8
PREGLED TEDNA
"»WAS
12. maja 2016
OD SREDE do torka
Mojca Štruc
Sreda, 4. maja
Stranka DeSUS je kot kandidata za ministra za kulturo predlagala Toneta Peršaka.
Po posvetu, na katerem je večina pravnih strokovnjakov potezo predsednika DZ Milana Brgleza ocenila za pravilno, je predsednik Borut Pahor podpisal odlok o razglasitvi treh zakonov, o katerih naj bi sicer odločali na referendumu.
Novi minister za kulturo naj bi bil Tone Peršak.
Izrael je sporočil, da bo na sedežu zveze Nato v Bruslju odprl stalno predstavništvo.
Rusija pa je zvezi Nato, ki načrtuje, da bo v vzhodne članice poslala dodatne sile, odgovorila s protiukrepom, tako da bo na svojo zahodno in južno mejo poslala tri dodatne divizije.
Evropska komisija je predlagala odpravo vizumov za Turčijo, če bo ta izpolnila preostala zahtevana merila v skladu z danimi zavezami.
V Kanadi je izbruhnil gozdni požar, zaradi katerega so morali evakuirati celotno prebivalstvo Fort McMurrayja s skoraj 80 tisoč prebivalci.
Getrtek, 5. maja
Milan Brglez je predstavnikom sindikata delavcev migrantov sporočil, da, upoštevajoč ustavno utemeljene razloge ne bo določil koledarskega roka za zbiranje referendumskih podpisov.
Vlada je potrdila nadaljnjo podporo pogajanjem o sklenitvi prostotrgovinskega sporazuma med ZDA in EU (TTIP).
Na izredni seji državnega zbora je predsednik Borut Pahor poslancem poudaril, da je Slovenska vojska že tretje leto zapored na najnižji točki pripravljenosti delovanja, in pozval k posodobitvi varnostnega sistema.
Odbor državnega zbora za delo je potrdil dopolnjeni predlog novele zakona o socialnem varstvu, ki med drugim ukinja obvezno pripravništvo za diplomante socialnega dela.
Kljub prekinitvi ognja so iz Sirije poročali o novih smrtnih žrtvah - v zračnem napadu na begunski center na severu države je bilo ubitih najmanj 28 ljudi.
V Izraelu so se z dvema minutama molka spomnili šestih milijonov Judov, ki so bili v holo-kavstu ubiti med drugo svetovno vojno v nacističnih taboriščih.
Petek, 6. maja
Državni izpitni center je policiji poslal prijavo zaradi domnevne prodaje navodil za maturite-tni esej iz slovenščine, direktor izpitnega centra pa je odredil notranji nadzor.
Sindikalisti so opozorili, da je treba hkrati z razpravo o pokojninskem sistemu nujno spregovoriti tudi o vprašanju zaposlovanja mladih in prekarnih oblikah dela, ki siromašijo pokojninsko blagajno.
Turški predsednik Erdogan je Evropski uniji odločno sporočil, da Turčija ne bo spremenila pro-titerorističnega zakona, čeprav je to pogoj EU za odpravo vizumov za turške državljane.
Kim Džong Un želi konsolidirati svojo oblast.
V Severni Koreji se je začel prvi kongres vladajoče Delavske stranke po letu 1980. Odprl ga je Kim Džong Un, ki želi z njim konsolidirati svojo oblast.
Sobota, 7. maja
Blizu prelaza Brenner med Italijo in Avstrijo se je popoldne na italijanski strani zbralo več sto levičarskih protestnikov, ki so izrazili nasprotovanje ideji Avstrije, da bi za obvladovanje mi-grantskega toka uvedla nadzor na prelazu.
V Varšavi se je na protestu za ohranitev Poljske v EU in proti vladajoči konservativni stranki zbralo okoli 240 tisoč ljudi.
Po osvoboditvi zaseženega območja iz rok Islamske države v Iraku so tam odkrili že 50 množičnih grobišč.
Žabja perspektiva
V Varšavi se je zbralo okoli 240 tisoč ljudi.
Kanadske oblasti so se borile s požarom grozljivih razsežnosti. Zaradi močnega vetra je grozila nevarnost, da se bo požar v 24 urah razširil na dvakratni obseg.
Nedelja, 8. maja
V Topolšici so zaznamovali obletnico osvoboditve in konca 2. svetovne vojne pri nas.
DZ in občinske svetnice, ostaja pa poslanka.
Rusija je obletnico zmage Sovjetske zveze nad nacistično Nemčijo zaznamovala z vojaško parado, na kateri je sodelovalo 10 tisoč vojakov, 135 vojaških vozil in 71 letal.
Avstrijski kancler Werner Faymann je zaradi poraza stranke na predsedniških volitvah odstopil.
Po dvodnevni razpravi so grški poslanci in poslanke sprejeli
Rusi so znova pripravili veličastno parado.
Ruski predsednik Vladimir Putin je ob 71. obletnici zmage nad nacisti v drugi svetovni vojni izrazil čestitke državam nekdanje Sovjetske zveze.
Pred grškim parlamentom se je zbralo več deset tisoč protestni-kov, ki so nasprotovali sprejemu novega svežnja varčevalnih ukrepov, tik preden so grški poslanci glasovali o njih.
Egiptovske oblasti so sporočile, da je bilo na obrobju Kaira ustreljenih in ubitih osem policistov v civilnih oblekah.
Ponedeljek, 9. maja
Namestnik generalnega sekretarja zveze Nato Alexander Ver-shbow je med obiskom v Ljubljani opozoril, da mora Slovenija obrniti trend padanja sredstev za obrambo.
davčno in pokojninsko reformo, kakor so od njih zahtevali mednarodni posojilodajalci.
Torek, 10. maja
Združena lista je izrazila željo, da vlada do razkritja celotne vsebine pogajanj od Bruslja zahteva ustavitev pogovorov o trgovinskem sporazumu TIPP, o katerem bi morali izvesti posvetovalni referendum. Kot so dodali v svojem predlogu, bi bil za nas najboljši posvetovalni referendum.
Predsednika Pahorja skrbi (ne)pripravljenost Slovenske vojske.
Zaradi afer z jopicami je Bojana Muršič odstopila z mesta podpredsednice DZ in z mesta občinske svetnice.
Poslanka SD Bojana Muršič je priznala, da je glede spornega nakupa jopic iz flisa z denarjem občine Ruše zavajala javnost, kar obžaluje, in sporočila, da zato odstopa z mesta podpredsednice
Sklenila sta dogovor med vlado in glavnim mestom.
Premier Miro Cerar in ljubljanski župan Zoran Jankovic sta podpisala dogovor o izvajanju zakona o glavnem mestu, ki naj bi omogočil izvajanje nekaterih infrastrukturnih projektov.
Predsednik vlade Miro Cerar je sprejel odločitev, da bo državnemu zboru v imenovanje na mesto ministra za kulturo predlagal Toneta Peršaka.
V sirskem mestu Alep, ki je razdeljeno med vladne sile in upornike, so še enkrat podaljšali premirje.
Finančni rajh
Špela Kožar
Revščina je protiustavna. To dejstvo potrjuje več členov slovenske ustave, pa vendar jim ne sledimo oziroma, bolje rečeno, jim politika ne sledi. Nerazumljivo se zdi, da z enim zamahom porušimo tisto, kar smo gradili od konca druge svetovne vojne in bi lahko bil model za Evropo - socialna država. Ne, raje se prilagajamo evropskemu neoliberalnemu modelu.
Družba ne obstaja, pomemben je le posameznik, je dejala Margaret Thatcher. Na tej maksimi je gradila svojo vladavino, se spe-čala z Ronaldom Reagonom, in? Njun poljub smrti živimo danes. Drži, ko smo se odločili za plebiscit, smo se odločili za prehod v kapitalizem, kar si premalokrat priznamo, a po drugi strani je tudi kapitalistična ureditev lahko takšna ali drugačna, odvisna torej od delovanja države same. In kako deluje naša? Tako, da imamo po petindvajsetih letih dve Sloveniji - večinsko, za katero zakoni, davki, parkirni listki, čakalne vrste veljajo, in ono drugo. Državljane, ki ob nenadni bolezni, smrti v družini ali odpovedi delovnega razmerja ne zmorejo več preživljati sebe in svoje družine, in one druge.
S kolegico pripravljava dokumentarni film o revščini v Sloveniji, statistiko podrobneje spremljam že dve leti in eden zadnjih podatkov: 56 tisoč slovenskih otrok je revnih! Nakar mi poznavalka razmer na terenu navedeno komentira: Polovica Slovenije živi na pragu revščine!
Prag revščine je 600 evrov. Največ revnih je med upokojenci, še posebej med vdovami nad 65. let, torej med državljani, ki so delali, da bi zdaj, na jesen življenja - ne mogli dostojno živeti. Ljudi, ki imajo toliko premoženja kot polovica celotnega revnega sveta skupaj, je zgolj za en avtobus. Tretji rajh prejšnjega stoletja je finančni rajh tega stoletja. Vojno je nasledilo umiranje na obroke. In nekateri spet živijo življenje, nevredno človeka - spet nimajo za hrano in oblačila, zase ali za svojega otroka. Še en statistični podatek mi odzvanja v glavi: socialna varnost za vse revne bi znesla manj kot 2 % svetovnega BDP. Perverzno.
Da, odločitev za revščino je načrtovana, sistemska. Ničesar nima opraviti s posameznikovo nesposobnostjo, čeprav je delavec kaj hitro označen za takega. Gre za odločitev politike in ne odločitev državljanov, vsaj dokler ti aktivno ne posežejo v spreminjanje zakonodaje. A kaj, ko tudi to ne pomaga. Rušenje nekega sistema pomeni vsesplošno revolucijo, ne zgolj vložitev enega ali dveh referendumov. Komu se da, kdo je za?
Vendar je lahko apatija vse prej kot nedolžna; zaradi nje lahko državo tudi izgubimo. Države, kot vemo, niso trajne tvorbe in Slovenci smo se očitno rodili na srečni strani zgodovine, da smo se kot narod sploh uspeli obdržati. A uspeli smo zato, ker smo bili ena skupnost, ne dve. Še naša generacija je čutila vez z domovino, kaj pa mladi danes? Veljajo za izgubljeno generacijo, ki v Sloveniji ne vidi prihodnosti.
Zgolj v petindvajsetih letih. Da, državo lahko zelo hitro izgubiš. Zavidam vsem, ki so živeli večino časa v socializmu; ker je bil vzgojno-izobraževalni sistem brezplačen, ker si je lahko vsakdo postavil hiško, ker je imel vsakdo zdravstveno zavarovanje.
Zdaj pa imamo zdravstveno ambulanto za brezdomce. Ki sprejema tudi tiste zaposlene, ki si zdravstvenega zavarovanja ne morejo privoščiti.
Več za stavbna zemljišča
Šmartno ob Paki - V teh dneh so ali še bodo lastniki oziroma uporabniki nepremičnin v občini Šmartno ob Paki prejeli obvestilo o dopolnjenih - spremenjenih podatkih glede površin stavb, za katere plačujejo nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča.
Na občinski upravi so pojasnili, da je to posledica Zakona o gradnji objektov, ki jasno določa, da je za namen odmere nadomestila treba izhajati iz uradnih državnih evidenc, kar pomeni, da morajo občine za zazidana zemljišča pridobiti podatke o stavbah in delih stavb iz Registra nepremičnin (REN). Posledično se je lokalna skupnost na začetku leta lotila izdelave novih evidenc, ki temeljijo na podatkih, zbranih pri popisu nepremičnin v letu 2010, in kasnejših popravkih. Ob sprejetju odloka leta 2003 ni bilo tako, ker tudi ni bilo natančnih odmer, ampak je bila ocena površin stavb izračunana predvsem na osnovi posnetka iz zraka in pridobljene višine stavbe.
Ker obstaja možnost, da državni register nepremičnin ni povsem ažuren, na občinski upravi ob tem dodajajo, naj občani preverijo prejete podatke in morebitne nepravilnosti odpravijo na Geodetski upravi RS ter jih sporočijo na občino. Prav tako opozarjajo, da zaradi nepopolnih evidenc do sedaj ni bilo obračunano nadomestilo za stavbno zemljišče za garaže kot samostojne objekte. Ti so od letos dalje tudi zajeti v evidenci. Podatki za pravne osebe so redno preverjeni, zato bodo dobili obvestilo le tisti lastniki oziroma uporabniki objektov, ki bodo z letom 2016 prvič vključeni v obračun.
Prve analize so pokazale, da bo večina zavezancev prejela odločbe z nekoliko višjim obračunom nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča.	■ tp
■
Naš čas, 12. 5. 2016, barve: CM K, stran 9
Bojana Špegel
Velenje, 7. maja - V soboto je sonce posijalo že zgodaj. Že v jutranjih urah, ko so na Titovem trgu in prehodu proti Cankarjevi cesti postavljali še zadnje stojnice, razstavljala letos že 21. Cvetličnega sejma pa so na njih že postavljali na ogled svojo »robo«. In te, tokrat res raznolike, je bilo letos videti veliko. Napolnili so namreč kar 60 stojnic, dogajanje na sejmu pa je bilo pestro tudi med njimi.
Pol ure po uradnem začetku sejma je zaživel tudi spremljevalni program. V njem so se tudi letos predstavile vse generacije domačinov, ki so pele, plesale, igrale ... Prav ob vsakem nastopu se je pod odrom zbrala množica obiskovalcev. Ni jih bilo malo, ki so se za spomin fotografirali pred velikim cvetličnim okvirjem, nič manj, ki so na sejem prišli prav zato, da so kupili sadike balkonskih rož, zelišč in vrtnin. Mnogi so opazili, da je prav tovrstne ponudbe, ki pravzaprav sejmu daje ime, manj kot prejšnja leta. S tem se je strinjala tudi predstavnica organizatorjev sejma in direktorica Festivala Velenje Barbara Pokorny. Povedala nam je, da ravno zato razmišljajo o spremembi imena sejma. »Enaindvajset let je dolga doba. Ko smo na Titovem trgu postavljali prve cvetlične sejme, v Velenju ni bilo veliko tovrstne ponudbe, tudi kmečka tržnica še ni delovala v današnji podobi. Zato smo takrat in tja do petega sejma lažje privabili k sodelovanju vse, ki so ponujali različne sadike, sedaj pa mnogi te ponujajo že na kmečki tržnici. Ponudbo na našem sejmu smo ravno zato z leti obogatili tako z izdelki umetnostne obrti kot kulinariko, na njem se predstavljajo tudi različne organizacije in društva. Sejem je postal prijeten pomladni dogodek, zato se dogovarjamo, da mu že naslednje leto damo ime
Velenje, 28. aprila - 21. aprila so v velenjski vili Bianci ustanovili Regijsko turistično zvezo Saška. Predsednik je postal Franc Špegel iz Turistične zveze Velenje. Prvi korak je torej storjen, nas pa je zanimalo, kako bodo začrtali delo v tej regijski povezavi.
Franc Špegel je zelo vesel, ker jim je uspelo idejo o regijski zvezi turističnih društev izpeljati dokaj hitro, sploh, ker je bila to njegova velika želja. »Na dnevih slovenskega turizma v Novi Gorici smo veliko govorili o povezovanju v turizmu. Prav je, da se to dogaja tudi na ravni društev, zato smo že takrat začeli akcijo,
Pomladni sejem.« Vsekakor bo sejem ostal, saj je ljudem všeč, zagotovo pa bodo dodajali še nove vsebine.
Kako smo si različni
Mnogi obiskovalci - prevladovale so družine - so otroke »zaposlili« v ustvarjalnih delavnicah, ki jih je bilo več. Že tradicionalno so jih pripravili na MZPM Velenje, otroci so lahko ustvarjali iz gline, kjer so jih usmerjali člani društva Šaleški likovniki, prav posebna pa je bila delavnica, ki jo je pripravila krajinska arhitektka Kaja Flis. Na travniku pri domu kulture so si lahko malčki ogledali različne rastlinice, nato pa so se zaposlili s prepoznavanjem njihovih vonjev, zaprtih v steklene kozarčke. Kaja nam je povedala: »Otroke izjemno zanima vse, kar se jim danes pripravila. Radi delajo z zemljo, cvetlicami. Kot vidite, se lahko rastlin dotikajo, posebej pa uganjujejo različne vonje, saj sem zelišča zaprla v steklene kozarce. Ljubezen do narave je po mojem prirojena, a jo je treba spodbujati. Zanimivo je, da otrokom diši marsikatera rastlina, ki meni ne. Okusi so že pri najmlajših močno različni.«
da društva Šaleške, Spodnje in Zgornje Savinjske doline in Koroške povežemo v skupno zvezo. Ustanovili smo delovno skupino, ki je kar nekaj mesecev pripravljala »teren« za ustanovno skupščino.« V nekaterih društvih je do dogovora prišlo zlahka, drugje so bili pogovori kar trdi. »Kot kaže, nekateri povezovanju še ne zaupajo. Težave imamo predvsem v Zgornji Savinjski dolini, kjer so se sedaj vključili tudi vsi župani, da bodo poskušali nagovoriti svoja turistična društva, da se pridružijo zvezi Saška. Tudi na Koroškem nekaj društev še ni vključenih. Pričakujemo, da
k.

Senzacije v jedčevih ustih
Lokalni gostinci - Gost, Gorenje Gostinstvo, Kavarna Lucifer in S.U.R.F. inštitut - so na stojnicah ponudili obiskovalcem kulinarične prigrizke z okusom po-
Franc Špegel, predsednik Regijske turistične zveze Saška, je zelo optimističen. »Najprej moramo vsem povedati, da obstajamo, potem bodo sledile skupne akcije.«
bo članstvo v zvezi od sedanjih 42 društev naraslo na okoli 60.«
Špegel je še enkrat poudaril, da je povezovanje pomembno iz več razlogov. »Med sabo se želimo obveščati, se vabiti na prireditve in vedeti, kaj pripravljajo v posameznih turističnih društvih.
mladi. Večina jih je jedi pripravljala kar pred očmi obiskovalcev. Prav posebna je bila ponudba S.U.R.F. inštituta, ki ga je (so) ustanovil 31-letni Martin Rojnik. Njegova družina ima kmetijo na Graški gori, gojijo pa tudi zdravo
Prvič se bomo skupaj predstavili na dnevih slovenskega turizma, ki bo letos v Radencih. Tam želimo širši javnosti predstaviti Saško in jim povedati tudi, kaj želimo. Kot celota se bomo predstavili na sejmu Alpe - Adria, zagotovo pa bomo svoje povezovanje poskušali čim prej predstaviti tudi v Velenju, na tradicionalnih prireditvah TZ Velenje.« Ob tem je sogovornik še enkrat poudaril, da ne bodo hiteli, da bodo Saško razvijali tudi glede na finančna sredstva, ki jih bodo uspeli pridobiti. Njihov glavni vir bodo proračuni občin, iz katerih prihajajo društva, ki so se včlanila v Saško. »Najprej moramo vsem povedati in pokazati, da obstajamo. Prepričan sem, da naša regijska zveza lahko veliko naredi pri promociji posameznih mest in krajev v regiji, kar bodo, upam, prepoznale tudi občine. Optimističen sem tudi zato, ker mislim, da imamo izjemno dober upravni odbor, ki je res pripravljen delati,« je za konec poudaril predsednik Saške. ■ Bš
TURIZEM
zelenjavo in zelišča, ki so osnova njihovih jedi. Na 750 metrih nadmorske višine pogoji pridelave zelenjave niso najbolj ugodni, a jo nenehno dopolnjujejo in nadgrajujejo. Martin, ki se tudi sam prehranjuje brezmesno, se je nad kulinariko navdušil po končanem študiju organizacije dela, ko se je po nova kulinarična znanja odpravil v Berlin. Tam se je veščin priprave zdrave hrane učil v 12 vrhunskih restavracijah, znanje je dopolnjeval tudi pri svetovno znani Ani Roš. Po-
tem je skupaj s prijatelji odprl Inštitut S.U.R.F., kjer danes dela že 20 ljudi. Martin pripoveduje: »Ukvarjamo se z razvojem odgovornih prehrambnih alternativ. Pripravljamo hrano, ki ima najnižji negativni vpliv na okolje in dober vpliv na zdravje ljudi. V tem kratkem času smo razvili ulične koncepte visoko kulina-
■
9
rične ponudbe, razvijamo nove prehrambne produkte, tako po ■ Sloveniji kot v tujini pa uspešno izvajamo tudi cateringe. Želimo si, da našo hrano spozna čim več ljudi, saj gre za živo, polnovredno hrano, ki zadosti celo- ■ dnevne potrebe, in to brez mesa. Uporabljamo lokalne surovine, zato sodelujemo s številnimi eko ■ kmetijami. Pogosto svojo ponudbo povezujemo z umetniškimi dogodki, sploh v Ljubljani.« Iz- ■ vemo še, da s pomočjo starodavnih in modernih tehnik poskušajo ustvariti eksotične okuse, ki jih Slovenci še niso vajeni, a so jim, ko jih poskusijo, praviloma všeč, saj, kot pravi naš sogovornik, »ustvarjajo senzacije v jedčevih ustih«. Skepse pa je še veliko, izvemo. Na sejmu so ponudili zanimiv jedilnik, obroki pa so nastajali sproti, pred očmi obiskovalcev. V njih so uporabili veliko divjih zelišč in okusnih cvetlic, nabranih na Gra-ški gori. Martin nam predstavi jedilnik. V »zvitežu« je bila osnova ajdova tortilja z domačo majonezo in domačim paradižnikovim prelivom. Na vroči plošči so spekli polpete iz šitaki gob, bukovih ostrigarjev in špargljev, ki jih fermentirajo sami. Dodali so mlado solato in divjo krešo. Res okusno. Kar velja tudi za sladico, ki so jo pripravili iz borovnic, lešnikovega biskvita in limonine kreme. Okrašena je bila s cvetlicami, ki so jih našli na domačem vrtu.
a
12. maja 2016
uaSfiAS
Sejem z okusi in vonji pomladi
Manj cvetlic in sadik, več drugih aktivnosti - Sejem spreminja podobo in ponudbo Obisk tudi letos odličen
Kaja Flis je otroke spodbujala, da so prepoznavali vonje zdravilnih zelišč, zaprtih v steklene kozarce. Ko so jih prepoznali, jim je
predstavila tudi rastline.
V New Yorku danes nagrada za Promenado
Med letošnjimi nagrajenci arhitekturnega natečaja Architizer A+ so tudi trije slovenski projekti dveh arhitekturnih birojev. To sta projekta ABIRO-ja Promenada Velenje in Vinska klet Brežice ter projekt Kolesarska brv čez reko Savo v Bohinjski Bistrici biroja DANS ARHITEKTI. Podelitev nagrad bo danes.
Namen nagrad Architizer A+ je nagrajevanje pomembnih dosežkov v arhitekturi po svetu in njihovega pozitivnega prispevka k vsakdanjemu življenju. Architizer.com je največja svetovna skupnost arhitektov na internetu, ki ima več kot milijon mesečnih ogledov.
Nagrajence izbira žirija, sestavljena iz 300 uglednih osebnosti z različnih področjih, med njimi mode, založništva, oblikovanja, nepremičninskega razvoja in tehnologije. Prireditve ob izboru v New Yorku trajajo teden dni.
ABIRO-jev projekt Promenada Velenje iz leta 2014, ki je pomemben korak k oživitvi mestnega jedra, je dobil nagrado v kategoriji javnih parkov.
a mz
Hiteli bodo počasi
Regijska Turistična zveza Saška ima velike načrte - Računajo, da se ji bo pridružilo še nekaj društev - Prva naloga bodo skupne promocije
Mnogi so na sejem prišli zato, da kupijo sadike rož in zelenjave, zadržali pa so se tudi zaradi pestrega dogajanja in sončnega vremena.
Martin Rojnik in Sara Vučkovič sta pred očmi obiskovalcev celo dopoldne pripravljala okusne obroke iz zdravih, za marsikoga nenavadnih sestavin. Okusi brezmesnega obroka so navdušili tudi najbolj skeptične.
Naš čas, 12. 5. 2016, barve: CM K, stran 10
10
IZOBRAŽEVANJE

12. maja 2016
Tehnični dan za devetošolce
Glavni namen je dopolnitev znanja o prometni varnosti
Milena Krstič - Planine
Velenje, 6. maja - Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Mestne občine Velenje je v sodelovanju s policisti, gasilci, člani Zveze šoferjev in avtome-hanikov, zdravstvenim domom in zdravniškim društvom v petek pripravil tehnični dan za deve-
tošolce velenjskih osnovnih šol.
Začel se je z interaktivno delavnico »Še vedno vozim, vendar ne hodim«, ki jo je v kulturnem domu pripravil zavod VOZIM. Na Titovem trgu pa se je tehnični dan nadaljeval s prikazom varne vožnje s kolesom na poligonu, oživljanjem ponesrečenca, predstavitvijo prometne policije, reše-
valnega vozila, gasilske enote ...
Glavni namen tehničnega dneva, na katerega vedno povabijo tudi druge - in številni dogajanje z zanimanjem spremljajo -je dopolnitev znanja o prometni varnosti ter seznanitev s konkretnimi in uporabnimi nasveti za ukrepanje ob prometnih nesrečah.	■
Udeleženci so dobili veliko uporabnih nasvetov za ukrepanje ob nesreči.
Nacionalni otroški parlament
Ljubljana, 11. aprila - Otroški parlament je oblika sodelovanja mladih osnovnošolskih parlamentarcev po vsej Sloveniji. Letos je potekal že 26. otroški parlament. Po Sloveniji imamo 17 regij, iz vsake pride na nacionalni otroški parlament 6 izvoljenih
nega zbora, in drugi.
Gostom so udeleženci otroškega parlamenta postavljali vprašanja, eno od njih je postavil predstavnik naše regije Matej Zidarn. Predsednika vlade je vprašal, če je njegova služba to, o čemer je vedno sanjal. Cerar je odgovoril:
oziroma psihičnega nasilja. Večina nasilnežev, ki ustrahuje ali izvaja psihično nasilje, pa ostane nekaznovanih, ker veliko ljudi ne opazi tako imenovanih poškodb, ki prizadenejo človeška čustva in ne kažejo fizičnih poškodb. Nasilje, internet in okolica, v ka-
Predstavniki regije na nacionalnem otroškem parlamentu v Ljubljani
predstavnikov. Predstavniki naše regije (Šaleška, Spodnja Savinjska in Zgornja Savinjska dolina) na 26. nacionalnem parlamentu so bili: Gaj Muršec (OŠ Livada Velenje), Nina Pohorec (OŠ Gustava Šiliha Velenje), Matej Zidarn (OŠ Mozirje), Ema Kočnar (OŠ Luče), Aljaž Primožič (OŠ Prebold) in Katarina Stepišnik (I. OŠ Žalec). Vseh 108 mladih parlamentarcev se je zbralo 11. aprila v državnem zboru Republike Slovenije. Debatirali smo o letošnji temi Pasti mladostništva. Prisotni so bili tudi nekateri pomembni in znani Slovenci, med njimi Borut Pahor, predsednik republike, Vlasta Nussdorfer, varuhinja človekovih pravic, Darja Groznik, predsednica ZPMS, Miro Cerar, predsednik vlade, Milan Brglez, predsednik držav-
»Da bi ravno kdaj to dojemal kot sanje, priznam, da nisem. Izziv, ki sem ga sprejel s to vlogo, je zame velik in me zanima. Zdi se mi pomembno, da delam nekaj za družbo.« Mladim pa je svetoval tudi, naj sanjajo še rezervne sanje, saj se ne izide vedno vse po načrtih. Gostje so sledili razpravi, razdeljeni na štiri dele: internet, nasilje, samopodoba in ko pride do stiske, kam po pomoč. Med razpravo smo ugotovili, da imamo različne poglede na svoje težave. Spoznali smo, da je internet sam po sebi koristen in nenevaren, nevarni so večinoma le ljudje, ki se lahko skrijejo za ekran in zlorabijo ali izsiljujejo druge. To je tudi ena od pogostejših vrst nasilja. Fizično nasilje je redko, vendar še vedno prisotno. Več je verbalnega
teri živimo, lahko vpliva dobro ali slabo na našo samopodobo. Zaradi žaljivih besed in vpliva medijev velikokrat pride do psihičnih bolezni, kot so depresije, motne hranjenja, samopoškodo-vanje ... Mladi, ki podležejo tem boleznim, ne vedo, kam se lahko zatečejo po pomoč. Tu smo izpostavili Tom telefon - anonimni telefon, spletno stran To sem jaz in preprost pogovor z bližnjimi osebami. Zadnja naloga otroškega parlamenta, ki ga pripravlja Zveza prijateljev mladine Slovenije, je bila določiti temo za naslednje leto. To bo »Otroci in prihodnost«.
a Nina Pohorec in Burja Podlesnik OŠ Gustava Šiliha Velenje
»Upam, da prostovoljstvo ni pogrešljivo«
Naj prostovoljka mestne občine Velenje v kategoriji do 30 let nenehno išče nove priložnosti, počasi pa tudi zaposlitev
Tina Felieijan
Pomladno razpoložena, sicer pa v vseh letnih časih nasmejana Nataša Makovšek je pravkar zaključila poklicni tečaj predšolske vzgoje in se pripravlja na maturo, obenem pa piše magistrsko nalogo. Opravljanja več nalog hkrati je vajena že od začetka srednje šole, ko seje v okviru obveznih izbirnih vsebin prvič srečala s prostovoljnim delom. Od takrat je sodelovala z raznimi lokalnimi in državnimi organizacijami: ukvaijala se je z otroki v vrtcu in mladino pri MZPM Velenje, vodila je pogovorne, ustvarjalne delavnice, tabore, kolonije, ekskurzije za mladino, pripravljala je sestanke, bila je predsednica društva študentov pedagogike in andragogike, prostovoljka na filmskem festivalu Kino Otok v Izoli, je ena od soavtorjev projekta DAN - druženja aktivnih najstnikov, kijih samoiniciativno, prostovoljno ter na osnovi lastnih znanj in izkušenj snuje ekipa mladih Velenjčanov, za vse to in tisto, česar ni naštela, pa je letos postala naj mlada prostovoljka velenjske občine.
Najbolj jo
navdušuje mladinsko delo
Otroke ima zelo rada in zato je svoje prvo prostovoljno delo opravljala v vrtcu, od koder je delo nadaljevala pri velenjski zvezi prijateljev mladine,
>
»Priznanje ni poplačilo za trud, saj ne čutim, da se trudim, ko opravljam prostovoljno delo, saj mi je v veselje. Je pa potrditev, da sem na pravi poti, ki bi jo rada nadaljevala.«
ki ji je ostala zvesta deset let. Sicer pa je najbolj na vezi s projektno skupino DAN, ki pravkar testira pogovorne delavnice za osmošolce na teme, ki mlade zanimajo ali jih težijo, nato pa jih namerava izvajati po šolah. Tudi z zavodom BOB, pri katerem izvaja mladinsko ulično delo - z mimoidočimi mladimi debatira o pomenu javnih površin. »Če si tega želiš, si radoveden in iščeš priložnosti, vedno kaj najdeš. Še preveč,« pravi polno zaposlena Nataša. »Ob začetku študija sem hodila na predavanja, po tem pa na kavo. A sem ugotovila, da to ni
najbolj zame. Takrat sem našla društvo Mozaik in se v romskem naselju začela družiti z otroki in jih poučevati. Različna dela in sodelovanja so se začela vrstiti.« S tem, ko je pravzaprav delala, kar jo veseli, je pridobivala številne izkušnje z različnih področij. To je po njenem mnenju nekaj najboljšega, kar lahko delo da prostovoljcu.
Nataša Makovšek bo pomlad preživela delavno, kakopak, a vseeno si želi sonca, oddiha v naravi pa tudi kake zabave v mesecu mladosti. Foto Anže Kovač
Vrednota, ki koristi vsem
Prostovoljstvo seji zdi pomembno z vsaj dveh vidikov: prostovoljci se lahko preizkušajo v marsičem, odkrivajo, kaj jih veseli, nabirajo izkušnje in se potem lažje usmerijo v poklic ali službo. »Poleg tega pa s prostovoljnim delom marsikomu polepšamo kakšno uro ali vsaj trenutek.« Prostovoljno delo je pri nas tradicionalna vrednota. Kakšna bi po njenem mnenju bila naša družba brez njega? »Mogoče manj solidarna in povezana, ljudje bi morda bili še bolj odtujeni. Mislim, da prostovoljstvo zbližuje in vzbuja čut in pozornost do sočloveka, zato pa izboljšuje družbo,« razmišlja Nataša, ki se strinja s tezo, da je nesebično dejanje na nek način paradoks, saj vedno, ko nekaj storimo za druge, ne da bi pričakovali korist zase, kljub temu nekaj dobimo nazaj.
Včasih pa gre čez meje
Čeprav sama ogromno dela in verjame v prostovoljstvo, meni, da je prav, da so ljudje za svoje delo tudi pošteno plačani. »Enkrat so od mene pričakovali, da bom sestavila dvotedenski program in imela otroke v varstvu osem ur na dan povsem prostovoljno. To pa je tisto, kar že meji na izkoriščanje. Ni se mi zdelo prav,« je povedala Nataša, ki v prostem času, čeprav ga ima malo, rada hodi v hribe, kuha in peče ter prebira knjige. K temu, kako sem se razvijala kot osebnost, pa je prostovoljno delo veliko pripomoglo, saj so jo zaznamovala vsa druženja z zanimivimi ljudmi, ki gojijo pozitivne vrednote.	a
Priznanja mladim ustvarjalcem
Izpostava Uprave RS za zaščito in reševanje Celje je sredi aprila organizirala osrednjo prireditev ob razglasitvi rezultatov že 20. regijskega natečaja za najboljša likovna in literarna dela na temo Naravne in druge nesreče - delujmo preventivno.
Prireditev je potekala pod okriljem Helikopterske enote SV, Po-
klicne gasilske enote Celje ter Kinologov reševalnih psov Celje v enem od hangarjev na športnem letališču Levec, kjer so mladim ustvarjalcem pripravili zanimivo predstavitev reševalne dejavnosti.
Najuspešnejši otroci, ki so s svojim edinstvenim pogledom na svet očarali regijsko komisijo, in njihovi mentorji so za svojo ustvarjalnost prejeli priznanja ter praktične nagrade. Med nagrajenci sta bila tudi dva mlada šo-štanjska umetnika. Monika Der-mol iz enote Biba Vrtca Šoštanj in Zoran Globačnik iz enote Urška Topolšica.
a Danica Sovič
Naš čas, 12. 5. 2016, barve: CM K, stran 11
12. maja 2016

KULTURA
11
V mesecu zvezde
Šaleški študenti tudi v letošnjem maju slavijo mladost - Najbolj se veselijo Magnifica in Escape rooma
Tina Felicijan
Najstarejši mladinski dogodek v samostojni Sloveniji, s čimer se v Šaleškem študentskem klubu radi pohvalijo, bo letos potekal že 26. leto zapored. Dnevi mladih in kulture so se leta 1991 začeli s koncertom na Velenjskem gradu in nato prerasli v celomesečni festival, ki se je vseskozi spreminjal, vedno pa so si šaleški študenti - vsaka generacija po svoje - prizadevali za pester in aktualen program kulturnih, zabavnih, izobraževalnih, družabnih in športnih vsebin, ki so malo drugačne od drugih, namenjenih mladini. Hkrati pa so ustvarjali prostor za mlade in nadobudne ustvarjalce, da se predstavijo občinstvu. Tudi letos se bo na festivalu, ki bo tradicionalno in v spomin na dan mladosti potekal v znamenju zvezde, zvrstilo šest koncertov, na katerih bo nastopilo
18 glasbenih skupin in posameznikov, na ogled bosta dve razstavi, potekala bosta dva humoristična večera, dve športni prireditvi, posebnost pa je prostorska inštalacija v lastni izvedbi ŠŠK-jevcev: Escape room oziroma soba pobega.
Osvežena ekipa
Organizacijski ekipi DMK-ja tudi letos pomagajo MC Velenje, zavod eMCe plac, dijaška sekcija študentskega kluba, prvič pa jih vodi Maruša Skornišek. Odnose z javnostjo je začel voditi maturant Vid Stropnik, tehnični vodja je prvič Blaž Mošmondor, še vedno pa sodelujejo Janž Krofel, Žiga Kočevar in Matevž Vogri-nec, ki je tudi letos usmerjal kritična peresa revije Racionalno izbrane teme RIT.
»Kot prej si tudi letos želimo biti aktualni, v Velenje pripeljati znana imena, kot so Magnifico
' Î *
i

A ^ T
Ta vikend na DMK
Petek, 13. maja: ob 20. uri v domu kulture koncert Šaleškega študentskega okteta Ubrano petje 10/9 in ob 21. uri na Velenjskem gradu Punčke, Up'n'Downs, Big Addiction. Sobota, 14. maja: ob 21. uri v eMCe placu na Sound Arso-nu 6.4 stoner, sludge, hardcore bendi Wardhill, Intercostal, Kannabinöid, Estoner, Extreme Smoke 57.
Maruša Skornišek
in Punčke, pa tudi alternativne bende, ki bodo nastopali 14. maja na Sound Arsonu 6.4. Vztrajamo pri tem, da obiskovalcem festivala odpremo malo drugačen pogled na svet s kakovostnimi vsebinami, priredimo pa tudi zabave za sprostitev,« je povedala Maruša.
Staro z novim
Tradicionalni Rock na gradu bo letos v nekoliko manjši izvedbi. Rock koncert, na katerem so v preteklosti nastopali 103 bendi - od Psihomodo Pop do Dan D in Elvis Jackson, bo letos osvetlil manj komercialne bende in več lokalnih. Nastopale bodo energič-
Pri izvedbi 26. festivala DMK sodeluje 60 mladih, v program pa so vključili prireditve drugih društev (Železni aktivizem, Duša, Universe, Šaleški študentski oktet, Mamoo-Ti, KULtura), ki imajo manj financ in organizacijskih sposobnosti ter možnosti promocije, da jim lahko ŠŠK pri tem pomaga in obenem popestri svoj program.
ne Punčke iz Hrvaške ter lokalna benda Up'n'Downs in Big Addiction, prizorišče pa bo tokrat grič nad gradom, napoveduje predsednik kluba Janž Krofel. »Prvič bomo izvedli koncertni vikend v Letnem kinu. 20. maja bodo nastopali Magnifico in srbska skupna Zaa, katere pevka Sanja bo Srbijo zastopala na Evroviziji. V soboto pa v sodelovanju z društvom Universe pripravljamo party psihede-lične elektronike Theater of Secrets. Eden večjih in svežih projektov je tudi 50 let mladi s koncertom Mi2, ki ga prirejamo skupaj z dijaško skupnostjo velenjske gimnazije ob njeni 50-letnici, Šolskim
Nagrade odpirajo mednarodna vrata
Oblikovalka Mateja Krašovec Pogorelčnik prejela že drugo oblikovalsko nagrado za izjemne oblikovalske dosežke - Lani jajčasti kozarci s podstavkom iz ksilita, letos nakit »Minljivost / Transience«
Velenje, 4. maja - Lansko leto aprila je Velenjčanka Mateja Krašovec Pogorelčnik, grafična, modna in unikatna oblikovalka, prejela prestižno oblikovalsko nagrado na mednarodnem oblikovalskem tekmovanju A'Design Award v Italiji. Kot samostojna ustvarjalka v kulturi deluje že od leta 1996, od leta 2001 ima status samostojne umetnice. Ta ni
V sodelovanju z Zlatarno Celje je velenjska oblikovalka osvojila zlato mednarodno oblikovalsko nagrado. (foto: Peter Marinšek)
Mateja Krašovec Pogorelčnik (foto:Aljoša Videtič)
vedno lahek, zato je toliko bolj vesela, ker so letos člani mednarodne žirije ponovno nagradili njeno ustvarjalnost. Lani jih je prepričala s kolekcijo kristal-
nih kozarcev s podstavki iz ksilita, imenovano »Izrazi prvobitnosti«. Zanjo je prejela srebrno nagrado. Letos je k svojim uspehom dodala zlato nagrado, tokrat za kolekcijo unikatnega nakita Transience, ki bo skupaj z drugimi nagrajenimi deli razstavljena v Comu, Amsterdamu,
Bolonji in Shenzhenu.
Mateja nas spomni, da je bila kolekcija, ki spominja na pajko-ve mreže, predstavljena tudi v velenjski Galeriji, saj je nastala že pred leti. »Gre za večerne obleke z vgrajenim zlatim in srebrnim nakitom, ki so ga po mojih zamislih izdelali v Zlatarni Celje.
gL >
Razstava je bila odmevna. Čeprav je kolekcija stara že nekaj let, je tako brezčasna, da sem z njo letos kandidirala na mednarodnem oblikovalskem tekmovanju. Škoda je, da bi ostala skrita v omari, saj se da iz nje še marsikaj narediti. Kolekcija je takšna, da se da iz nje izpeljati lepo linijo uporabnega nakita, ki skupaj s ksilitnim nastaja pod mojo blagovno znamko STORIES design®.«
Ob tem naša sogovornica poudari, da mednarodne nagrade odpirajo vrata v svet. »Lani sem s kolekcijo kozarcev sodelovala na svetovnem sejmu Expo v Milanu. Tam sem navezala nekaj zelo dobrih mednarodnih stikov, žal pa je sedaj nadaljevanje trdo, saj sem trenutno sama, prodor v tujino pa zahteva veliko dela in sredstev. Zato grem trenutno z malimi koraki naprej. V zadnjem času se največ ukvarjam s trženjem tistih izdelkov, ki so za trg že pripravljeni. Z njimi v maju sodelujem na Slovenia Design Showroomu v Milanu, septembra pa na 100 % Design v Londonu. Kot kaže, se mi odpirajo tudi vrata na Kitajsko, saj so kolekcijo naročili za novo Slovensko hišo v Ningbu, vzbudila pa je tudi precej pozornosti kitajskih poslovnežev. Oblikovalsko plat svojega dela zato trenutno dajem malo na stran.«
Mateja trenutno čaka še na rezultat oblikovalskega tekmovanja »International Design Award« v Los Angelesu, kamor so jo povabili, nominirana pa je tudi za prestižno nagrado Arts&Crafts Award, za katero je že nominacija visoko priznanje, saj o nomi-nirancih odloča stroga mednarodna žirija.
■ bš
Foto Martina Hrastnik
centrom in MOV, potekal pa bo 27. maja na promenadi.«
Soba pobega
O programu festivala razmišljajo študenti celo leto. Včasih dlje. Tako so idejo o sobi pobega - prostorski inštalaciji, v kateri morajo ujeti obiskovalci z namigi rešiti uganke in tako najti način za pobeg - razvijali že od lani. »Ogledali smo si sobe pobega po Sloveniji in eno inštalacijo sami uredili posebej za Velenje. Ekipa od treh do petih ujetnikov bo imela uro časa, da reši naloge. Nori doktor vas bo čakal v Pekarni, več informacij pa boste kmalu našli na facebook profilu DMK: Escape Room,« vabi Maruša.
26. DMK se bo začel danes, 12. maja, s predstavitvijo jubilejne revije RIT. Hkrati bodo ob 20. uri v Galeriji eMCe plac odprli razstavo Racionalno izbrane zadnjice, ki jo bo postavila Barbara Paulovic.
Študentom dostopno
Prireditve ŠŠK-ja so navadno brezplačne, da so kulturne in zabavne vsebine dostopne vsem mladim, pa tudi drugim občankam in občanom. A klub vsako leto dobi manj denarja iz koncesijskih dajatev Študentske organizacije Slovenije, pravi predsednik. »Zato lahko vsako leto manj denarja vložimo v program. Prišli smo do razpotja, ali ustvarjati brezplačen in manj kakovosten program ali kakovost ohraniti in tako privabiti več mladih iz doline in širše okolice, a dati vstopnino.« Odločili so se za slednje, člani kluba pa lahko vstopnice dobijo po študentom prijaznih cenah. Tako bo klub pokril vsaj del organizacijskih stroškov, da bo lahko izvajal program do novega študijskega leta.	a
Ljubiteljska kultura v znamenju rdeče
Od jutri do nedelje, 22. maja, bo po vsej državi potekal Teden ljubiteljske kulture - Napovedanih več kot 1000 prireditev, v Šaleški dolini 20
Bojana Špegel
Velenje, 13. maja - Jutri se po vsej Sloveniji začenja 3. Teden ljubiteljske kulture. Ta bo, vsaj s plakati in vabili na več kot 1000 prireditev ljubiteljskih kulturnih društev in posameznih umetnikov, slovenska mesta in vasi obarval rdeče. Tudi Šaleško dolino že krasijo plakati, ki vabijo na več kot 20 zelo raznolikih kulturnih dogodkov, ki jih do 20. maja pripravljata območna izpostava JSKD Velenje in ZKD Šaleške doline. V dolini je registriranih kar 70 kulturnih društev, a vsa niso včlanjena v JSKD. V Velenju jih je včlanjenih 28, 16 v Šoštanju in 2 močni, z več sekcijami, v Šmartnem ob Paki.
Vodja velenjske območne izpostave JSKD Nina Mavec Krenker nam je povedala, da bo vseslovenska otvoritev celotedenskih dogodkov letos v Žalcu s festivalom Sredi zvezd. V Šaleški dolini bo jutri, ko se teden začne, kar pet prireditev lokalnih kulturnih društev. »Teden se bo pri nas začel z otvoritvijo razstave Društva šaleških likovnikov Razumevanje likovne umetnosti. Ta bo ob 17. uri v vili Bianca. Uro kasneje bo na Velenjskem gradu gledališka predstava »Vse o Šejkspiru« KD Gledališča Velenje. Ob 19. uri si lahko vsi, ki jih to zanima, v velenjski glasbeni šoli ogledajo javno vajo pihalnega orkestra Premogovnika Velenje. Istočasno bodo v škalskem gasilskem domu pripravili jubilejni koncert ob 30-letnici Lovskega pevskega zbora LD Škale, v velenjskem domu kulture pa bo ponovitev koncerta
ob 10-letnici Šaleškega študentskega okteta.« Prireditve se bodo vrstile tudi vse ostale dni v tednu kulture, a ne več v takšnem številu. V soboto ob 10. uri bo tako na Trgu Svobode v Šoštanju Festival petja, na katerem bodo zapeli številni pevski zbori iz občine Šoštanj. Pesem bo zvečer zvenela tudi v Šmartnem ob Paki, kjer bodo pripravili Območno srečanje malih vokalnih skupin. Seveda pa bo v tem tednu vsak dan kaj kulturno zanimivega. »To kaže na množičnost in razvejanost ljubiteljske kulture v dolini. Simbol letošnjega tedna je rdeča barva, na plakatih pa boste videli tudi drevo in jabolko, ki simbolizirata ljubiteljsko kulturo.« Mavčeva še pravi: »Pozivamo vse umetnike, da svoja dela postavijo na ogled na vidnih mestih; naj bodo to okna hiš, pisarn, šol, v izložbah trgovin. Tako bomo vsi lahko začutili, koliko ljubezni do kulture je v nas.«
Tudi letos nagrade kulturnikom
V petek, 20. maja, bodo ob 19. uri v šoštanjskem domu kulture pripravili slavnostno podelitev priznanj sveta in podelitev jubilejnih priznanj Območne izpostave JSKD Velenje prizadevnim kulturnikom. Zadnji dan, v nedeljo, 22. maja, bo dogajanje v dolini zaznamovalo tudi regijsko srečanje folklornih, pevskih in godčevskih skupin manjšinskih etničnih skupnosti severovzhodne Slovenije. Prijavljenih je 9 društev; na odru velenjskega doma kulture pa bo nastopilo 6 folklornih skupin in 3 godčevske skupine.	a
Naš čas, 12. 5. 2016, barve: CM K, stran 12
12
KULTURA

12. maja 2016
Po vajah so se rojevale najboljše ideje
40 let Gledališča pod kozolcem iz Šmartnega ob Paki Radi bi vključili srednjo generacijo
Tatjana Podgoršek
Kultura ob Paki je v širšem slovenskem prostoru in tudi zunaj njega prepoznavna po gledališki dejavnosti. Letos mineva 40 let, ko si je tamkajšnja odrska skupina nadela ime Gledališče pod kozolcem, sicer pa je ljubiteljska odrska kultura v tamkajšnjem kraju stara še precej več. Jubilej bodo gledališčniki zaznamovali v sodelovanju še z ostalimi člani sekcij šmarškega kulturnega društva (za katerega je leto 2016 prav tako jubilejno) v skupnem projektu - spevoigri Lumpacij Vagabundus. V njem bo nastopilo blizu 100 šmarških in gorenjskih kulturnih ustvarjalcev. Premiera bo v petek, 10. junija, ob 20. uri na prireditvenem prostoru pri tamkajšnji Hiši mladih.
»Pečat« doma in v tujini
Predsednik gledališča Tomaž Potočnik pravi, da so Kozolčani v letih delovanja pustili močan pečat v ljubiteljski odrski dejavnosti doma in v tujini. V času najbolj plodnega obdobja (1976-1990) je vsako leto postavi-
rekli so) Franc Rudnik, po stažu in letih najstarejši član Gledališča pod kozolcem:
»Ljubiteljska odrska kultura je bila in je še, čeprav sem se že dvakrat poslovil, zame sprostitev. Je namreč nekaj povsem drugega kot poklic, ki ga opravljam v življenju - mizar. Nisem bil posebej navdušen nad učenjem besedil, mi je pa prijala družba dobrih ljudi, s katerimi sem se družil. Čeprav je delo v gledališki skupini tudi
lo na oder eno do tri predstave. Z njimi je gostovalo po celi Sloveniji, takratna Zveza kulturnih organizacij Slovenije pa je posamezne predstave izbrala za sodelovanje na raznih festivalih (Trebinje, Katowice, Borštnikovo srečanje, Teden drame v Kranju, srečanje malih odrov Novi Gorici), za gostovanje pri zdomcih, zamejskih Slovencih.
Tomaž Potočnik: »Kultura nas bogati, nas dela bolj človeške. Tega v naši družbi danes manjka.«
obveza, sem užival. Koliko vlog sem odigral v vseh letih, ne vem. Najbolj mi je ostala v spominu vloga Desetega brata. Bolj kot priznanja, ki sem jih prejel za delo na nepoklicnem odru, me razveseljuje dejstvo, da me je kultura bogatila. Upam, da bo »kozolec« še dolgo razveseljeval domače ter tudi drugo občinstvo in da bodo mladi nadaljevali naše zavzeto delo z večjo »gledališko strastjo«, kot jo zaznam vsaj pri nekaterih.«
V zadnjih letih je gledališče postavilo na oder Kvačkarijo, Bolno pravljico, Mrtvi ne plačujejo davkov, Slikarja v Martinovi vasi, Mrtve duše, Čarlijevo teto. Vsaka od teh zadnjih predstav je doživela več kot dvajset ponovitev. Poleg zapisanih velja omeniti še Partljičevo delo Na svidenje nad zvezdami, sezono 2015/2016 pa je zaznamoval Gogo-ljev Revizor. Ustvarjalnost Gledališča pod kozolcem so poleg igralcev zaznamovali tudi režiserji. V zadnjem času tvorno sodelujejo z nekdanjim igralcem, domačinom Jožetom Krajncem.
Nekdaj družinsko, danes precej drugače
Če je bilo »življenje« v gledališču včasih družinsko, je danes precej drugače, pravi Potočnik. Druženje po vajah, ko so se rojevale najboljše ideje, je zamenjala »tekma s časom«, saj obveznosti igralcev česa takšnega praktično več ne dopuščajo. Tudi denar za stroške je vse težje zagotoviti. Skupino so za nameček v zadnjem času za vedno zapustili nekateri njeni »stebri«, na katerih je slonela igra. Drastično je upadel obisk predstav. Ne le njihovih, ampak tudi gledaliških skupin, s katerimi izmenjujejo predstave. »Zakaj je tako, bi težko rekel. Če izgovor iščeš, se ta vedno najde. Sicer pa lahko rečem, da je kritično šmarško občinstvo gledališčnike sprejelo za svoje in zna trud toplo nagraditi.«
Za gledališko dejavnost kulture ob Paki se kljub ne prav naklonjenim časom, meni Tomaž Potočnik, ni treba bati. Kajti kdor ima preteklost, ima tudi prihodnost, je prepričan. Na tamkajšnji osnovni šoli dokaj dobro skrbijo za gledališki podmladek, sami pa bi radi v dejavnost vključili več srednje generacije. Za sezono 2016/2017 naj bi znova naštudi-rali Gogoljevega Revizorja.
ALTIERMATOR
Reciklarna zdaj v Centru ponovne uporabe
Center ponovne uporabe in KUD Koncentrat sta se še tesneje povezala z razstavno-prodajnim kotičkom za Reciklarno
Člani društva Koncentrat že štiri leta izvajajo projekt Reciklarna. Prenavljajo pohištvo in vsakdanje uporabne predmete, ki z minimalno umetniškim posegom dobijo novo bodisi uporabno bodisi estetsko vrednost. Do sedaj so izdelke pokazali enkrat letno na decembrski prodajni razstavi. Zdaj pa so v sodelovanju s CPU in SAŠA Inkubatorjem vzpostavili stalno prodajno razstavo, je po-
Osveženi in oplemeniteni uporabni predmeti iz Reciklarne bodo po novem del stalne ponudbe Centra ponovne uporabe.
vedala krajinska arhitektka Julija Šumič iz Koncentrata, ki z rastlinskimi motivi krasi keramiko. »S CPU smo prvič sodelovali leta 2013, ko so nam donirali nekaj starega pohištva in opreme, vsako leto so nam pomagali s kozarci na pogostitvah ob razstavah,
sedaj pa smo vsi izrazili željo po neki stalni postavitvi in našli kotiček v CPU.«
Poleg tega so mladi umetniki pred časom že posegli v še stare prostore centra in izdelali omaro, v kateri je bilo razstavljeno stekleno, keramično in porce-
lanasto posodje. Tako so stari znanci centra, v katerem so se obogatene ponudbe rabljenih predmetov razveselili. »Takih izdelkov še nismo imeli na naših policah. Poleg tega bodo naši obiskovalci lahko videli, kaj lahko nastane iz zavrženih, odpadnih reči z malo umetniške inovativnosti. Vsi, ki bodo kupili kak izdelek iz Reciklarne, bodo podprli delovanje društva Koncentrat,« je dejala Alenka Košir, ki vodi CPU.
Reciklarna v CPU trenutno ponuja nekaj svetil, keramike, dve mizici, nekaj stolov, okvirjev, vaz, lampijonov, skratka vseh sort uporabnih in okrasnih reči, ponudbo pa bodo sproti osveževali, da bo prostor ves čas živel in bo izbira vedno pestra.
• tf
Gostujoče razstave v Muzeju premogovništva Slovenije
Velenje - Veliko likovnih ali fotografskih razstav v Muzeju premogovništva Slovenije, ki obiskovalce popeljejo v svet umetnosti, je povezanih z rudarskim motivom. Med njimi tudi razstava Štirje avtorji na kosu premoga. V Beli garderobi premogovniškega mu-
zeja bodo do 18. maja prikazani rudarski motivi sodelavcev Iva Hansa Avberška, Mirana Beškov-nika, Aleksandra Kavčnika in Sto-jana Špegla, ki so vsak na svoj način povezani s Premogovnikom Velenje. V najgloblje ležečem razstavišču skulptur v Sloveniji, 160
metrov pod zemeljsko površino, pa je do 30. maja na ogled razstava skulptur Staneta Špegla z naslovom Podzemni Nezemlja-ni. V četrtek, 26. maja, ob 18. uri pa bodo odprli likovno razstavo avtoric Anke Krašna, Cvetke Hoj-nik in Irene Gajser z naslovom Tri
zgodbe. Razstava bo na ogled do 7. septembra. V drugi polovici leta pa se obeta razstava likovnih del na temo jezer v Šaleški dolini, razstava Zgodbe z zahoda zasavskega avtorja Matica Kosa, ter razstavi na temo industrijske umetnosti in skulptur.
• tf
Plečnikova odličja 2016
Urban Novak
Ker v Sloveniji nimamo in nismo imeli mecenov, ki bi podpirali kvalitetno gradnjo in bili obenem zadosti filantropi, da bi ustanavljali nagradne sklade za arhitekturne stvaritve, je bila leta 1972 ustanovljena Plečnikova nagrada. Pobudo za ustanovitev je tistega leta podal biro Ambient iz Ljubljane in tako se je 100 let po rojstvu arhitekta Jožeta Plečnika rodila nagrada, ki danes v arhitekturnem ustvarjanju v Sloveniji pomeni največ. Kasneje je bil ustanovljen tudi sklad arhitekta Jožeta Plečnika, ki podeljuje Plečnikovo nagrado in Plečnikova odličja. Nagrada in odličja se podeljujejo za dosežke v urbanizmu, arhitekturi, oblikovanju opreme, arhitekturni teoriji ali kakšnem drugem področju, ki prispeva k izboljšanju grajene kulture in arhitekture.
Nagrajena dela so najbolj kakovostne realizacije v arhitekturi in urbanizua slovenskih avtorjev. Sklad jih podeljuje že 44. leto in so svojevrstno osrednje državno priznanje za opravljeno delo pri realizaciji objektov ali ureditev.
Čeprav se zdi, da slovenski prostor stagnira ali pa je vsaj zastal v razvoju gradenj, je bilo letos na razpis, ki ga je objavil Sklad, prijavljenih 47 projektov. Mogoče se zdi številka nizka, a če upoštevamo zatišje v slovenskem gradbeništvu, kreditni krč, varčevalne ukrepe in pomanjkanje investicij, je ta številka pravzaprav presenetljivo visoka. Kaže na to, da je slovenski prostor sposoben nominirati toliko kakovostnih objektov kljub naštetim tegobam, ki ga dajejo. Med prijavljenimi projekti je bilo precej po obsegu in kompleksnosti majhnih projektov, kar pokaže pomanjkanje večjega števila kompleksnejših naložb. Kljub temu je žiriji Sklada uspelo najti dobre projekte, ki so bili nagrajeni s Plečnikovo nagrado in odličji za leto 2016.
Nagrajenec letošnje Plečnikove nagrade je Nordijski center Planica. Zanimivo, da se je to zgodilo ravno letos. V letu vsesplošnega slovenskega delirija nad našimi letečimi orli. A pravzaprav ni boljše popotnice novemu nordijskemu centru, kot je uspešno skakalno leto, ki je nagrajeno z dobro arhitekturo, da ta prejme nato še Plečnikovo nagrado. Po letih žalostne podobe, ki smo jo lahko opazovali v Planici, je to zaslužena nagrada za pravzaprav krvavo potreben projekt prenove. Obenem vsekakor tudi opomin za naš grajski hrib, ki ga je še nedolgo tega krasila sicer ne najlepša mestna skakalnica. Mogoče pa najdemo navdih za ponovni zagon smučarskih skokov ne le v naših skakalcih, ampak tudi v dobri arhitekturi Nordijskega centra. Nordijski center so zasnovali arhitekti Matej Blenkuš, Miloš Florjančič, Klemen Kobal, Aleš Vodopivec, Marko Smrekar, Ana Kučan in Luka Javornik.
Sklad podeli tudi po dve Plečnikovi medalji, ki jih prejmejo ekipe za najboljše aktualne realizacije. Prva Plečnikova medalja je namenjena prenovljeni Plečnikovi domači hiši. Prenovo je zasnovala in izvedla ekipa treh arhitektov: Maruša Zorec, Maša Živec in Matjaž Bolčina. Prenovljena Plečnikova hiša je že postala ponovni magnet za obiskovalce. Drugo Plečnikovo medaljo pa so prejeli Matija Bevk, Vasa J. Preovič, Tadej Glažar in Blaž Goričan za stanovanjski objekt Prule. Objekt, postavljen neposredno ob Ljubljanico in zgrajen v vidnem betonu, spominja na objekte, kot jih lahko videvamo recimo na Nizozemskem. Kot tak je več kot dobrodošla sprememba v mestnem tkivu Ljubljane. Sklad podeljuje tudi Plečnikovo medaljo za prispevke s področja strokovne publicistike in letos sta ga prejela Igor Sapač in Franci Lazarini za knjigo z naslovom Arhitektura 19. stoletja na Slovenskem.
Študentsko Plečnikovo priznanje so za nalogo z naslovom En sam velik, svetel, uporaben prostor prejeli študentje Eva Eržen, Sara Hafner, Matic Jontez, Darja Josic, Tadej Kavčič, Tadej Urh, Helena Vozlič pod mentorstvom docenta Mitje Zorca.
Vsem avtorjem je seveda potrebno izreči vse čestitke, saj gre za kakovostna dela, ki so bila ustvarjena v neugodnih gospodarskih razmerah. Vendar se nekako ne morem znebiti vprašanja, ali v Velenju ne zmoremo zgraditi objekta, primernega za najvišjo državno nagrado s področja arhitekture. Konec koncev je Velenju uspelo urediti mestno promenado, ki uspešno privablja obiskovalce in prinaša življenje v nekoč odrezan del mestnega središča. Marsikakšen načrtovan objekt bi lahko ob kakovostni arhitekturi in dobri izvedbi pripeljali do realizacije. S tem pa tudi do možnosti za nominacijo za največjo državno nagrado. To je nekoč v preteklosti že uspelo arhitektu Kristlu, ki je zasnoval rdeč opečnati blok nasproti današnje avtobusne postaje. Zanj je leta 1964 prejel nagrado Prešernovega sklada.
■
■
Naš čas, 12. 5. 2016, barve: CM K, stran 11
12. maja 2016

107,8 MHz
13
Radijski in časopisni MOZAIK
Predvajamo tudi glasbo, ki je na drugih postajah ne
Ta teden je med drugim v znamenju izbora pesmi za Evrovizijo. Pred dvema dnevoma je bil prvi predizbor, danes (v četrtek) je drugi, v soboto pa finale. Prireditev v Stockholmu je že 61. in na njej ima tudi Slovenja svojo predstavnico - ManuEllo. Ta bo nastopila na današnjem predizboru.
»Verjamem, da se bo slovenska predstavnica s pesmijo Blue and Red uvrstila v finale, tu pa ji vidnejše uvrstitve ne napovedujem. Tam okrog 15. mesta. Pesem je sicer spevna, gre v uho, zaradi danskega plesalca akrobata zna biti scena zanimiva, a ne vem, če bo to dovolj, da bo prepričalo tiste, ki delijo točke,« pravi tonski tehnik na Radiu Velenje Dragan Berkenja-čevic. Največ možnosti pripisuje Italiji, Nemčiji, Nizozemski, njegova skrita favoritka je tudi Avstralija. Kot je še dejal, že dalj časa načrtuje, da bi si izbor ogledal v živo. Če bo letos zmagala Italija, »obstaja možnost, da to svojo dolgoletno željo tudi uresničim.«
Zagotovo bo zmagovalna pesem našla svoje mesto v oddajah Radia Velenje, meni Dragan, saj si skupaj z njim tudi ostali sodelavci prizadevajo vrteti glasbo za vse generacije in vse okuse. Tudi v radijskem studiu gostimo izvajalce
j, ■
Dragan Berkenjačevic: »Se vedno menim, da bi morali vrteti glasbo, ki jo ljudje radi poslušajo na zabavah.«
različnih glasbenih zvrsti. Sam dokaj pogosto uvrsti v program glasbo starejšega datuma, popevke, »ki jih na drugih radijskih postajah ne slišijo. Za nas slovenske kvote niso nobena težava, mi smo jih presegali že pred sprejemom določila.« V sobotnih dopoldanskih oddajah med 8. in 9. uro imajo običajno poslušalci in
poslušalke možnost izbrati svojo skladbo.
Priložnost za predstavitev širšemu občinstvu imajo na valovih Radia Velenje tudi še neuveljavljeni glasbeniki. Te Dragan redno uvršča na glasbeno lestvico 10 + 10 (10 domačih in prav toliko tujih skladb), ki jo pripravlja in je na sporedu ob torkih ob 18. uri.	■ Tp
PESEM TEDNA na Radiu Velenje
Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 14.30.
1.	TOMISLAV BRALIČ & KLAPA INTRADE, MLADEN GRDOVIČ - Uzorita
2.	ANIKA HORVAT - Nočem bit sama
3.	JASON DERULO - If It Ain't Love
Pesem z naslovom Uzorita je združila zadarske pevske moči, ki jih sestavljajo Tomislav Bralic in klapa Intrade ter pevec Mladen Grdovic. Pod skladbo se podpisujeta dva vidna hrvaška avtorja, in sicer Ante Sikiric, ki je napisal glasbo in besedilo, ter Remi Kazinoti, ki je avtor aranžmaja. Izvajalci se bodo s pesmijo predstavili tudi na festivalu v Vodicah 11. junija.
GLASBENE novice	1
LESTVICA domače glasbe
Kingstoni predstavljajo novo žurersko skladbo
Skupina Kingston predstavlja novo skladbo z naslovom Alle Alle, s katero sledi trendu njihovih zadnjih skladb Mi delamo ga-lamo in Danes je moj dan. Obe žurerski uspešnici sta na spletnem portalu YouTube dosegli več kot milijon ogledov in nekaj podobnega pričakujejo tudi od najnovejšega singla Alle Alle oziroma videospota zanj. Za režijo videospota je bil tudi tokrat odgovoren Niko Karo, člani zasedbe pa so k sodelovanju spet povabili Matjaža Javšnika, ki je poskrbel za zabavne igral-
ske vložke. Svoje sta k videospo-tu dodali tudi vroči Brazilki, ki sta se pridružili skupini plesalcev. Kingstone poleg številnih nastopov doma tudi letos čaka delovni dopust v Grčiji, kjer bodo zabavali slovenske maturante. Poseben nastop pa 18. junija pripravljajo v njihovi Idriji, ko bodo počastili 22 let delovanja.
Nuša Derenda predstavlja videospot za skladbo Tip Top
Nuša Derenda premierno predstavlja videospot za skladbo Tip Top, s katero se je po šestih letih vrnila na slovenski evrovizij-
ski predizbor - Emo 2016. Filmsko obarvan spot, v katerem ne manjka akcije v slogu Jamesa Bonda, spletk, tajnih nalog in celo eksplozije, je ekipa z režiserjem Nikom Karom posnela v Hotelu Kempinski Palace v Portorožu in v Casinoju Bled. Poleg Nuše v glavnih vlogah nastopata še Andrei Lenart in Jerneja P. Zhembrovskyy. Andre-ia smo nedavno lahko spremljali kot uporniškega vojaka v najnovejši epizodi hollywoodskega spektakla Vojna zvezd. Njegova soigralka je bila v vlogi nevarne tajne agentke tokrat Jerneja P. Zhembrovskyy, sicer uspešna modna oblikovalka, stilistka in TV voditeljica, ki je poskrbela tudi za zunanjo podobo nastopajočih v videu.
Red Hot Chili Peppers se vračajo
Na sceno se vračajo kalifornijski rokerji Red Hot Chili Peppers. Po petih letih ustvarjalnega premora bodo namreč pri založbi Warner Bros izdali album z naslovom The Getaway, ki bo uradno izšel 17. junija. Njihov zadnji album I'm With You je sicer izšel leta 2011, novi, na katerem bo trinajst skladb, pa bo njihov že enajsti studijski album. Producent albuma je Danger Mouse in prvič po letu 1989 se je zgodilo, da albuma ni produ-ciral Rick Rubin. Prva skladba z albuma, ki napoveduje njegov izid, je Dark Necessities.
Justin Timberlake z novo pesmijo
Igralec in glasbenik Justin Timberlake, ki se lahko pohvali kar z devetimi grammyji, je v teh dneh presenetil s pesmijo Can't Stop the Feeling, ki so jo nekateri že razglasili za himno
prihajajočega poletja. V video-spotu nove skladbe so se pevcu pridružili tudi Gwen Stefani, James Corden in Anna Kendrick. Pesem je sicer nastala za novi animirani film Trolls (Troli), ki na velika platna prihaja konec leta. Timberlake je v filmu posodil glas animiranemu liku Bran-chu, za film pa je prispeval še tri pesmi. Justin Timberlake je
svoj zadnji album izdal leta 2013, potem pa se je posvetil družinskemu življenju. Z ženo, igralko Jessico Biel, sta lani dobila sina.
Manuella danes v boj za evrovizijski finale
Slovenska predstavnica na letošnjem izboru za evrovizijsko popevko ManuElla bo danes stopila na oder dvorane v Stockhol-mu in se z nastopom v drugem polfinalnem večeru poskušala prebiti v sobotni finale. Na vajah v minulih dneh so imeli nekaj manjših težav, ki pa so jih uspešno obvladali. Težave z drogom so odpravljene, danski akrobat v slovenski ekipi Jannik Baltzer Hattel je na drugi vaji izvedel svojo točko po načrtu in si skupaj z ManuEllo prislužil aplavz v dvorani. Upamo in držimo pesti, da bo šlo vse po načrtih tudi danes. Manuella bo nastopila kot enajsta v drugem polfinalu.
Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas
1.	Ansambel Tonija Verderberja - Biser z gora
2.	Zaka' pa ne - Boš ob meni vse življenje
3.	Ansambel Maj - Frizerski salon
4.	Slovenski zvoki - Včasih ljubezen pač mine
5.	Sekstakord - V srcu si
6.	Veseli Dolenjci - Pazi se na morju
7.	Ansambel Azalea - Ta tvoja igra
8.	Ansambel Naveza - Če lahko bi me slišala
9.	Tapravi faloti - Življenje je dar
10.	Ansambel Jureta Zajca - Ključ do sreče
www.radiovelenje.com
zelo NA KRATKO
HELLCATS
Najbolj znana slovenska ženska metal skupina Hellcats predstavlja videospot in novo skladbo Naprej, s katero napoveduje začetek nastajanja novega albuma. Videospot je režiral Predrag Rajčic - Perica, v njem pa ne manjka tudi atraktivnih posnetkov hitrih avtomobilov.
WHITESNAKE
Bliža se 12. julij, ko v Slovenijo prihaja legendarna hard rock skupina White-snake. V okviru turneje The Greatest Hits Tour bodo 12. julija nastopili v veliki dvorani Hale Tivoli v Ljubljani. Prodaja vstopnic za koncert je stekla ta teden.
MAJA KEUC
Slovenska pevka Maja Keuc, ki je našo državo zastopala na Evrosongu leta 2011 in s skladbo No One zasedla 13. mesto, že nekaj časa živi v švedski prestolnici. Je tik pred diplomo
na kraljevi akademiji za jazz, pripravlja pa tudi nov album, ki ga bo izdala pod umetniškim imenom Amaya.
ANIKA HORVAT
Anika Horvat se dobro znajde v različnih glasbenih zvrsteh. Poznamo jo po pop skladbah, popevkah, sodelovanju z big bandom in celo izletih v r'n'b. Njena nova skladba Nočem biti sama pa se spogleduje s plesnim popom. Avtorji skladbe so Jure Lesar (glasba,) Drago Mislej Mef (besedilo) in Benjamin Vukovic (glasba in miks).
JERNEJ ZORAN
Kitarist Jernej Zoran predstavlja nov singel z naslovom Avešunfiling. Čeprav smo vajeni, da Jernej petje prepušča drugim, pa je tokrat skladbo odpel kar sam. Sicer pa je tudi tokrat avtor pesmi v celoti, saj je napisal besedilo, glasbo in aranžma.
107,81
Naš čas, 12. 5. 2016, barve: CM K, stran 14
14
»»^AS
Brez jajc pač ni jaj-čarije. Pod budnim očesom Jožice Kumer, ki je pobirala jajčni davek in se zadovoljno smejala, ko je v košare spravljala kokošja, gosja, račja jajca, pa si tudi nihče ni upal brez jajc na šni-tarijo.
^^ »Letošnji mlaj nam jo je res zagodel. Se je vrh res moral zlomiti?,« so sredi glavnega velenjskega trga modrovali trije, ki so že vrsto let zraven. Tone Brodnik, v Velenju glavni za občinske komunalne zadeve, je ob kmetu Ivanu Lemežu, ki je vrsto let tudi sam pomagal »dvigati« mlaje in novoletne jelke, zatrdil: »Postavljanje na roke je res atraktivno, a s stroji je bolj ziher. To nam bo v poduk.« S tem se je strinjal tudi Bojan Prelovšek, ki je preko svojega dela v občinskem štabu civilne zaščite takšnih in drugačnih naravnih nesreč že »navajen«.
k k Za Tomaža - Tomija Pokala iz Šmartnega ob Paki pravi-rr jo, da je dober kuhar, navdušen premagovalec gorskih steza s kolesom in skrben očka. Čvek ga je ujel med izvajanjem preventivnega zdravstvenega ukrepa, pri čemer ga budno spremlja žena Violeta - odbojkarica rekreativ-ka, nosilka črnega pasu v karateju in morda v prihodnje tudi naslednica Tomijeve mame Marjane v Kemični čistilnici Polak v Velenju. Hčerkica Saška nad očkovim delom očitno ni navdušena. Če je prepočasen ali preveč neroden, mu bo zagotovo povedala zelo kmalu.
■ ■. - Ji
ZANIMIVOSTI
25 tisoč tekmovalcev blatnega boja
Vojaško bazo v mestu blizu Pariza so ta konec tedna zasedli kandidati z vseh koncev Francije, ki so se pomerili v umazanem boju - v boju blata. Trije dnevi težkih preizkušenj so skupaj

rovzhodno od Avstralije. Sestavlja jo več kot 990 otokov s skupno kopno površino 28 tisoč kvadratnih kilometrov - a otokov je vedno manj. Zaradi višanja morske gladine in erozije je pod vodo v zadnjem obdobju že izginilo pet otokov, enaka usoda grozi še šestim, ki jih je erozija močno načela. »Najmanj 11 otokov v severnem delu Salomonovega otočja je
pritegnili 25 tisoč tekmovalcev, med njimi tisoč otrok, starih od sedem do enajst let. Med težjimi preizkušnjami je tista, v kateri morajo tekmovalci preteči 13 km dolgo blatno progo, na njej pa premagati 22 ovir - od terapij z elektrošokom do ledenih kopeli. »Na tekmovanju ni zmagovalcev oziroma so zmagovalci vsi, ki jim uspe premagati preizkušnjo,« pravijo organizatorji in dodajajo, da je glavna zabava.
Izginilo pet otokov
Salomonovega
otočja
Salomonovo otočje je država v Južnem Tihem oceanu, vzhodno od Papue Nove Gvineje ali seve-
v zadnjih desetletjih povsem izginilo ali pa se sooča s hudo erozijo. Spodjedanje obale je na dveh območjih uničilo vasi, od koder so se morali ljudje izseliti,« ugotavljajo strokovnjaki, ki opozarjajo, da ne gre za majhne peščene otoke, ampak naseljena in z vegetacijo poraščena območja.
Replika Noetove barke gre na pot
Sveto pismo pripoveduje o No-etu, ki je življenje na Zemlji pomagal rešiti tako, da je zaradi svarila pred uničujočo poplavo zgradil ogromno barko, v katero je vkrcal po eno samico in samca vsake živalske vrste in tako preprečil njihovo izumrtje. Krščanska fundacija Ark of Noah ima
že od leta 2012 zgrajeno repliko barke, ki je nastala pod prsti tesarja Johana Huibersa. V dolžino meri 125 metrov, v širino 29, visoka je 23 metrov, tehta 2500 ton in sprejme 5000 ljudi. Od Noetove barke se najbolj razlikuje po tem, da se na njen krov ne bodo vkrcale živali - bo pa letos poleti barka dvignila sidro in odplula proti Braziliji, njen namen pa bo širjenje krščanskega nauka.
Tudi Slovenci vse debelejši
Podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje razkrivajo, da se tudi Slovenci debelimo: kar
18.3	odstotka prebivalcev Slovenije je bilo leta 2012 debelih. Da je primerljiv delež Američanov kar 28,6-odstoten, je le slaba tolažba, saj je Slovenija po debelosti še zmeraj nad povprečjem držav, zajetih v analizo Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj, v kateri je povprečje
15.4	%. Pri tem ne gre pozabiti,
da govorimo o številkah, ki so jih ljudje sami navedli o lastni višini in telesni masi, torej je resnična razširjenost debelosti v Sloveniji najverjetneje še višja. Vsaj vsak peti pri nas je torej debel, iz česar so nekateri finančniki že izračunali, da bomo v zdravstve-
no blagajno iz tega v naslednjih petih letih plačali 900 milijonov evrov.
Japonci izdali bonton za turiste
Že od nekdaj je znano, da so Japonci narod, ki spoštujejo bonton. Turisti, ki obiščejo to vzhodnoazijsko deželo, pa ga očitno ne toliko - zato je japonska turistična organizacija izdala bonton za turiste, v katerem vse obiskovalce naproša, da se izogibajo ri-ganju in izpuščanju vetrov v javnosti. Bonton vključuje vse, od pravil za kopanje na javnih mestih do uporabe japonskega stranišča. V celoti je na voljo na njihovi spletni strani. »Japonska etika temelji na izogibanju povzročanja nelagodja in neprijetnosti drugim,« je zapisano v vodniku. Izdali so 85 tisoč kopij brošure v kitajskem in angleškem jeziku ter jih razposlali v hotele in na turistične znamenitosti.
12. maja 2016
frkanje
» Levo & desno «
Nekoč in danes
Včasih smo se borili za lepše življenje. Zdaj, ko smo že zelo napredovali, se mnogi borijo le še za preživetje.
Ni potrebe
Nekateri predlagajo, da bi bilo dobro drevesa v Velenju opremiti z napisi, da bi ljudje vedeli, katere vrste so. A očitno mnogi drevesa že kar dobro poznajo; to kažejo tudi »luknje« v sadnem gozdu.
Izmenjava
Veseli smo, da k nam prihaja vse več tujcev. Iščejo razvedrilo in mirno preživljanje počitnic. Se pa mnogi nič kaj ne veselimo, da mnogo Slovencev odhaja na tuje. Iskat delo.
Naše težave
Evropa nas opozarja, da Slovenija okreva počasneje kot mnoge druge države. A vsaj za tovrstno okrevanje niso krive (le) razmere v našem zdravstvu.
Zacvetela je
V Topolšici je res nastopila pomlad. Planika je zacvetela.
Popuščanje
Zadnje dni smo veliko slišali o težavah zaradi nevarnega popuščanju srca. Nevarno je tudi popuščanje srčnosti državljanov do soljudi in države.
Poglobitev
Morje v Luki Koper so pred časom poglobili. Luka Koper pa je v soboto ob jezeru v Velenju na lestvici poglobila Rudarja.
Čudežniki
Med našimi športniki je kar veliko medicinskih fenomenov. S tekme na tekmo slišimo, kako so pustili srce na igrišču. In tekmujejo naprej.
Dober izgovor
Okoli nekaterih košev za smeti ali zabojnikov je polno razmetanih odpadkov. Kako enostavno je za to kriviti ptice.
Naš čas, 12. 5. 2016, barve: CM K, stran 15
12. maja 2016
'»iSCAS
PORTRETA
15
Mlinar je tudi inovator
Karl Ferlež, potomec šentjurskih mlinarjev, je lastnik več patentov v svetu cenjenih mlinov FERKAR
Tina Felicijan
Tam, kjer je družina Ferlež od leta 1890 imela mlin, naj bi se žita mlela vsaj 600 let, tudi v grajskem mlinu Merta Rifniškega. V hiši na levem bregu potoka v soteski pod Rifnikom v Šentjurju se je rodil Karl Ferlež, ki mu je bilo mlinarstvo dobesedno položeno v zibelko, sicer pa je bil predmetni učitelj, državni prvak v reliju, športnik leta velenjske občine leta 1970, pa še glasbenik, modelar, čebelar, ljubitelj in zbiratelj
>
Leta 1960 so očeta, Karla Ferleža starejšega, 'osvobodili obrtniških dolžnosti' - mlin so nacionalizirali in družina ga je šele po denacionalizacijskem postopku v začetku 90-ih dobila nazaj.
starin ter restavrator oldtajmer avtomobilov in motorjev. Kakor on je bil tudi njegov oče in soime-njak nemiren duh in je rad obiskoval sejme in razstave v tujini. Z Dunaja je prinesel dva kavna mlinčka - enega za ženo, drugega zanju s sinom. Ta ju je navdihnil, da sta razvila drugačen, bolj zmogljiv mlin, saj je družina imela veliko naročil ter poleg običaj-
ne meljave še dodatne naloge za mletje. Kadar so pognali klasični šrotar z velikim pogonskim motorjem, je ta porabil toliko energije, da je bila vsa vas v temi, se spominja Karl. »Mlinar ni nikoli zadovoljen s tistim, kar ima. Ves čas bo nekaj razvijal - ali zmanjševal hrup kamnov, ali usmeijal vodo, ali izboljševal delovanje številnih naprav -mlinar je tudi
inovator.« Po- —-—
stavil je pokonci motor sadnega mlina, pritrdil dva noža na gred in odprtino na obodu opremil s per-foracijo ter tako sestavil nov
vertikalni mlin. »Tisto leto 1953 smo doma razvili dva prototipa,« je izluščil iz spomina. Nato pa so vsako serijo v naslednjih letih izpopolnjevali, razvijali in nadgradili. Danes mlin porabi 80 % manj energije na enoto proizvoda kot drugi mlini, žito se med mletjem manj segreva, dosega različne granulacije, kar omogoča novi princip mletja: žito, kavo, sladkor, začimbe, zelišča, čaje enakomerno melje ali seklja z različno razporejenimi rezili v zraku med padcem ob vertikalni osi. Ob koncu 50-ih so začeli s serijsko proizvodnjo mlina FERKAR in v nekaj letih po Jugoslaviji in
sosednjih državah prodali več kot 300 kosov. Danes lahko izpopolnjen stroj melje nepretrgoma - v nemških mlinskih pekarnah, kjer za pekovske izdelke uporabljajo le sveže mleto moko, ga ugasnejo le za božič. Od preloma tisočletja ga prodajajo po vsem svetu.
ma iz učnih delavnic. »Sem vsestranski - leži mi vse, kar mi daš v roke. Zato me je takratni direktor nagovoril k temu. Zame pa je bila sprememba tudi dobrodošla. Saj pravijo, da je vsake službe po sedmih letih dovolj.« Potoval je po vsej Jugoslaviji in zaradi pomanjkanja časa že skoraj prodal licenčno pravico za izdelovanje mlinov, pa tudi mati ni bila ^ najbolj naklonjena obrti na domu. Začel Tt je iskati proizvajalca in poskrbel še za prodajo

ki je avtor vseh patentov in je še aktiven v podjetju, čeprav dejavnost vodita sinova. »Moj nos je še prisoten,« vztraja.
Ideja te mora prežeti
»Če že od malih nog spremljaš neko branžo in ta ^ postane tvoj kruh, te vsak problem spodbuja, da delaš naprej,« je Karl pojasnil, za_ kaj je ostal pri domala či obrti. »Pripadnost. In prežetost. To sta lastnosti uspešnih H .._ podjetnikov ali inova-
Karl Ferlež mlajši je svojo zgodbo o mlinu predstavil na Tednu intelektualne lastnine v PC Standard.
>
Jugoslovanski patent so pridobili hitro, saj takrat še ni bilo preverjanja. Za nemškega so potrebovali tri leta in zanj odšteli malo premoženje. Leta 1996 so FERKAR patentirali v Sloveniji, na Evropskem patentnem uradu, nato pa še v ZDA.
Povsod je primaknil svoj nos
Ob koncu 70-ih je Karlov oče umrl. Takrat Karl mlajši ni več poučeval fizike, strojnih elementov in tehničnega risanja na Rudarskem šolskem centru, pač pa vodil prodajo farmskega progra-
preko podjetja, v katerem se je zaposlil. Danes družinsko podjetje samo proizvaja in trži mline. »V Sloveniji že dolgo nismo prodali kakšnega stroja, saj se tu pre-hrambna industrija ne razvija. V tujini pa je veliko povpraševanja, predvsem v ZDA,« pravi Karl,
toijev. Pa to, da stremijo h kakovostnim, trajnim izdelkom, da so dostopni kupcu in se ta nanje lahko zanese,« ne popušča.
Karla ni preželo le mlinarstvo, so se pa vse njegove strasti vnele doma. Ves čas je razpet med strojništvom in biologijo. V otroštvu je rad raziskoval živalski svet ob potoku in v gozdu, že v mladosti so njegovo pozornost vzbujali avtomobili in motorji, oče ga je navdušil tudi za čebelarstvo in glasbo. »Kamorkoli pogledam, imam delo,« je dejal v smehu in naštel še druge svoje patente -sejalne naprave, dozatoiji, transporterji, loščilec za žita, stroj za
čiščenje šipka, nekaterih inovacij pa niti ne patentira, ampak jih potihoma vgradi v stroj. Želi si, da bi se družinska tradicija nadaljevala. Sin Vito je prav tako povsem prežet s poslom in skrbi za proizvodnjo. Ker so naprave kakovostne, je Karl prepričan, da bodo še iskane.
Rekli so ) »Integralna ali polnovredna moka je tista, v kateri je zmleto vse, kar je bog dal v zrnje. To je poleg vode vse, kar potrebujemo. Zato v očenašu molimo za vsakdanji kruh.« Karl Ferlež
Lani so izdelali FERKAR mlin za kanadski mednarodni inštitut za proučevanje in mletje ter uporabo vseh sort semen, zrnja, žit in stročnic CIGI - Minnesota, na kar so posebej ponosni. Novih potreb, za katere je treba mline prilagoditi glede na zahteve kupca, pa ne zmanjka, s tem pa niti izzivov, ki so, kot kaže, Ferležem v krvi.
>
Za kakovosten kruh je dobra samo sveže mleta polnovredna moka, saj se sicer na zrnju živeči mikroorganizmi, ko pridejo do beljakovin, olj, sladkorjev, proteinov v moki, razmnožijo in iztrebljajo v moko. Tako se ta pokvari.
■
V gledališču, v katerem se zavese nikoli ne dvignejo
Se pa dvigne raven čustev, pravi Buljo, ki si je v hiši Big Brotherja največkrat zaželel družbe svojega psa, še najmanj pa je pogrešal hrano
Tina Felicijan
Velenjčan Adnan Buljobašic, sicer gledališki igralec in bobnar v več lokalnih zasedbah, je nastopal v televizijskem resnično-stnem šovu Big Brother. Že od malega je spremljal podobne oddaje in se spraševal, ali bi sam zdržal. Nameraval se je prijaviti že na Bar, »ampak jaz sem ze-
>
»To moraš doživeti, da lahko razumeš, kaj se v hiši dogaja s človekom oziroma z njegovo psiho. Ampak jaz sem se imel dobro.«
lo neroden in ne vem, če bi znal hoditi in plesati med ljudmi z naloženim pladnjem. Surviver ... preveč rad jem in neke ličinke dvakrat na teden ne bi bile dovolj.« Medtem ko so se nekateri
udeleženci šova prijavili zaradi denarne nagrade, drugi zato, ker menijo, da bodo s prepoznavnostjo lažje dobili službo, se je Buljo prijavil iz radovednosti. Pravzaprav je že lani nekaj dni preživel na testnem bivanju in ugotovil, da ni tako nevzdržno. A so ga producenti zaradi njegovih radijskih in televizijskih izkušenj povabili, da sodeluje v zakulis-ju. Letos, ko je postal stanovalec in v hiši preživel tri tedne, pa je bil psihični napor veliko večji. Lani je denimo posodil glas velikemu bratu v spovednici, letos pa se je moral sam spovedovati. »Hecno je bilo, ker sem približno vedel, kaj se dogaja na drugi strani. Bolj zabavno je v hiši, bolj enostavno pa za kamerami,« pravi. Kako je potekal izbor, ni smel povedati oziroma je dejal le: »Pestro!«
Gledališče z nevidnim občinstvom
Buljo ne mara tesnih prostorov, a v hiši ni občutil klavstro-fobije, saj je prostora za gibanje
dovolj, se je pa po prvih dveh tednih dežja razveselil lepega vremena, ko je s sostanovalci lahko preživljal čas na dvorišču. V spalnici, kjer je spalo 13 ljudi, pa se je počutil kot v šoli v naravi.
Življenje v hiši po določenem času postane normalno, pravi Buljo. »Če si zaprt v nekem omejenem prostoru, povsod in neprestano dosegljiv kameram, ne moreš ves čas nadzorovati svojega vedenja, skrivati navad. Nekaj dni še gre potem pa ne več.« Prej ali slej vsi začnejo živeti, kot živijo zunaj, le da imajo omejeno gibanje. »Največji pritisk je, ko ne veš, kaj ljudje zunaj vidijo in kaj se dogaja s tistimi, ki ti veliko pomenijo.« Že prej je vedel, da je čustvena ose-
ba, a se mu ni sanjalo, da tako zelo. »V hiši si res v neki ekstre-mni situaciji. Zdi se mi, da se vsi čuti bolj aktivirajo, zaznave in občutki so bolj izraziti.«
Nazaj v resničnost, karkoli že to je
Sicer igra v Družinskem gledališču Kolenc, ki pripravlja animacije in predstave za otroke in jih uprizarja po vsej Sloveniji. Čeprav dela kot igralec, zagotavlja, da je v hiši bil pristen on. Poka-1 zal je svojo dobro-voljno, zabavlja-ško naravo in tudi sicer je redkokdaj slabe volje. »Kdor me pozna, ve, da sem bil, kar sem.« Na dan glasovanja je čutil, da bo izločen in je bil pripravljen, da bo šel
domov. Ga je pa presenetilo nekaj solz ostalih tekmovalcev, ker ni imel občutka, da je tako priljubljen, čeprav se je z vsemi zabaval.
Mama ga je več videvala na televiziji, ko je še bil v hiši, kot zdaj, ko je doma, ker med štirimi stenami ne zdrži več kot dve
>
Na tablico so lahko zapisali, česa si želijo in kaj potrebujejo, in so to dobili. »Glede na to, da sem se zredil tri kilograme, nisem pogrešal ničesar.«
uri, zato je ves čas, ko ni v službi, naokrog. Večjih posledic mu bivanje ni pustilo. Najbolj je pogrešal svojega psa, ki ga je čakal pri dvigalu, ko se je ponoči vrnil domov.
Že v hiši se je zavedal, da bo zaradi razvpitega objema enega izmed nastopajočih nastal »cel cirkus« in tudi je. »Nisem gej,«
Adnan Buljobašic: »Če se moraš kameram nastavljati, potem tako ali tako nisi zanimiv. Če si kul, gredo kamere same za tabo.«
ponavlja isti odgovor na številna ista vprašanja. Po treh tednih izolacije se je pač razveselil človeka, ki ga je poznal že od prej. Odkar je spet v realnem svetu, pa se večjih kritik presenetljivo, pravi, ni naposlušal.
Kar ljudje hočejo
V šovu ni iskal prijateljev ali avantur, kar je sostanovalcem povedal že na začetku. Njegova naloga je bila provokacija, kar mu je dobro uspelo, meni. »Ne bom rekel, da sem v tem užival. En večer sem se zlomil in zjokal, ker nisem tip človeka, ki bi škodoval drugim. Ne morem recimo uničevati osebnih stvari. Moja taktika je pač bila tolčenje z lonci, da nihče ni mogel spati.«
Po njegovem mnenju imajo eni tekmovalci boljše, drugi slabše strategije. Kdo bo zmagal, ni napovedal, upa pa, da bo Klemen, »ker bo denar porabil za pravo stvar - odplačal bo kredit za hišo -, je delaven in priden, pa tudi njegovi bližnji, ki sem jih spoznal, ko sem prišel iz hiše, so res prijetni ljudje.« Žal pa je po njegovem mnenju recept za uspeh v resničnostnem šovu to, kar tudi Slovenci, torej gledalci najraje 'kuhajo': »Čim več obrekovanja, kreganja in metanja polen pod noge.«
■
Naš čas, 12. 5. 2016, barve: CM K, stran 16
16
NARAVA, ZDRAVJE, ODDIH
«»^AS
12. maja 2016
Podobno kot v nekaterih drugih jezikih je tudi v slovenščini izraz zelišča pomeni zeleno rastlino, ki ni olesenela in na koncu vegetacije propade. V našem kulturnem prostoru pogosto zelišča enačimo z zdravilnimi rastlinami, ki so le del te obsežne skupine zelišč. Zaradi svojih lastnosti in učinkovin so v človeški zgodovini igrale pomembno vlogo. Po novejših dognanjih so mnoga zelišča tista, ki omogočajo, da v telo vnesemo minerale, vitamine in mnoge druge učinkovine.
Tako spodbujajo delovanje posameznih organov in imunski sistem ter vzpostavljajo ravnotežje v delovanju organizma. Vendar zelišča niso le zdravil-
ne rastline ampak so jih ljudje v zgodovini uporabljali tudi za druge namene. Še danes sveža ali posušena zelišča uporabljamo kot začimbe ali dišavnice v kuhinji ali kot vir dišečih snovi. Iz njih so že v preteklosti pridobivali naravna barvila za volno, tkanine in uporabne predmete. Zelišča so služila za odganjanje zajedavcev in mrčesa, razkuževanje in čiščenje prostorov ali posode. Zelišča so bila tudi vir snovi za lepotičenje. Tako lahko trdimo, da so zelišča kot skupina rastlin povezana s človekom in mnogimi njegovimi dejavnostmi. Zelišča pa so se in se še uporabljajo tudi za pripravo različnih tinktur in čajev.
Sončna očala za vse letne čase
Nagradna križanka ERICo
V naši optiki strankam svetujemo, da sončna očala vsekakor le niso poletni modni dodatek,temveč so dobrodošla v vseh letnih časih. Sončna očala ne varujejo le pred soncem, oči ščitijo tudi pred vetrom in delčki prahu ter posledično pred iz-sušitvijo.
Veliko ljudi posveča premalo pozornosti kakovosti sončnih očal, kar je zelo pomembno. Slabo izdelana očala lahko povzročijo poslabšanje vida, glavobol in nepotrebno napenjanje oči. Pri nakupu sončnih očal so pomembne tri stvari:dobra zaščita za oči, udobje in fantastičen stil. Informacije o UV-zaščiti morajo biti označena na očalih. Izbira barve leč vpliva na to, koliko svetlobe doseže vaše oči, kako dobro boste z njimi videli druge barve. V naših poslovalnicah vas letos pričakujejo očala z zrcalnim efektom, ki so se na prodajnih policah pojavljala že prejšnjo sezono. Tokrat jih lahko občudujemo v zlati, srebrni, kralje-
Piknik prostor
Šaleški aeroklub - Lajše
Topolšica 207 / c
Info: Q4V470 340 .1
vsko modri, oranžni in podobnih atraktivnih barvah ...
Ponovno se vračajo večja sončna očala, ki prekrijejo precejšen del obraza, tu so priporočena temnejša stekla, potem so »mačje oči« še vedno zelo 'in', ker delujejo damsko in večno. Ena najbolj vročih smernic pa so okrogli okvirji.
Trend ki se vrača iz preteklosti in je primeren za vse, ki prisegajo na klasičen videz.
V	naši optiki poskrbimo tudi za najmlajše, saj so njihove oči še veliko bolj občutljive kot pri odraslih.
V	OPTIKI GLAS do vsake stranke pristopimo individualno, za vas si z veseljem vzamemo čas in vam strokovno svetujemo o izbiri korekcijskih in sončnih očal glede na vašo potrebo oz. poklic in uporabo očal.
pokrit prostor za skupine do 40 ljudi
kamin (žar, elektro raženj), hladna voda, elektrika, hladilnik ...
senčna lega, ¡i-snoramski poleti z etalom, igre z žogo .
ERICo Velenje, d.o.o. Koroška 58, Velenje 03/ 898 19 30 | www.erico.si
Inštitut ERICo v prvi vrsti deluje na področju varstva okolja, vendar v pomembnem delu obravnava tudi druga dva stebra traj-nostnega razvoja - socialo in gospodarstvo. Osnova za trajnostni razvoj je tako ravnovesje v naravi - med posameznimi sestavinami okolja - kot usklajenost med nosilnostjo okolja, ekonomskim in družbenim razvojem. ERICo sodeluje s podjetji in ustanovami ter jim pomaga razvijati njihove dejavnosti v okviru okoljskih zmogljivosti. Z njihovo pomočjo naročniki ostajajo na varni strani, tako z vidika zakonskih omejitev kot z vidika čim manjšega obremenjevanja narave in okoliških prebivalcev. ERICo opravlja široko paleto storitev - od osnovnih okoljskih monitoringov, okoljskega svetovanja pri različnih dejavnostih, širših analiz, do zahtevnih obratovalnih monitorin-gov, celovitih okoljskih študij, sanacijskih in razvojnih programov ter konkretnih zmanjšanj pritiskov na naravo.
Med drugim so usposobljeni in akreditirani za vzorčenja ter analize tal in v tem okviru določajo vsebnosti vseh pomembnih makrohranil ter svetujejo pri gnojenju.
Rešeno izrezano geslo pošljite najkasneje do 23. maja 2016 na naslov: Naš čas, Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Križanka Erico«. Izžrebali bomo 3 nagrade (analiza vzorca vrtnih ali kmetijskih tal z gnojilnimi nasveti).
■



Naš čas, 12. 5. 2016, barve: CM K, stran 17
12. maja 2016
»«WAS
NARAVA, ZDRAVJE, ODDIH
17
AA»*

Hiša sonca Luče
Romantično »wellness« razvajanje v skritem kotičku
sredi narave.
Družinska kosila ob posebnih priložnostih po predhodnem naročilu. www.hisa-sonca.com | 070 849 991 | info@hisa-sonca.com
Marjeta Terbovšek s.p., Luče 130, 3332 Luče
Zdrava prehrana in paradižnik
V zadnjih desetletjih se vse bolj zavedamo pomena zdrave prehrane, zato težimo k lokalni ekološki pridelavi.
Paradižnik izvira iz Južne Amerike in ga lahko gojimo zdravo in ekološko. Ima veliko pozitivnih učinkov za naše zdravje. Vendar pozor! Zeleni plodovi paradižnika vsebujejo alkaloid (npr. solanin), ki je zelo strupen. Rdeč paradižnik pa vsebuje veliko antio-ksidantov, železo, fosfor, magnezij, vitamine C in E. Najbolje je uživati svežega.
Poznamo nizek in visok paradižnik. Nizek je precej manj zahteven za pridelavo, saj ga ni potrebno vršičkati in »pincirati« in ne potrebuje opore. Težava se pojavi pri
večji količini padavin, zato je dobro zemljo pokriti s folijo. Najbolj priporočljivo je rastlini paradižnika pustiti štiri socvetja. Nad četrtim socvetjem pa lahko prekinete rast, tako da enostavno odščipne-te rastlino. Posledično boste povzročili, da se bodo hranilne snovi, ki so se prej potrošile za rast rastline, porabile za rast in zorenje plodov. Za rastline paradižnika je pomembna zadostna količino organskih gnojil, ki vsebujejo večje količine mikroelementov. Paradižnik je zelo "žejna" rastlina. Priporočljivo je namakanje ali zalivanje vsaj trikrat tedensko oz. po potrebi.
Najbolj nevarna in pogosta bolezen paradižnika je paradižnikova
Romantičen mini oddih
Zagotovo je prav, da si znamo vzeti čas zase, pa naj bo to sproščeno uživanje tam, kjer se dobro počutimo, ali pa preprosto kosilo, ko nam ga postrežejo drugi. Med dobre in učinkovite terapije za boljše počutje ter vitalnost sodi tudi obisk Wellnessa, kjer bomo v savni in kasneje s sproščanjem v masažnem bazenu sprostili čute in duha.
Savnanje je že iz preteklosti poznano kot najučinkovitejši način pospešitve izločanja strupenih snovi iz našega organizma, izboljša se tudi cirkulacija. Savna je prostor, kjer se telo, zaradi visokih temperatur in pove-
čane vlažnosti v zraku pregreje in regenerira. Pri savnanju je pomembno, da začnemo postopoma, kar pomeni, da ob vstopu v savno ne vztrajamo predolgo, dovolj je že10 minut, nato z vmesnimi pavzami podaljšujemo čas savne tja do 15 minut. Med pavzami se ohladimo s tuširanjem in razvajanjem v masažnem bazenu, kjer z vodno masažo poskrbimo za boljšo prekrvavitev in sprostitev napetih mišic. Zato je sproščanje v wellnessu lahko pravi balzam za dušo in razvajanje, ki učinkovito poskrbi za naše celotno telo oziroma za popolno psiho-fizično zdravje tele-
sa. Res pa je, da se vsakodnevno tako ne moremo sproščati, dobro pa je vsaj tu in tam obiskati wellness in se prepustiti. Mirno in sproščujoče je uživanje v objemu gozda v neokrnjeni naravi, stran od mestnega vrveža, pa čeprav le za kratek čas. Naj bo sprostitev v Hiši sonca Vaša, v okolju, kjer najdemo mir, lepoto narave in prostor, ki nas napolni in da moč za vsakdanje aktivnosti.
plesen ali rjava gniloba. Pojavi se predvsem v vlažnih dneh in uniči pridelek v nekaj dneh. Okuženi rastlini ni pomoči. Znaki bolezni se pojavijo v obliki temnih lis na listih, kasneje na steblu, na koncu pa še na plodovih. Okuženi plodovi so strupeni, zato jih nikar ne uživajte! Bolezen prezimi v trosih. Okužene rastline odstranite ali jih zažgite. Za preventivo lahko uporabite različne pripravke. Še nekaj škodljivcev paradižnika: paradižnikov molj, rastlinski ščitkar, listne zavrtalke, navadna pršica, listne uši ...
Če imate vprašanja v zvezi z gojenjem paradižnika, obiščite trgovino Košarica in z veseljem Vam bomo svetovali.	a
Košarica Pesje Špeglova 16
Tel.: 03/ 891 91 40
Peleti FAŠ 15 kg
Zemlja Balkonia 70 lit
Cev za kapljično namakanje 50 m
Gnojilo Rosasol za cvet
Lopata, gradbena
Pelargonija, pokončna
Sprejemamo naročila za kokoši nesnice starosti 16 do 18 tednov (rjave, grahaste) in enodnevne piščance.
2,99 € 8,49 € 5,39 € 2,99 € 8,99 € 1,39 €

Vsak človek
Vse, kar delamo, delamo za dobro ljudi.
Kakovost je temelj naše predanosti bolnikom in našega odnosa do zdravja. Naše delovanje temelji na dolgoletnem znanju in izkušnjah, medsebojnem zaupanju, vključevanju in spoštovanju različnosti ter na najvišjih etičnih vrednotah.
Stalna vlaganja v raziskave, inovacije in napredek proizvodnje omogočajo, da doma in po svetu ponujamo visokokakovostna, varna ter cenovno dostopna zdravila. Z dolgoročno načrtovanim razvojem zagotavljamo pogoje za nova delovna mesta in izobraževanje ter napredovanje strokovnjakov v vrhunske znanstvenike.
Kot odgovoren delodajalec skrbimo za razvoj zaposlenih, odgovoren odnos z lokalnimi skupnostmi ter trajnostni razvoj okolja.
Lek je cenjen član skupine Sandoz, vodilne svetovne družbe v hitrorastoči generični farmacevtski industriji.
AMBASADOR KORPORATMME INTEGRITETE
Najuglednejši
Delodajalec
POLNI CERTIFIKAT
C2Q
a
Družini
prijazno
podjetje
je dragocen
lek
član skupine Sandoz
let razvoja

Naš čas, 12. 5. 2016, barve: CM K, stran 18
18
ZDRAVJE
«»WAS
12. maja 2016
Rak ustne votline
Rak je definiran kot nenormalna in nenadzorovana rast celic, ki vdirajo v okoliško tkivo in ga pri tem poškodujejo. V ustih se pojavi kot izrastlina ali ranica, ki ne izgine, in je bolezen, ki je lahko smrtno nevarna, če je ne odkrijemo in začnemo zdraviti v zgodnji fazi. To fazo si poglejte na sliki 1.
Rak ustne votline in ustnega dela žrela predstavlja približno tri odstotke rakov, ki jih letno odkrijemo v Sloveniji, in skoraj polovico rakov, ki se pojavijo v območju glave in vratu. Letno zboli v Sloveniji za rakom ustne votline in ustnega dela žrela približno dvesto bolnikov. Petletno preživetje bolnikov z rakom v ustni votlini je okrog 55-odstotno. Preživetje je še vedno dokaj slabo, predvsem zaradi poznega odkrivanja raka, pa tudi zaradi drugih bolezni, ki spremljajo bolnika. Moški obolevajo za rakom ustne votline in žrela dvakrat pogosteje kot ženske in večina bolnikov z rakom v predelu ustne votline in žrela je starejših od 50 let. V zadnjih letih tudi v Sloveniji opažamo porast tega raka pri ženskah in pri mlajših od 50 let.
Eritroplakija - rdečkasta sprememba
Najpogosteje se pojavlja na ustnem dnu, sledijo pa ustnica, jezik, nebo, dlesen.
V zadnjih desetletjih je bil dosežen precejšen napredek pri zdravljenju raka ustne votline. V kirurgiji so se razvile nove tehnike rekonstrukcije defektov, napredovalo je obsevalno zdravljenje, pojavila so se nova zdravila. Kljub temu pa žal ni velikega napredka pri preživetju!
Kar 60 odstotkov bolnikov ima namreč ob obisku pri zobozdrav-
niku ali zdravniku spremembe večje od dveh cm, kar navadno pomeni zelo slabo prognozo.
Ključ do boljše kakovosti in dolžine preživetja je učinkovitejše odkrivanje bolezni v zgodnjem stadiju in ko je sprememba majhna.
Značilne spremembe v ustih
Levkoplakija (slika 2) je klinični izraz za belkasto spremembo na sluznici. Levkoplakije, ki vznikne-jo na več mestih, so nehomogene, povzročajo simptome (običajno pekoče bolečine) in trajajo dolgo, imajo večjo verjetnost, da se preo-
Bolezenski znaki
Raki glave in vratu povzročajo različne znake in simptome, ki so odvisni predvsem od osnovnega organa, iz katerega raste rak. Najpogostejša mesta pojavljanja raka glave in vratu so ustna votlina, grlo ter srednji in spodnji del žrela. Najpogostejši simptomi so motnje pri žvečenju, govoru, dihanju,
stranska ohromelost in atrofija jezika, ohromelost obraznega živca. Napredovale in razpadajoče tumorje navadno spremlja gniloben zadah, zakrčenost žvekalnih mišic, nosljajoč govor, bolečina, krvavo obarvan izpljunek.
Kaj se zgodi, ko odkrijemo spremembo v ustih?
Po temeljitem pregledu vas bo zobozdravnik ob morebitnem sumu na rakavo spremembo napotil
Levkoplakija - belkasta sprememba
brazijo v raka.
Eritroplakija (slika 3) je klinični izraz za rdečkasto spremembo na sluznici. Pri eritroplakijah je lahko v 30-40 odstotkih rak prisoten že ob postavitvi diagnoze.
Žal večina pacientov z rakom v ustni votlini in v predelu ustnega dela žrela pride do specialista, ko je bolezen že napredovala bodisi lokalno ali pa so že prisotne metastaze na vratu. Zdravniki in zobozdravniki morajo torej poznati spremembe v ustih. Natančen pregled ustne votline in ustnega dela žrela mora biti sestavni del vsakega pregleda pri zdravniku ali zobozdravniku, še posebej, kadar gre za tvegano populacijo (uživanje tobaka in alkohola, starejši od 50 let).
požiranju ali motnje sluha. Poži-ranje je lahko oteženo ali boleče. Pojavijo se lahko občutek tujka v grlu, razjede, sprememba barve glasu oziroma hripavost, manj razumljiv govor, izcedek iz nosu ali ušesa, solzenje. V primeru zasev-kov so povečane bezgavke v območju glave in vratu, ki so po navadi neboleče.
Za tumorje ustne votline in ustnega žrela je značilna prenesena bolečina, ki jo bolnik zaznava v ušesu iste strani, kjer je primarni tumor, in je posledica rasti tumorja v globino in prizadetosti vej različnih možganskih živcev. Bolniki z boleznijo v nosnem delu žrela ali v območju obušesnih bezgavk pogosto navajajo težave, ki so posledica prizadetosti možganskih živcev, kot so obrazna bolečina in mravljinčenje, dvojni vid. Znaki širjenja bolezni v obžrelni prostor so lahko težave pri požiranju, spremenjen občutek za okus v zadnji tretjini jezika, težave z dihanjem in slinjenjem. Pojavlja se lahko eno-
sti popolna odstranitev rakavega tkiva, enako pomembna pa je rekonstrukcija, torej obnovitev oblike in funkcije in rehabilitacija (slika 4). Z zgodnjim odkritjem bolezni, dobro kirurško tehniko in dobro oskrbo bolnikov po operaciji lahko izboljšamo rezultate preživetja bolnikov z rakom v ustni votlini. Z izbiro dobre rekonstrukcijske metode sta funkcija in estetika zelo malo okrnjeni, bolnikova kakovost življenja pa je bistveno boljša. Če pride do ponovitve bolezni, se ta v 90 odstotkih pojavi v prvih dveh letih po zdravljenju. Z leti narašča verjetnost nastanka novega primarnega karcinoma v predelu zgornjih prebavnih in dihalnih poti, tako da sta redno spremljanje bolnikov in njihovo natančno pregledovanje bistvenega pomena. Še največ pa lahko storimo za izboljšanje prežive-
zdravnik
svetuje
Nekatere vrste HPV virusov prav tako predstavljajo dejavnik tveganja za nastanek raka v ustni votlini. Navadno pride do okužbe pri oralnih spolnih odnosih.
Izjemnega pomena je ustrezna zaščita kože in sluznic med sončenjem. Ko ste izpostavljeni sončnim žarkom, uporabite kvalitetno zaščitno kremo z visokim UV faktorjem, pri čemer je izredno pomembno, da zaščitite tudi ustnice.
Ljudje, katerih svojci so v preteklosti zboleli za rakom ustne votline, morajo biti še bolj pozorni, saj imajo več možnosti, da zbolijo tudi sami. Pomembna je zgodnja zaznava znakov bolezni, preden se ta razširi do klinično izražene obli-
Vidimo raka na dlesni, jeziku, licu in ustnici.
k specialistu kirurgu. Obravnava bolnika s sumljivo spremembo v ustni votlini se začne z natančno anamnezo in kliničnim pregledom. Potrebno je natančno pregledati in pretipati celotno glavo in vrat. Od slikovnih preiskav se običajno naredi ortopantomografski posnetek čeljusti, rentgenski posnetek pljuč v dveh projekcijah ter ultrazvok vratu in trebuha, od laboratorijskih preiskav pa temeljne krvne in biokemične preiskave, teste koagu-lacije in jetrne teste. Že ob prvem pregledu bolnika s klinično sliko karcinoma v ustni votlini se naredi izrez in biopsija sumljive spremembe. Ko in če je karcinom histološko potrjen, se bolnika pregleda še v splošni anesteziji - endoskopsko se pregleda zgornje dihalne in prebavne poti in natančno pretipa predel ustne votline. Določijo se zobje, ki jih je morda potrebno izdreti. Po vseh preiskavah je treba določiti klinični stadij tumorja. Namen zdravljenja rakavih tumorjev ustne votline je v prvi vr-
Pacienti pred operacijo raka ustne votline in po njej
tja bolnikov z zgodnejšim odkrivanjem rakavih sprememb, kar pa je predvsem odgovornost predvsem zdravnikov in zobozdravnikov na primarni ravni.
Kaj lahko storimo sami?
Dobro poznana dejavnika tveganja, kot sta tobak in alkohol, povečata tveganje za 75-95 odstotkov. Enako nevarno kot kajenje cigaret je tudi žvečenje ali njuhanje tobaka! Pri že predrakavih spremembah opustitev kajenja zmanjša možnost nastanka raka!! Kljub temu pa se več kot 25 odstotkov vseh ustnih rakov pojavi pri ljudeh, ki ne kadijo in uživajo alkohol le občasno.
ke. Zato bodite pozorni na morebitne spremembe v ustih. Po umivanju zob si redno pregledujte jezik in sluznico lic in ustnic ter nebo in žrelo. Če opazite kakšno spremembo in ta ne izgine v treh tednih, o tem nemudoma obvestite svojega zobozdravnika. Pomembno je, da redno obiskujemo zobozdravnika, tudi če nimamo več zob in nosimo proteze. Zgodnje odkrivanje namreč pomembno poveča preživetje in kvaliteto življenja.
Če opazite katerega od naslednjih znakov in simptomov, ne oklevajte, ampak se naročite na pregled pri zdravniku ali zobozdravniku:
a Maja Kipič, dr. dent. med.
Iz Maribora preko Pohorja v Velenje
Šaleški taborniki na snežnem pohodu v okviru vseslovenskega projekta Za zdravje mladih
Maribor-Velenje, 27. april - Šest tabornikov vodnikov iz rodu Jezerski zmaj Velenje, en vodnik rodu Mrzli studenec Mislinja in en velenjski katoliški skavt se nas je podalo na tridnevni pohod čez Pohorje. Zjutraj smo pot začeli ob mariborskem smučišču in jo mahnili proti Mariborski koči. Na vrhu smučišča nas je zalotil sneg, ki se je hitro prijemal podlage. Od Mariborske koče do koče na Arehu nas je snežni vihar že pošteno ozebel. V koči smo se najedli in se topleje oblekli, saj nas je čakala najmanj tri ure dolga pot, ki se je zaradi vedno več snega razvle-kla na več kot štiriurno gazenje. Premraženi, lačni, premočeni in izmučeni smo se razveselili koče na Klopnem vrhu, kjer smo se 'od-talili' in pošteno najedli. Imeli smo še dovolj energije, da smo pred spanjem odigrali kviz o statistiki stanja sedmih področij zdravja (gibanje in prehrana, duševno zdravje, spolno zdravje, alkohol, tobak, druge droge in nekemične (vedenjske) zasvojenosti) med mladimi v Sloveniji.
Po zasluženem spancu smo se zbudili v
Dobre volje na zasneženi poti ni manjkalo.
oblačno jutro s 40 centimetri sveže zapadlega snega. Od prijetne koče in prijaznih oskrbnikov smo se podali na gazenje do koče na Pesku. Ker nam je sneg vzel več časa in moči, kot smo pričakovali, smo se odločili,
da poti ne nadaljujemo do Ribniške koče, ampak popoldne preži-vimo na Rogli in prespimo v koči na Pesku. Po večerji smo se zopet posvetili vsebinam o zdravju, tokrat o tem, kakšen naj bi bil zdrav življenjski slog.
Tretji dan smo se prebudili v sončno in toplo jutro, ki nam je dalo dodatno motivacijo, da prvotni cilj pohoda v Slovenj Gradec prestavimo v Velenje. Že obilni zajtrk je kazal na to, da bomo zadnji dan potrebovali veliko energije. Z Rogle smo odkorakali proti Mislinji in po 16 kilometrih prišli do mislinjskega nakupovalnega centra, kar je bilo največje zadovoljstvo dopoldneva. Še vedno polni energije smo se odpravili na zadnji del poti. Čez Završe do Škal so nas noge hitro nesle in veseli smo prikorakali do table Velenje, kjer smo seveda ob doseženem cilju posneli še zadnji 'selfi'. Šele mišice v nogah ob prihodu domov pa so nam povedale, da smo naredili dolgo in naporno pot ter doživeli enkratno dogodivščino!
a Manca Dremel
uniforisv
PRODAJALNA
Jack % Wolfskin

JAC wni FSKIN moška lahka jakna Foggy Mountain
99" €
■ DNA CENA: 147,75 €:
PFANNER hlače Ventilation
268" €
ANDREW gozdarska obutev Bionico Wood Welt
318 00 €
Motorna žaga J0NSERED CS2252
61000 €
REDNA CENA: 678,00 € prostornina motoria 50 I cnf j. rnoc 2,5 kW (3,4 KM], dolžina »Btca 38 cm, teza 5,0 kg
NUDIMO VAM HITER IN UGODEN SERVIS	1.
VSEH VRTNIH STROJEV IN MOTORNIH ŽAG.
"O
PANTIMd.o.o. Industrijska cona Latkova vas 81 d, 3312 Prebold 7 T: 03 777 U 23 M: 051 665 566 E: trgovinaOuniforest.si www.uniforest.si # DELOVNI ČAS: ponedeljek-petek: 7.00-17.00, sobota: 7.00-12.00 <
_y
Naš čas, 12. 5. 2016, barve: CM K, stran 11
12. maja 2016

REPORTAŽA
19
Študent, veš, kje jest?
Velenje glede na število visokih in višjih šol ponuja zadovoljivo izbiro študentske prehrane - Študenti imajo na voljo tako hitro prehrano kot polnovreden obrok -Ponudba za študente s celiakijo in vegetarijance pa je slaba
Ajda Čebul in Ajda Gregorc
Študentski boni so ena boljših plati študentskega življenja. Za tako malo denarja tako pestro izbiro hrane težko dobiš brez bonov. Privoščiš si lahko vse, od kitajske, mehiške, italijanske, tajske do brazilske kuhinje, cena pa se po navadi giblje okoli štiri evre. Količina in raznolikost ponudnikov študentske prehrane je odvisna od mesta, predvsem pa od števila študentov v kraju. Z Ajdo Gregorc sva preverili, kako je poskrbljeno za ponudbo študentskih bonov v Velenju in kakšna je v primerjavi z Ljubljano, kjer redno jeva na bone.
O študentski prehrani
Študentsko prehrano delno subvencionira Republika Slovenija. Subvencija znaša 2,63 evra, višina subvencije in delež doplačila pa se spremenita v januarju in juliju vsako leto. Študentski boni pripadajo vsem študentom, ki zaradi študijskih obveznosti bivajo v kraju šolanja. Ponudnik študentske prehrane mora zagotoviti glavno jed in dva hoda. Izbira lahko med solato, sladico (sadjem) in juho. Poleg hrane študentu pripada tudi kozarec vode. Kako mora biti sestavljen polnovreden obrok, nam je zaupala Janja Pohorec, inženirka živilstva in prehrane ter nekdaj inšpektorica za študentsko prehrano. »Idealen obrok sestavljajo predjed, glavna jed in sadje. Predjed v obliki tople juhe pogreje želodec in ga volumensko zapol-
ni, da pojemo manj glavne jedi. Glavna jed mora vsebovati beljakovine, kot so stročnice, ribe ali meso, ogljikove hidrate, zelenjavo kot prilogo in svežo solato. Namesto sladice je priporočeno sadje.«
Velenjski ponudniki
V Velenju subvencionirano prehrano ponuja deset restavracij. To so Hotel Paka, Kavarna in restavracija Orange, Okrepčevalnica Mladost, Pek Matjaž na Tomšičevi, Pivnica Zoro, Piceri-ja Velun, Restavracija in piceri-ja La Donna, Restavracija DK, Restavracija Kolodvorska in Mc Donald's. Z Ajdo se subvencionirane prehrane v Velenju redko poslužujeva, zato sva pričakovali, da bo ponudba in postrežba precej slabša kot v Ljubljani. Izkušnje na terenu so naju močno presenetile, saj se pokazalo, da Velenje v določenih pogledih celo presega Ljubljano, je pa res, da tu ni take ponudbe tuje kuhinje, kar je v Ljubljani zelo pogosto. Manjšo ponudbo mehiške hrane nudi samo Picerija La Donna.
Najbolj presenetljiva je bila postrežba, ki je vsekakor nadpovprečna v primerjavi s prestolnico. To lahko pripišemo dejstvu, da so študentje pri nas redkejši obiskovalci restavracij, zato se gostinci zanje bolj potrudijo. Meniji za študente se precej razlikujejo med ponudniki. Ponekod imajo pripravljene posebne menije za študente, drugje je študentom na voljo enaka ponudba kot običajnim gostom.
Mnenja študentov
Študentje se za koriščenje bonov večinoma odločajo v kraju študija in redkeje v domačem okolju. Nekaj velenjskih študentov sva z Ajdo povprašali, kako pogosto uporabijo bone v Velenju in kaj menijo o ponudbi študentske prehrane pri nas. Študentke so bile soglasne, da bone v Velenju zelo redko uporabijo. Tja-ša Ocvirk pravi, da v Velenju ne je prav pogosto na študentske bone. »Rada si privoščim solato ali popečenega piščanca. Obenem pa moram biti pozorna na sestavo hrane, saj sem alergična na gluten.« Lucija Koren prav tako zelo redko uporabi bone, mogoče enkrat mesečno. »V Velenju sem preizkusila samo Mladost in Mc Donald's.« Vida Verdev pa na bone v Velenju sploh ne je. »S ponudbo namreč nisem seznanjena in me tudi ne zanima kaj preveč. Seveda bi si lahko sama pogledala, kateri ponudniki so na voljo, vendar me to ne zanima.« Anže Kolar pa bone uporablja pogosteje. »Trenutno študentskih bonov nimam, sem pa včasih zelo pogosto jedel na bone. V Velenju sem bone redno koristil ob vikendih v Mladosti, Piceriji Velun in Mc Donald'su.« Čeprav se anketirani študentje za koriščenje bonov v Velenju redko odločijo, večinoma menijo, da je ponudba študentske prehrane dobra. »Glede na to, da je Velenje manjše mesto, je ponudba zadovoljiva. Vendar menim, da bi se lahko še več restavracij vključilo v študentsko prehrano,« pravi Tja-ša, Lucija pa dodaja: »Glede ponudnikov študentske prehrane nisem najbolj osveščena, vendar menim, da imamo kar pestro ponudbo.« Anže pa meni, da je ponudba lokacij, kjer ponujajo bone, dobra. »Vsekakor pa ne bi bilo slabo, če bi imeli na voljo še več različnih lokacij.«
Cene študentskih bonov so v Ljubljani precej visoke. Velenje je cenovno primerljivo, vendar bon za svojo ceno večinoma ponuja več. Najcenejši so ponudniki hitre prehrane, količina ponudbe pa ni pogojena z višino cene.
Janja Pohorec: »V Velenju ima študent na voljo različne ponudnike - od hitre prehrane do polnovrednih obrokov. Večinoma vsi ponudniki ponujajo zdravo in nezdravo alternativo, tako da je vse odvisno od izbire študenta.«
Najslabše je v Velenju poskrbljeno za študente z alergijo na gluten in vegetarijance. Čeprav ponudbe za celiakaše pri nas še ni, so gostinci pripravljeni tovrstnim študentom ugoditi v njihovih zahtevah in prilagoditi obrok.
Daleč največ izbire nudi Picerija La Donna s kar 35 meniji, 21 različnih obrokov pa nudita Mc Donald's in Picerija Velun.
V določenih restavracijah je študentom na voljo samo dnevna ponudba malic, kar precej zoži možnost izbire. Hrano sva dobili prav povsod toplo postre-ženo in zelo okusno. Gostinci večinoma ponujajo pice in hitro prehrano ter malo manj rib, solat in testenin. Priljubljenost hitre prehrane pri študentih je pojasnila Janja Pohorec: »Študentje se za hitro prehrano večinoma odločajo zaradi pomanjkanja časa. Takšno prehranjevanje pa je primerno največ enkrat na mesec. Hitra prehrana namreč vsebuje veliko ogljikovih hidratov in maščob, ki v možganih sproščajo serotonin. Ta pa v telesu povzroči občutek ugodja.«
Vegetarijanski in celiakaški meniji
Pri pregledu menijev sva ugotovili, da je zelo slabo poskrbljeno za vegetarijance. Večinoma sta jim na voljo samo en ali dva menija, kot je ocvrti sir ali solatni krožnik. V tem oziru je študentska ponudba v Velenju pre-
M Si


Vsem družinam iskreno čestitamo ob mednarodnem dnevu družine, 15. maju!
Vabljeni v nedeljo, 15. maja, na Goro Oljko, kjer bo ob 15. uri maša za slovenske družine.
cej v zaostanku glede na Ljubljano, kjer obstajajo posebne ve-ganske in vegetarijanske restavracije. Še slabše so razmere za študente s celiakijo. Od desetih ponudnikov ima samo DK restavracija v svojem meniju naveden meni brez glutena. Ob obisku ponudnikov sva na menijih sicer zasledili brezglutenske jedi, vendar te niso bile posebej označene ali objavljene na spletni strani študentske prehrane pod meniji za celiakaše. Iz odzivov gostincev na terenu sklepava, da so študentje z alergijo na gluten zelo redki, zato jim ne nudijo posebnih menijev. Kljub temu so gostinci pripravljeni takšnim študentom ugoditi v njihovih zahtevah in prilagoditi obrok.
Izkušnje inšpektorice
Smernice študentske prehrane so se z leti močno spremenile. Študentski boni ne vključujejo več sladic in sladkih pijač, kar Janja Pohorec, ki je kot študentka opravljala delo inšpektorice, ocenjuje za pozitivno spremembo. Ponudba in kakovost prehrane se je v zadnjih treh letih precej izboljšala, pravi. Pri ponudnikih študentske prehrane sta najpogostejši kršitvi izpuščanje hodov, ki študentu pripadajo (to se predvsem dogaja pri ponudnikih hitre prehrane), in neobveščanje študentov v samopostrežnih restavracijah o tem, kaj jim pripada. »Študent velikokrat prejme hrano, ki ni sveža, je premalo termično obdelana in hladna. Problem so tudi neurejene sanitarije in dostopnost restavracije za invalide,« še dodaja Janja. Izkušnje s terena v
Velenju, ki sva jih z Ajdo pridobili, so bile ravno nasprotne. Gostinci so z veseljem razložili, kaj pripada študentskemu bonu, in ponudili tri hode ali celo več. V nekaterih restavracijah sva dobili tudi sladico, kar je v Ljubljani skoraj nemogoče. Študentu v sklopu bona pripada kozarec vode, ki so ga prinesli le redki gostinci. To je edina večja pomanjkljivost, ki sva jo opazili pri najinem pregledu.
Skleneva lahko, da Velenje v ponudbi študentske prehrane prekaša Ljubljano po kakovosti. Čeprav je na voljo le deset ponudnikov, se ti zelo trudijo ustreči vsakemu gostu. V prestolnici si kot študent samo riba v morju, pri nas pa s tabo ponekod ravnajo skoraj kot s kraljem. Študent, zdaj veš, kje se splača jest'?
Kolesarski vzpon okoli Topolšice
Društva v Topolšici združujemo moči in se povezujemo. Tako je Planinska sekcija Topolšica v sodelovanju in s pomočjo Turističnega društva Topolšica, Turističnega društva Topolšica - podeželje, Turističnega društva Laj-še in Prostovoljnega gasilskega društva Topolšica organizirala 1. kolesarski vzpon okoli Topol-šice. Druženje, ki ni bilo tekmovalno, smo pripravili v soboto, 7. maja. Zjutraj se nas je kar trideset zbralo pri »Lipi samostojnosti«, od koder smo odkolesarili mimo Tekavca in Koradeja do Hliša. Na prvem postanku v Laj-šah pri Kavniku je za okrepči-
lo poskrbelo Turistično društvo Lajše. Veselo razpoloženi smo se nato odpravili po Strmini in se povzpeli vse do Žlebnikove domačije. Ves čas nas je božalo prijazno vreme in nam ponujalo prelepe poglede na dolino. Sončni žarki so greli tako močno, da smo že pri Žlebniku vsi odložili del toplejše kolesarske opreme. Tu smo pripravili drugi krajši postanek. Za nabiranje moči in pogostitev pa je poskrbelo Turistično društvo Topol-šica-podeželje. Po obveznem fotografiranju smo pot nadaljevali mimo kmetije Vržišnik do gostišča Grebenšek in opoldan pot
sklenili pri domu krajanov v To-polšici. Tam so nas pričakali člani Turističnega društva Topolšica in poskrbeli za malico in pijačo. Prevozili smo 25 km poti ter premagali kar nekaj bolj ali manj zahtevnih klancev. Ves čas nas je spremljalo tudi gasilsko vozilo s prikolico, da smo lahko poskrbeli za tiste z manj kondicije. Naš družabni dogodek je lepo uspel. Vedno znova in znova ugotavljamo: »V slogi je moč« - in veselimo se še takšnih druženj.
a Cvetka Delopst
■
A
Mestni odbor Velenje in svetnik v MO Velenje Andrej Kuzman
Naš čas, 12. 5. 2016, barve: CM K, stran 20
20
ŠPORT

12. maja 2016
Nogometaši Rudarja še ne spijo brezskrbno
V središču pozornosti v 33. krogu v prvi nogometni ligi je bil derbi med vodilno Olimpijo in drugim Mariborom v Stožicah, ki se je končal z zmago Maribora z 2 : 1. Če bi vse točke ostale doma, kot je kazalo po prvem polčasu, bi se Ljubljančani po tihem že lahko veseli državnega naslova, na katerega čakajo že zelo dolgo. Tako pa bo boj za prvaka najbrž negotov vse do zadnjega kroga.
Olimpijo je že po v 19. minuti v vodstvo popeljal Rok Kronave-ter, ki je trenutno (vsaj do včerajšnjega 34. kroga) najboljši strelec med nogometaši, ki še vedno igrajo v slovenski prvi ligi. To je bil njegov 15. zadetek, dva več je dosegel Andraž Šporar, ki je pozimi odšel v švicarski Basel.
Ljubljančani so bili v prvem delu boljši nasprotnik, vendar niso zmogli še enkrat zadeti. Njihov novi trener Rodolfo Vanoli se je v drugem polčasu odločil za obrambno igro, Štajerci pa so
igrali vse bolj agresivno in deset minut pred koncem rednega dela je Milivoj Novakovic po strelu z enajstih metrov izenačil. Naš najboljši sodnik Damir Skomina je dosodil najstrožjo kazen, potem ko je žoga zadela v roko branilca Dejana Kelharja. Olim-pija bi bila tudi s točko zadovoljna, saj bi še vedno imela prednost treh. Toda gostje so v zadnjih minutah silovito napadali, celo v dveh minutah nanizali štiri kote zaporedoma. V štiriminu-tnem sodnikovem dodatku jim je uspel popoln preobrat in ujeli so vse tri točke, potem ko je žogi, ki jo je proti vratarju Vidmarju poslal Aleš Mertelj, spremenil smer Marcos Taveres. Neodvisno od rezultatov Maribora lahko Ljubljančani postanejo prvaki, če bodo do konca premagali vse svoje tri nasprotnike. Včeraj so gostovali v Celju, v soboto bodo gost pri Rudarju, v zadnjem krogu pa bo v Stožicah njihov nasprotnik Krka.
Zanimiv je tudi boj za obstanek v elitni nogometni družbi. V sobotnem 33. krogu je spodletelo tudi nogometašem Rudarja. Gostili so Koper, neposrednega tekmeca v boju obstanek, in doživeli nepričakovan poraz z 0 : 2. Gostje so povedli že po dobrih desetih minutah po veliki napaki v domači obrambi. Po dobre pol ure pa vodili že z 2 : 0, kar je bil tudi končni rezultat tega dvoboja. Višjo zmago pa jim je preprečil zelo razpoloženi domači vratar Matej Radan. Z morebitno zmago bi bili za domače preostali trije krogi povsem brezskrbni, saj bi si tudi teoretično zagotovili obstanek.
Včeraj so rudarji gostovali v Mariboru, v predzadnjem krogu bodo - kot smo že zapisali - gostili Olimpijo, sezono pa bodo (21. maja) sklenili s savinjsko-ša-leškim derbijem v Celju.
■ S. Vovk
Jernej Javornik odstopil
Junija lani je Rudar dobil novo klubsko vodstvo z Mitjem Kame-nikom na čelu. Kmalu nato so se pojavile govorice, da naj bi zamenjali trenerja Jerneja Javor-nika. To se ni zgodilo. Je pa v zadnjih časih videti v klubu nekatere tujce (uradnih izjav o tem iz kluba ni) in spet so se razširile govorice o trenerski menjavi. Očitno dosedanji trener ni mogel delati več pod takšnim 'pritiskom'. Najbrž se je tudi zavedal, kaj lahko pričakuje, zato je odstopil. V torek so na klubski spletni strani objavili: Javornik je danes klub obvestil, da iz osebnih razlogov odstopa s položaja glavnega trenerja članskega moštva. Upravni odbor kluba, ki se je sestal na izredni seji, odstop glavnega trenerja obžaluje, sploh glede na dejstvo, da bodo zadnji krogi prvenstva odločilni za končni položaj na lestvici. Na jutrišnji tekmi proti NK Maribor (bila je včeraj - op. p.) bo člansko moštvo vodil njegov dosedanji pomočnik Razim Smajlovic. Jerneju Javorniku, ki bo še naprej ostal v klubu kot strokovni sodelavec, se ob tej priložnosti zahvaljujemo za vse opravljeno delo v preteklosti.«
Sedaj že prejšnji trener ni želel
Sedaj je 'glavni' Razim Smajlovic (drugi z desne)
komentirati svoje določitve. Poudaril je le, da je zadovoljen, da je bil tri leta in pol trener v klubu, v katerem je začel odlično nogometno pot kot igralec. Naj-
brž pa bo kmalu dobil kakšno zanimivo ponudbo, saj je med mnogimi nogometni poznavalci zelo cenjen.
a vos
Je prvenstvo (skorajda) že odločeno?
Na to vprašanje v današnjem Našem času niste dobili odgovora. Prvi veliki derbi edinih kandidatov za prvaka, Gorenja in Celja Pivovarne Laško, v končnici je bil namreč sinoči v Velenju. Z morebitno zmago so se enim ali drugim zelo povečale možnosti, da osvojijo prvenstvo: gostje, da znova postanejo najboljše moštvo, domači, da po treh sezonah spet osvojijo najpomembnejšo lovoriko v državi. Rokometaši Gorenja so v četrtem krogu v gosteh premagali Maribor z 32 : 30 in (vsaj do sinočnjega večnega derbija) ohranili prednost točke pred aktualnim prvakom Celjem.
Maribor je zanje pogosto predstavljal trd oreh. Podobno je bilo tudi tokrat, še zlasti, ker domači v končnici nimajo kaj izgubiti.
Prvo ali drugo mesto je zanje nedosegljivo, tretja Ribnica pa za njimi zaostaja za tri točke. Torej Maribor, Ribnica, Koper in Loka igrajo zgolj za prestiž.
Po prvem polčasu so gostje imeli prednost petih golov. Naj-
višja razlika v njihovo korist je bila v tem delu igre sedem golov. Toda v drugem so se morali za zmago zelo potruditi. Odpor domačih so povsem zlomili šele v zadnjih minutah tekme.
700 golov Nika Medveda
Niko Medved je na tekmi 3. kroga z Ribnico v Rdeči dvorani dosegel svoj 700. gol, odkar je prvič oblekel članski dres Gorenja, ki je njegov doslej edini klub. Takoj po tekmi je dejal: »Nisem vedel, nihče mi ni povedel, sam pa ne vodim statistke. Med tekmo je težko gojiti neka čustva in razmišljati o tem. Najbolj pomembno je, da mi zmagujemo in da nadaljujemo s takim zaletom naprej, kot je bil do zdaj. Upam, da bo to obrodilo sadove.« Seveda je medtem to število golov že povečal.
Začenjajo s Pomurkami
Nogometašice Rudarja-Škal po rednem delu tretje, končati želijo na drugem mestu
V prvi ženski nogometni ligi so z 18. krogom sklenili redni del prvenstva. Čeprav so pred ekipami še trije krogi končnice, pa ne bodo odločali več o prvem mestu. Naslov je že nekaj krogov oddan Pomurkam, ki imajo pred drugo Olimpijo neulovljivo prednost dvanajstih točk, pred Velenjčankami 14. Rudarke so se od rednega dela poslovile z visoko zmago nad Krimovka-mi 9 : 0. Kljub prizadevanju, da bi gostje dosegle vsaj častni zadetek, niso uspele, še višjega poraza jih je rešila vratarka, ki je med drugim obranila najstrožjo kazen domači vratarki Jadranki
Zilic. Rudarke so vsekakor upale, da bodo igralke Radomelj na svojem igrišču premagale Olim-pijo. Ker se to ni zgodilo, bodo že v nedeljo (ob 11.00) v prvem krogu sklepnega dela prvenstva gostovale v Beltincih pri aktualnih prvakinjah. Še vedno upajo, da bodo prvenstvo podobno kot v prejšnji sezoni končale kot podprvakinje. V končnici bi morale premagati vse nasprotnice, najprej v nedeljo Pomurke, nato v gosteh še Olimpijo, v zadnjem krogu pa doma Radomlje. Če se bo to zgodilo, bodo ponovile lanski prvenstveni uspeh, sicer pa bo njihova končna uvrstitev od-
visna predvsem od igre Olimpije.
Pomurke so v rednem delu prvenstva osvojile vse možne točke, nogometašice Olimpije so trikrat igrale neodločeno in dvakrat izgubile), Velenjčanke pa so kar štirikrat odhajale z igrišča sklonjenih glav. Dva poraza so doživele s Pomurkami, ob jezeru z 0 : 3, v Beltincih z 1 : 2, po enega pa v Radomljah (0 : 1) in ob jezeru z Olimpijo (1 : 2), v Ljubljani pa z njo igrale 2 : 2, kar je bil njihov edini neodločen rezultat.
a S. Vovk
a vos
a vos
Naš čas,
12. 5. 2016, barve: CM K, stran 21
12. maja 2016
»«WAS
ŠPORT
21
Igralkam Zagorja prvič naslov, Velenjčanke devete
V prvi ženski rokometni ligi so s tekmami 22. kroga že končali prvenstveno sezono, le rokome-tašice Velenja in Žalca morajo odigrati še zaostalo medsebojno tekmo 16. kroga.
Prvič v zgodovini kluba so državni naslov osvojile Zagorjan-ke, druge pa so aktualne prvakinje Krimovke, ki so se tega
naslova doslej veselile že enaindvajsetkrat. Ekipi sta prvenstvo končali z enakim številom točk, 42. Na obeh njunih odbojih ni bilo zmagovalke (22 : 22 in 23 : 23), vendar je o prvem mestu odločalo večje število doseženih golov v gosteh.
Velenjska dekleta bodo ne glede na rezultat z Žalcem ostale
na devetem mestu, enako Žal-čanke na osmem. V zadnjem krogu so Velenjčanke premagale Ljubljano z 20 : 15, kar je bila njihova peta zmaga v tej sezoni. Cilj - obstanek v ligi - so izpolnile glede na to, da so ekipo pred tekmovalno sezono pomladili.
Pomembne točke v boju za obstanek
Do konca prvenstva še trije oziroma štirje krogi
Nogometaši Šmartna 1928 so dobre igre v zadnjih krogih končno potrdili s prvo spomladansko zmago. Gostili so Lenart, ki je v Šmartno prišel kot deveti na prvenstveni lestvici, in ga premagali z 2 : 1. Za zmago pa so se morali zelo potruditi, saj so gostje po pol ure povedli, a so domači že po nekaj minutah izenačili. V nadaljevanju so bili Šmarčani boljši, svojo premoč pa so kronali sredi drugega polčasa. Po tem porazu je moštvo iz Slovenskih goric zdrknilo za mesto navzdol, saj so ga na devetem zamenjali Dobrovci. Oboji imajo po 23 točk, s peto zmago in 18 točkami pa so se Šmarčani povzpeli na dvanajsto mesto. Z enakim številom točk so za njimi na tri-
Prva liga Telekom Slovenije,
33.	krog
Rudar - Luka Koper 0:2 (0:2) Strelca: 0:1 Castillo (11.), 0:2 Štulac (37.). Rudar: Radan, Kašnik, Trifkovic (od 68. Pra-šnikar), Črnčič, Pišek (od 57. Lotrič), Bolha (od 83. Grbic), Tolimir, Džinic, Jahic, Eterovic, Babic'. Trener: Jernej Javornik Drugi rezultati: Olimpija - Maribor 1:2 (1:0), Zavrč - Celje 0:1 (0:0), Krka - Krško 0:0. Gorica - Domžale 0:2 (0:1). Vrstni red: 1. Olimpija 65 (68:24), 2. Maribor 65 (71:30), 3. Domžale 53 (46:28), 4. Gorica 46 (43:46), 5. Celje 39 (27:43), 6. Krško 39 (23:45), 7. Zavrč 38 (31:39), 8. Rudar 38 (31:48), 7. 8.), 9. Koper 34 (36:51), 10. Krka 31 (26:48).
34.	krog: Maribor - Rudar (včeraj), 11. 5.),
35.	krog: Rudar - Olimpija (14. 5.), 36. krog: Celje Rudar (21. 5.)
3. SNL - sever, 23. krog Šmartno 1928 - AjDS Lenart 2:1 (1:1)
Strelci: 0:1 Miha Burian (36.), 1:1 Andraž Ro-škar (36.), 2:1 Jan Meh (74.) Šmartno: Pusovnik, Roškar, Mrevlje, Martin Lenošek, Gačnik, Hrastnik, Kolenc, Dajčer (od 76. Vasic'), Veler, Meh, Zabukovnik (od 89. Satler). Trener: Drago Kostanjšek. Drugi rezultati: Maribor B - Šampion 1:2 (1:2), Šmarje pri Jelšah - Radlje 1:1 (1:0), Koroška Dravograd - Fužinar Noži Ravne 1:1 (1:1), Mons Claudius - Dravinja 3:1 (1:0), Roj-ko Dobrovce - Podvinci Betonarna Kuhar 8:2 (2:2), Videm - Brežice 1:2 (0:0). Vrstni red: 1. Brežice 57, 2. Maribor B (tekma manj) 51, 3. Šampion 46, 4. Šmarje (tekma manj) 41, 5. Videm 40, 6. Fužinar 37, 7. M. Claudius 36, 8. Dravograd 26 , 10. Lenart 23, 11. Dravinja 21 (tekma manj) 21, 12. Šmartno 18 (tekma manj), 13. Radlje 18, 14. Podvinci (tekma manj) 10.
MNZ Celje - liga Golgeter, 14. krog
Rezultati: Odred Kozje - Žalec 0:4 (0:1), Fo-silum Šentjur - Kovinar Štore 7:1 (2:1), Voj-
najstem mestu Radeljčani. S samo desetimi točkami pa so na koncu lestvice že nekaj krogov odpisani Podvinci, ki so jih Do-brovci kot gostitelji premagali kar z 8 : 2. To je bil tudi najvišji rezultat kroga.
Do konca prvenstva so še trije krogi, za nekatera moštva, tudi za Šmartno, še štirje, ker morajo odigrati še zaostale tekme 21. kroga, ki so jih odpovedali zaradi slabega vremena.
Šmaračani bodo nove zlate točke v boju za obstanek iskali v nedeljo pri celjskem Šampionu, nato pa med tednom (18. maja) doma na zaostali tekmi z Dravi-njo. Zavedajo se, da bodo morali proti Šampionu (o Konjičanih še ne razmišljajo) zaigrati, kot
TAKO so igrali
nik - Mozirje 0:3 (0:3); Zreče - Rogaška 1:2 (1:2), Šoštanj prost.
Vrstni red: 1. Rogaška 12 tekem - 29 točk, 2. Šoštanj 12 - 28, 2. 3. Zreče 12 - 24, 4. Žalec 12 - 24, 5. Mozirje 13 - 16, 6. Šentjur 13 -16, 7. Kozje 12 - 10. 8. Štore 13 - 9, 9. Vojnik 13 - 4.
15. krog (14. 5.): Šoštanj - Zreče (17.00), Mozirje - Šentjur (17.00), Rogaška - Žalec, Vojnik - Kozje, proste Štore.
SŽNL, 18. krog (zadnji krog rednega dela)
Rudar Škale - Krim MDC Group 9:0 (7:0)
Strelke: Šoronda (8., 10.), Malinic (12., 26.), Duronjic (32.), Kutnjak (41. - ag), Prašnikar (44., 66.), Gomboc (53.). Rudar-Š.: Zilic, Lukek (od 46. Pijukovic), Gomboc, Bric, Berdnik, Duronjic, Sevšek, Jevtic (od 46. Golob), Šoronda (od 55. Pra-protnik), Malinic (od 61. Maksimovic), Prašnikar. Trener: Dušan Uršnik. Drugi rezultati: Moje-lece.si Radomlje -Olimpija 0:1 (0:0), Velesovo - Teleing P. Beltinci 0:6 (0:0), Maribor - Ankaran Hrvatini 2:0 (0:0); proste: Ajdovščina. Vrstni red: Pomurje 51, 2. Olimpija 39, 3. Rudar-Š. 37, 4. Radomlje 26, 5. Velesovo 23, 6. Ankaran H. 22, 7. Maribor 21, 8. Krim 10, 9. Ajdovščina 5, 10. Krka (po 9. krogu prenehala tekmovati) 0.
Končnica - 19. krog (15. 5.): Pomurje -Rudar-Š., Olimpija - Radomlje, Ankaran-H. - Krim, Velesovo - Maribor, prosta ekipa Ajdovščine.
1. NLB Leasing liga, 3. krog končnice
Gorenje Velenje - Riko Ribnica 31:23 (17:11)
Gorenje: B. Buric (11 obramb), Zaponšek (1 obramba); Mazej, Cehte 6, Medved 7, S. Buric, Tajnik, Szyba 1, Skube 4, Golčar 3, Šošta-rič 6, Kleč 1, Gams 2, Ratajec 1, Nosan 1 Sedemmetrovke: Gorenje 3 (3); Ribnica 3 (3)
Izključitve: Gorenje 2 min; Ribnica 8 min
najbolje znajo, saj je v odlični formi. To so dokazali tudi v tem krogu, ko so zadali prvi poraz drugemu moštvu Maribora. Na njegovem igrišču so ga premagali z 2 : 1. Celjani so že po slabe pol ure vodili z 2 : 0, domači pa so zadeli nekaj minut po prejetem drugem golu. V drugem polčasu so domači stavili vse na napad, vendar jim ni uspel preobrat - takšen, kot je njihovim starejšim kolegom na prvoliga-ški tekmi z Olimpijo v Stožicah. Prvega poraza Maribora B so se gotovo zelo razveselili Brežičani, ki so v Vidmu zmagali z 2 : 1 in s tekmo več pred drugim Mariborom povečali prednost na šest točk.
a vos
1. NLB Leasing liga, četrti krog končnice
Maribor Branik - Gorenje Velenje 30:31 (13:18)
Maribor: Čudic, Beloševič, Kastelic (5 obramb); Cingesar 5, Žmavc, Kaleb 2 (1), Špelič 1, Jamnik 5 (3), Poklar 4, Sok 3, Fidel 2, Sever, Brajovič 4, Čagalj, Kočar, Bečiri 4 Gorenje Velenje: B. Buric (8 obramb), Zaponšek; Mazej, Cehte 5, Medved 5, S. Buric 1, Ovniček, Tajnik, Szyba 4, Skube 4, Golčar, Šoštarič 9 (3), Kleč, Gams, Ratajec 3, Nosan. Trener: Marko Šibila. Sedemmetrovke: Maribor 6 (4); Gorenje 3 (3), izključitve: Maribor 8 minut; Gorenje 10. Vrstni red: 1. Gorenje 57, 2. Celje 56, 3. Maribor 39, 4. Ribnica 36, 5. Koper 33, 6. Loka 30. Druga rezultata: Celje Pivovarna Laško - Urbanscape Loka 40:23 (20:11), Riko Ribnica -Koper 2013 30:26 (13:9) 5. krog (včeraj, 11. 5.): Gorenje - Celje; 6. krog (6. krog, 14. maja): Celje - Ribnica, Loka - Maribor, Koper - Velenje; 7. krog, 18. maja: Koper - Celje, Velenje - Loka, Maribor - Ribnica;
Prva A DRL, ženske, 22. kr.:
Velenje - Ljubljana 20:15 (12:4) Velenje: Edita Amon, Micic 1, Tomič, Alekič, Feldin 3, Ferenc 2, Tabakovic 2, Simič, Nakič
1,	Ines Amon 7, Smonkar, Okleščen 4. Trenerka: Snežana Rodic. Sedemmetrovke: Velenje 3 (2); Ljubljana: 3(2).
Drugi rezultati: Zagorje - Brežice 31:15 (15:6),), Zelene doline Žalec - Ž.U.R.D. Koper 25:25 (15:14), Celje Celjske mesnine - Jadran Bluemarine Hrpelje-Kozina 32:26 (12:12), Mlinotest - Logik Branik 38:24 (20:10), Sve-tik 6, Sanabor 5; Mateša 8, Želj 6, Že odigrano: Krka - Krim Mercator 15:30 (6:17). Vrstni red: 1. Zagorje 22 tekem - 42 točk,
2.	Krim 22 - 42, 3. Ajdovščina 22 - 32, 4. Celje 22 - 29, 5. Krka 22 - 27, 6. Koper 22 - 23, 7. Ljubljana 22 - 21, 8. (tekma manj) Žalec 22 - 18, 9. Velenje (tekma manj) 22 - 11, 10. Branik 22 - 8, 11. Jadran 22 - 6, 12. Brežice 22 - 3.
Izjemna športnica in uspešna gimnazijka
Jernejo Jenšterle čez dobre tri mesece čaka mladinsko svetovno prvenstvo v tekvondoju, čez en mesec pa spričevalo tretjega letnika
Milena Krstič - Planine
Velenje - Moja soseda je. Prijetna, prijazna, delovna, uspešna. Velikokrat jo srečam, ko se vrne s treninga ali iz šole domov, in ko oboje naredi obratno. Ko gre. Zgodaj zjutraj jo običajno ugledam, ko stopi skozi vrata do dvigala, ga pokliče in že odlaga torbo, se skloni in si zaveže vezalke na športnih copatih. Ne pusti, da gre minuta prazna, brez aktivnosti, mimo. Sedemnajstletna Jerneja Jenšterle je članica velenjskega Taekwondo kluba Skala, dijakinja tretjega letnika športnega oddelka Gimnazije Velenje, evropska in svetovna mladinska prvakinja v tekvondoju, ki bo čez en mesec v šolsko spričevalo zapisala prav dober uspeh in se začela intenzivno pripravljati na svetovno prvenstvo, ki bo čez dobre tri mesece v Italiji.
Tekvondo trenira deset let, v tem času je bila trikrat evropska in svetovna prvakinja. Najbolj ponosna je na svetovni naslov pred dvema letoma. Želi si, da ga potrdi na svetovnem prvenstvu, ki bo čez dobre tri mesece v Italiji. Za to trdo gara. »To bo zame zadnje svetovno prvenstvo v mladinski kategoriji in pokazati želim, kaj znam,« pravi.
Ne gre dvomiti, da bo. Potem jo čaka zadnji letnik gimnazije in potem študij. Spogleduje se s tujimi jeziki, na prvem mestu ji je angleški.
Kako je združiti šolo, šport, treninge, tekmovanja, pisanja testov, spraševanje in biti pri tem uspešen, kot je Jerneja? Kako je videti njen dan, jo vprašam. Pove tako, da se zdi vse to preprosto: »Zjutraj ob osmih grem v šolo, po šoli nare-
dim s tekom svoj trening, popoldan opravim dve uri - včasih tudi več - treninga v klubu, zvečer se učim.« Kaj pa prosti čas? »Tega je bolj malo, če pa je, se družim s prijatelji. Najpogosteje je to med vikendi ali med počitnicami. Med tednom redko.«
Njeno ime je tudi med dvajsetimi nadarjenimi mladimi športniki, umetniki, ki v svoji panogi izstopajo z izjemnimi dosežki, zaradi katerih bi si zaslužili podporo pri razvoju svojih talentov. Gre za projekt Zavarovalnice Triglav, v katerega se je vključil POP TV. Če gledate oddajo Znan obraz ima svoj glas, potem veste, za kaj gre. »Tega, da sem med mladimi upi, sem zelo vesela. Lažje mi bo tekmovati. Pomagalo mi bo z opremo in drugimi pripomočki, ki jih potrebujem.« Med mladimi upi ji dela družbo še en Velenjčan -Vid Vrhovnik, nordijski kombinatorec. Preden se je lotila tekvondoja, je osem let plavala v Plavalnem klubu Velenje. »Plavanje je bil moj prvi šport, s katerim sem se ukvarjala. Zaradi plavanja in nabiranja kon-dicije sem se vključila v tekvwon-do klub. Potem pa mi je tekvondo nekako bolj prirasel k srcu in odločila sem se, da ostanem pri tem.«
Odločitev je bila prava. Jerneji želimo veliko športnih in šolskih uspehov tudi v prihodnje.
Jerneja Jenšterle je ena od dvajsetih slovenskih mladih upov.
Balinanje
Vreme tokrat ni nagajalo
Tretji krog lige je bil vremensko tekmovalcem bolj naklonjen kot prejšnji.
Že v sredo sta se v medsosed-skem dvoboju pomerila Šentjur in gosti iz Gorice pri Slivnici. Na veliko presenečenje so zmagali domačini z rezultatom 5 : 3, kar kaže, da so letos Šentjurčani v odlični formi, saj so po treh kolih edini neporaženi.
Druga tekma ta dan je bila v Velenju med Premogovnikom in Polzelo. Po zelo izenačenem boju je Polzela srečno domačinom
odščipnila točko, saj se je srečanje končalo neodločeno 4 : 4.
V četrtek je bila v hladnem jutru tekma v Kavčah med domačini in gosti iz Gorenja. Tudi tukaj so se gostje dobro upirali, a na koncu le morali priznati premoč domačinom z rezultatom 6 : 2. V petek je bila tekma med Topolšico in Konjicami - z rezultatom 5 : 3 za Topolšico.
Vrstni red: 1. Šentjur - 6, 2. Polzela - 5, 3. Gorica pri Slivnici - 4, 4. Topolšica - 2, 5. Konjice - 2, 6. Kavče - 2, 7. Gorenje - 2, in 8. Premogovnik - 1.
Tudi v drugi ligi so domačini Velenjčani končno prišli do prve zmage proti Vrbici iz Vrbnega po zelo prepričljivi igri z rezultatom 6 : 2.
Veliko presenečenje je tokrat pripravila ekipa iz Šmartnega ob Paki, ki je kot gost na Dobrni domačinom odščipnila točko ob rezultatu 4 : 4.
Na Gorici je bilo srečanje med domačini in gosti iz Vinske Gore. Srečanje se je končalo z rezultatom 6 : 2 za domačine, a je ob koncu prišlo do zapleta pri razumevanju pravil igre.
Prestavljena tekma med Šmartnim ob Paki in Gorico, se je končala z rezultatom 2 : 6 za Gorico.
Vrstni red: 1. Gorica - 6, 2. Dobrna - 5, 3. Vinska Gora -4, 4. Velenje - 2, 5. Šmartno ob Paki - 1, 6. Vrbno - 0.
a T. F.
Kegljanje
Nov uspeh kegljačev Šoštanja
Ekipa Šoštanja je na 4. mednarodnem memorialnem turnirju Aleksandra Mandica na Reki dosegla nov uspeh. Na kegljišču Mlaka so se med seboj pomerile ekipe iz Hrvaške in Slovenije. Slovenske barve so zastopali ke-gljači Pivke in dvakratni zmagovalci turnirja - ekipa Šoštanja, med tem, ko so hrvaške barve
zastopale ekipe Rakovice iz Pli-tvic, Elektro Primorja iz Reke ter dve ekipi Grobničana iz Reke. Po igri prvih tekmovalcev so bili Šoštanjčani peti, a so iz igre v igro napredovali po lestvici. Pred zadnjo igro so bili v veliki prednosti kegljači Pivke pred Rakovi-co in Šoštanjčani, ki so za dru-gouvrščeno ekipo zaostajali le 20 kegljev. Vse oči so bile tako uprte v dvoboj za drugo mesto. Že po prvem setu so Šoštanjča-ni zaostajali le še 5 kegljev. Zelo pametno so nato odigrali tretji set in si priigrali prednost 23
kegljev, prednost pa obdržali do konca srečanja ter tako osvojili drugo mesto.
Rezultati turnirja: Pivka -3351, Šoštanj - 3183, Rakovica - 3160, Grobničan 1 - 3140, Elektro Primorje - 3090, Grobničan 2-3039. Med posamezniki je najboljši rezultat dosegel Bizjak (Pivka)- 593. Šoštanjčani so zasedli naslednja mesta: 10. Ha-sičič - 544, 13. Fidej - 538, 15. Arnuš - 534, 17. Pintarič - 530, 19. Kompari - 522, 23. Križov-nik - 515.
■ vos


www.radiovelenje.com | 107,8 Mhz
Naš čas, 12. 5. 2016, barve: CM K, stran 22
22
modroBELA kronika
«»Was
12. maja 2016
»Zahval gasilcem in gasilkam nikoli ni dovolj«
Mednarodni dan gasilcev praznovali tudi gasilci Šaleške doline - Pri urejanju statusa se vendarle premika - Družba priznava njihovo požrtvovalno delo in usposobljenost
Bojana Špegel
Šoštanj, 4. maja - Prejšnjo sredo, na mednarodni dan gasilcev, so s slavnostno prireditvijo v šo-štanjskem domu kulture počastili tudi dan gasilca Šaleške doline. Na prireditvi, ki je vsako leto v drugi od treh šaleških občin, so tudi tokrat pozornost namenili vsem gasilcem, najzaslužnej-
ampak tudi številni visoki gostje. Med njimi je bila tudi ministrica za obrambo Andreja Katič, ki se je, kot je sama poudarila, o delu gasilcev poučila prav v Šaleški dolini, zato ji je sedaj, ko vodi ministrstvo, ki skrbi za pravni okvir delovanja gasilcev, delo lažje.
V uvodu je zbrane pozdravil Jože Drobež, predsednik GZ ŠD. Poudaril je, da lahko s skupnim
jih, kot kaže, v bližnji prihodnosti še bo.«
Franci Petek, poveljnik Gasilske zveze Slovenije, je v svojem nagovoru dejal, da je v Sloveniji prostovoljno gasilstvo organizirano na izjemno visoki ravni. Zbrane je seznanil z aktivnostmi, ki potekajo na državni ravni v programih usposabljanj in na nekaj drugih področjih.
posameznika tudi organizacija, kot je vaša, ki temelji na prostovoljstvu, ne bi dobro delovala.« Nam pa je povedala še več. Med drugim tudi to, da je gasilstvo sicer v pristojnosti lokalne skupnosti, kjer so organizirani v okviru Civilne zaščite občin. »Pogojev za dobro delo gasilcev je več; najprej je tu dolgoletna tradicija, na katero smo res lahko ponosni. Njihovih članov je veli-
Rekli so > Ana Škrlin, PGD Bevče, dobitnica državnega odlikovanja za posebne zasluge: »Vesela, počaščena in ponosna sem, ker sem dobila to visoko priznanje. To je priznanje mojemu 56-letnemu delu v gasilskih vrstah. Veliko znanja sem predala tudi mlajšim rodovom bevških gasilcev, kar sem vedno rada počela. Žal zaradi bolezni ne tekmujem več, a upam, da še bom. Zame je biti gasilka velika čast, ni mi žal niti minute prostega časa, ki sem ga posvetila gasilstvu.«
Niko Krajnc, dobitnik plamenice 1. stopnje, PGD Šmartno ob Paki: »Plamenica mi veliko pomeni, saj je eno najvišjih priznanj gasilcem za opravljeno delo na operativnem področju. Je potrditev, da dobro opravljam svoje delo. V gasilsko društvo se nisem vključil v ranem otroštvu, ampak v času osnovne šole. Gasilec sem 16 let, sedaj sem tajnik gasilskega društva in namestnik poveljnika, zato je dela veliko. Ni dneva, da nisem v našem gasilskem domu, saj je vsakodnevnega dela veliko.«
Zoran Lesnjak, dobitnik plamenice 1. stopnje, PGD Topolšica: »Zelo sem vesel tega priznanja. Gasilec sem že 40 let, še vedno delujem kot operativec. Iskreno priznam, da si življenja brez gasilstva sploh ne znam predstavljati, zato tudi pomislim ne na to, da tega dela ne bi več opravljal. Lahko rečem, da je gasilstvo zaznamovalo moje življenje in da brez njega nikoli ne bom znal živeti. Nagrade so vedno potrditev dobrega dela in tako jo tudi jemljem.«
Slovesnost so s svojo prisotnostjo počastili vsi trije šaleški župani, ministrica za obrambo Andreja Katič in najvišji predstavniki gasilskih organizacij.
še člane društev, ki so včlanjeni v Gasilsko zvezo Šaleške doline (GZ ŠD), pa so nagradili z državnimi odlikovanji. Podelili so 16 priznanj I., II. in III. stopnje ter gasilske plamenice, najvišje odlikovanje za posebne zasluge pa so podelili Ani Škrlin iz PGD Bevče. Da je ta dan za šaleške gasilce res poseben, je dokazala ne le polna dvorana v slavnostne uniforme odetih gasilcev in gasilk,
delom gasilci dosežejo veliko. »Odlikovanci zaslužijo posebno pozornost, prav zato 4. maj v dolini praznujemo še posebej slavnostno. Veseli smo, ker naše delo ne ostaja prezrto, priznava nas družba, tudi mediji. Čutimo, da smo si gasilci izbrali pravo pot. Veseli smo, ker se v zadnjem času spreminja tudi zakonodaja na področju gasilstva. Kar nekaj stvari se je že premaknilo, nekaj se
»Država mora zagotoviti pravni okvir delovanja«
Ministrica za obrambo Andreja Katič je v slavnostnem nagovoru poudarila, da se rada udeležuje prireditev, ki jih pripravljajo gasilci, tudi zato, ker se jim verjetno prema-lokrat zahvalimo za njihovo usposobljenost in delo. K temu je dodala: »Moč ni v posamezniku, temveč v skupini ljudi. Ampak brez pripravljenosti in požrtvovalnosti vsakega
ko, dobro opravljajo prenos znanja na mlajše generacije. Lokalna skupnost podpira njihovo delovanje, država pa daje pravni okvir za vse, ki so vključeni v sistem varstva pred naravnimi nesrečami, da lahko delujejo. To je naloga Ministrstva za obrambo, v katerem imamo v proceduri sprejemanja nov program za varstvo v naravnih in drugih nesrečah za obdobje 20162022, v katerem bo izpostavljen
status gasilca in ostalih reševalcev. Njihov položaj želimo izboljšati tako, da bo prostovoljstvo privlačno za prostovoljce, pa tudi za delodajalce, ki bodo prav zato omogočali njihovo prostovoljno dejavnost.«
Slavnostni govornik je bil župan občine gostiteljice, Občine Šoštanj, Darko Menih, ki je med drugim poudaril, da se vsi trije župani v dolini zavedajo, da je pro-stovoljstvo, predanost in požrtvo-
valnost osnovni moto dela gasilcev, zato njihovo delo močno -tudi denarno - podpirajo vse tri šaleške občine.
Na koncu so svečano razvili prapor poklicne gasilske enote Gorenje. Kulturni program so oblikovali člani moškega pevskega zbora Lokovica in pihalni kvartet glasbene šole Frana Koruna Koželjske-ga, oddelek Šoštanj.
Zaradi hitrosti trčil v tovornjak
Velenje, 5. maja - V četrtek zjutraj se je v Paki pri Velenju zgodila prometna nesreča. Trčila sta tovornjak in osebni avto. Policisti so ugotovili, da je voznik osebnega avtomobila zaradi neprimerne hitrosti trčil v tovornjak, pri tem pa se je lahko telesno poškodoval. Povzročitelju nesreče so policisti izdali plačilni nalog.
Pes ogrizel ovce
Topolšica, 5. maja - V četrtek zvečer je za zdaj še neznani pes pogrizel tri ovce. Pri tem je nastala tudi materialna škoda. Policisti se trudijo, da izsledijo lastnika psa. Če ga najdejo, bo moral poravnati tudi nastalo škodo. Ob tem poli-
■ ■i	• ■	v »v v •
Vlomilca se iščejo
Velenje, 3. maja - Prejšnji torek dopoldne so policisti obravnavali vlom v objekt Društva gojiteljev malih živali na Deberci. Neznanec je razbil steklo na oknu, pregledal notranjost objekta, izginila pa je stenska ura. Isti dan so policisti obravnavali še vlom v Prelski. Tam je neznanec vlomil v leseno lopo in iz notranjosti odtujil žgano pijačo in radio.
Kupec grozil zaposlenim
Velenje, 4. maja - Prejšnjo sredo popoldne so policiste poklicali iz trgovine Momax, kjer so se sprli zaposleni in stranka. Kupec je zaposlenim grozil in jih zmerjal. Ker je kršil javni red in mir, bo za
cisti še enkrat opozarjajo lastnike psov, da morajo za svoje pse ustrezno poskrbeti. To pomeni tudi, da jih morajo imeti pod stalnim nadzorom, tako da se ne morejo prosto sprehajati. Če policisti ugotovijo, da ni tako, so zato kazensko odgovorni njihovi lastniki.
Zasegli kolesi z motorjem
Šoštanj, Velenje, 5. in 6. maja -
V četrtek so policisti v Šoštanju mladoletniku zasegli kolo z motorjem, ker se je naokoli vozil brez vozniškega dovoljenja. V petek so mladoletnika, ki je ponovil greh vrstnika iz Šoštanja, ujeli v Velenju. Tudi mladi Velenjčan je ostal brez kolesa z motorjem. Svoje dejanje bosta sedaj mladoletnika zagovarjala na sodišču.
Trčila, ker sta bila preblizu
Velenje, 6. maja - V petek dopoldne so policisti na Partizanski cesti obravnavali prometno nesrečo s telesnimi poškodbami. Osebna avtomobila sta trčila zaradi prekratke varnostne razdalje. Povzročitelju nesreče so izdali plačilni nalog.
Prekratka varnostna razdalja
Šoštanj, 7. maja - V soboto zvečer so policisti na cesti Florjan-Bele Vode obravnavali prometno nesrečo, do katere je prišlo zaradi prekratke varnostne razdalje. Eden od udeležencev nesreče je sam poiskal zdravniško pomoč, povzročitelju pa so izdali plačilni nalog.
Iz POLICIJSKE beležke
svoje obnašanje plačal kazen.
Bežanje se ni splačalo
Velenje, 5. maja - V četrtek popoldne so policisti v krožišču pod skakalnico obravnavali prometno nesrečo s pobegom. Povzročiteljico nesreče so izsledili, zaradi nepravilnega vključevanja in pobega s kraja prometne nesreče pa so ji napisali zajeten plačilni nalog.
Naporen sosed
Velenje, 5. maja - V četrtek dopoldne in nato še nekaj naslednjih dni zvečer so policisti posredovali na Kajuhovi cesti, kjer je občan »navijal« glasbo, kar ni bilo všeč sosedom. Obiski policistov ga očitno niso takoj pripravili do tega, da bi glasbo
poslušal le za svoj užitek, zato si je prislužil več plačilnih nalogov, za vsak obisk policistov svojega. V nedeljo zvečer pa je omenjeni občan v svojem stanovanjskem bloku tudi grozil stanovalcem. Zaradi njegovega psihičnega stanja so tokrat policisti poklicali še zdravnika, ki je zanj odredil prisilno hospitalizacijo v bolnici Vojnik.
Grožnje še preiskujejo
Velenje, 5. maja - V četrtek ponoči sta na policijsko postajo prišla oče in sin. Policistom sta povedala, da je sinu grozil neznanec. Podoben primer so policisti obravnavali tudi v soboto ponoči. V tem primeru je moški grozil občanki. Policisti oba primera še preiskujejo.
Ostal brez avta
Šoštanj, 7. maja - V soboto zvečer so velenjski policisti v Šoštanju vozniku zasegli avto. To si je »prislužil«, ker ni imel veljavnega vozniškega dovoljenja, za volan pa je sedel podprt z maligani.
Peška hudo poškodovana
Velenje, 9. maja - V ponedeljek zjutraj je na Kidričevi cesti voznica osebnega avtomobila zaradi nepravilnega premika vozila trčila v peško. Ta se je v nesreči hudo telesno poškodovala. Voznica se bo zagovarjala na sodišču.
ugotovil, da je njegov vikend ob koncu tedna obiskal nepovabljen gost. Vlomilec je s seboj odnesel za 600 evrov orodja.
Izginili registrski tablici
Velenje, 9. maja - V ponedeljek popoldne je neznani nepridiprav z osebnega avta ukradel registrske tablice z oznako CE RM-928. Če jih kje opazite, vam bo policija hvaležna za informacije.
Pozabljivi na bankomatih
Na velenjski policijski postaji se lahko oglasita občana, ki sta prejšnji teden po dvigu denarja le-tega pozabila v reži bankomata. Imela sta srečo, da sta denar našla poštena človeka. V sredo je občan na bankomatu Mercator tržnica našel 30 evrov, v petek pa je občanka na bankomatu A banke našla 10 evrov. Lastnika lahko z dokazilom denar prevzameta na PP Velenje.
Pogreša orodje Ni kriv, ker je kradel, da bi
\/ûIûiiiû O in Q iQ _ T QctfiiV \ ri Vf» ri_	'
Velenje, 9 maja - Lastnik vikenda na Malem Vrhu je v ponedeljek
preživel
Mladoletnik udaril otroka
Velenje, 6. maja - V petek zvečer je mladoletnik udaril otroka. Policisti so za mladoletnika podali predlog za uvedbo postopka pri sodniku za prekrške, o njegovem dejanju so obvestili tudi Center za socialno delo.
Okradli brezdomca
Velenje, 8. maja - V nedeljo dopoldne so policisti v hiši za brezdomce obravnavali dve tatvini. V obeh primerih je izginil denar. Kdo ga je ukradel, policisti še ugotavljajo.
Vsaj kje se še zgodi, da prevlada zdrava pamet. In takole je potem videti sojenje po pravici in ne po pravu. Kraja malo hrane, če jo zares potrebuješ, ni kriminal, je odločilo italijansko vrhovno sodišče.
Gre za sodbo v primeru ukrajinskega državljana Romana Ostrja-kova, ki je kot brezdomec živel v Genovi, kjer so ga leta 2011 ujeli, ko je iz trgovine skušal ukrasti sir in salamo v vrednosti natančno štirih evrov in sedmih centov.
Na nižji stopnji je italijansko pravosodje človeka obsodilo. Kazen za zločin - šest mesecev zapora in sto evrov. Če malce pretiravamo, so ga obsodili na dosmrtno ječo, saj bi to breme lahko plačal le, če bi stalno kradel. A tako je po pravu in zakonih.
In kdo mislite, da se je pritožil? Brezdomec seveda ne, ker ni imel denarja. Pritožil se je državni tožilec, ki je trdil, da brezdomec ne bi smel biti obsojen za krajo, temveč kvečjemu za poskus kraje, ker so ga ulovili, preden je zapustil trgovino. Vrhovno sodišče je bilo še bolj odločno in je sodbo razveljavilo. Ni se ukvarjalo s tehnikali-jami niti s kakšno vrnitvijo v ponovno odločanje. Odločilo je - da ni kriv, ker je kradel, da bi preživel.
Ste podobno sodbo že morda kdaj zasledili na naših domačih sodiščih?	a
Naš čas, 12. 5. 2016, barve: CM K, stran 23
12. maja 2016
»«WAS
UTRIP
23
Častniki so
aktivni
Da gre za eno najaktivnejših in najbolje organiziranih organizacij Zveze slovenskih častnikov (ZSČ), so s svojim obiskom na letni skupščini potrdili ministrica za obrambo Andreja Katič, predsednik ZSČ generalmajor dr. Alojz Šteiner in poveljnik 20. PEHP polkovnik Boštjan Močnik. Pregled dela za preteklo leto je pokazal, da organizacija dobro skrbi za povezavo slovenske vojske s civilno družbo. Poleg
HOROSKOP
strokovnih aktivnosti so pripravili številne prireditve in družabna srečanja.
Najodmevnejši je bil državni smučarski pokal častnikov na Golteh ter vsakoletno srečanje v Lajšah. Na letni skupščini so
oblikovali letošnji delovni program, s katerim ohranjajo vse utečene aktivnosti. Ministrica Katičeva ga je pohvalila, generalmajor Alojz Šteiner pa je v svojem nagovoru poudaril zelo dobro sodelovanje z 20. PEHP
in se razveselil abicioznosti programa, kajti velenjska organizacija ZSČ je ena tistih, ki zastavljene cilje tudi v celoti realizira.
Najaktivnejšim so za njihovo delo podelili priznanja.
Aprila se je zopet začela tekmovalna sezona v ribiški družini Paka Šoštanj. Za nami je že kar nekaj ribiških tekmovanj. Predvsem družinskih, v lovu rib s plovcem in pa talnem ribolovu. Zaradi ugodnega nivoja jezera so lahko vsa tekmovanja potekala ob malem jezeru, kjer je predvsem za mlajše ribiče idealen prostor za ribolov. Prav tako so se 24. aprila začele tudi tekme v suhi ribiški disciplini - casting.
Pod našo organizacijo je že prva tekma letos. Teh bo skupno sedem, po Sloveniji in na Hrvaškem. V Šoštanju še dve. Namen te SLO-CRO lige je privabiti čim več mladih v ta šport, ki je zelo specifičen, mogoče v začetku malce manj zanimiv, a ko ga spoznaš, je to osnova tehnike za poznejši ribolov, obenem pa ti doda še tekmovalni naboj. Za naše tekmovalce pomeni tudi nabiranje izkušenj ter priprave na večja tekmovanja na svetovni ravni.
Že v lanski sezoni smo bili priča, da se je ta zvrst športa začela spet prebujati tudi v Šoštanju. V RD Paka Šoštanj verjamemo, da lahko to zvrst športa popeljemo tako visoko, da bo Šoštanj po njej prepoznaven tako, kot je v preteklosti že bil. O našem mladem
Tim Vertačnik: Rezultat prve letošnje tekme v castingu: od petih disciplin s štiri posamična prva mesta ter osebni rekord v disciplini pet - obtežilnik daljava, z metom dolgim 73,90metra...
ribiču Timu Vertačniku smo že
pisali. Lani se je prvič udeležil mladinskega in članskega svetovnega prvenstva. Pravi, da je zdaj dovolj četrtih mest in da je letos cilj medalja in izboljšanje skupnega števila točk, obenem pa si želi, da bi se mu v bodoče pridružil še kakšen mlad ribič, s katerim bi lahko skupaj treniral.
Tudi člani RD Paka si želimo pomladiti svoje vrste. Vemo, da za to potrebujemo čas. Ob našem jezeru imamo idealne pogoje za lov rib in casting.
Potrebna je samo volja. Volja ter delo z mladimi pa je dobra osnova za delovanje družine v bodoče. Ob tem bo potreben tudi posluh lokalne skupnosti, ki tukaj živi ob počasi razvijajočem se največjem jezeru v Sloveniji. Če ne največjem pa najglobljem. Dober prijem!
a MV
Zgodilo se je...
od 13. 5. do 19. 5.
-	13. maja 1862 se je v Šoštanju rodil župan, tovarnar, poslanec in podjetnik Hans Wosch-nagg iz Šoštanja;
-	na državnem prvenstvu v šahu za slepe, ki je bilo 13. in 14. maja 1989 v Sarajevu, je državni prvak postal Viki Vertačnik iz Topolšice; Vertačnik je nekaj mesecev kasneje na svetovnem mladinskem prvenstvu za slepe osvojil tretje mesto;
-	14. in 15. maja 1981 je bil v
Velenju na obisku Jose Luis Lopez Bulle, generalni sekre-
tar delavskih komisij Katalonije;
■	15. maja 1990 je takratni komandant štaba Teritorialne obrambe Velenje Jože Prislan Ervin od Jugoslovanske armade prejel ukaz o predaji orožja in streliva v skladišča jugoslovanske vojske, ki pa ga ni izvedel in je tako orožje ostalo v Velenju;
■	15. maja 1993 so v Podstenah v Kočevskem rogu prvič uradno zaznamovali dan slovenske vojske;
■	16. maja 1987 so se lahko krajani Slatin in Gneča prvič odžejali z vodo iz novega vodovoda;
■	16. maja 1996 je v Velenju začela delovati nova telefonska centrala s 4000 priključki;
■	17. maja 1821 se je na Bavarskem rodil katoliški duhovnik, ljudski zdravnik in pionir hi-
Kavčnikova domačija vZavodnjah pri Šoštanju (Foto Arhiv
Muzeja Velenje)
droterapije Sebastian Kneipp, ki je zdravil predvsem z vodo in z zdravilnimi zelišči;
■ 18. maja na "svetovni dan muzejev« je bil leta 1994 Muzej Velenje s Kavčnikovo domačijo v Zavodnjah pri Šoštanju nominiran za najboljši evrop-
ski muzej v letu 1993;
- 19. velikega travna 1974 je v Kamnici pri Mariboru umrl znan slovenski sadjar Ivan Dolinšek, ki je bil rojen v Šentilju pri Velenju.
a Damijan Kljajič
Podjetniki, pokličitenas in se nam pridružite, postanite del vaše in naše rubrike VEDEŽ. Seznanite naše bralce s svojimi storitvami. Info: 03 898 17 50
RD Paka Šoštanj začela tekmovalno sezono ®
Oven 21. 3. - 20. 4.
Veliko boste sanjarili, za kar bodo kriva razburkana čustva. Neka oseba vam je namreč že dlje časa všeč, vendar pa se ji ne upate približati. Imate tisoč in en izgovor zato, v resnici pa gre le zato, da sami niste zadovoljni s sabo in svojim videzom. Preprosto povedano - niste samozavestni, strah vas je zavrnitve, čeprav slutite, da do nje ne bi prišlo. Tako pa vaša simpatija sedaj vse skupaj jemlje kot naklonjenost in prijateljstvo, zato se tako tudi obnaša do vas. Čeprav ni brezbrižna. Priložnost, da to spremenite, bo že ob koncu tega tedna. Zberite pogum. Če ga boste, bo letošnje poletje eno najlepših v zadnjih letih. Če ne, pa vas bo nenehno glodalo vprašanje, kako bi bilo, če bi bilo.
Bik 21.4.-20.5.
Odločiti se morate. Preveč na glas govorite o svojih načrtih, da jih sedaj ne bi izpeljali. A pri tem bo treba upoštevati pravila igre. Kar morate storiti še pred odhodom od doma, tudi storite. Pa ne glede na to, koliko energije in živcev vam bo to spilo v naslednjih dneh. Ne razmišljajte preveč, upoštevajte navodila in jih izpolnite. Če se boste preveč čustveno vpletali, boste vsak dan bolj nemirni. V teh dneh bo nestrpnost vaš najhujši sovražnik. Ko se boste sprijaznili, da ne morete dobiti vsega, kar si želite, bo vse lažje. Trma vas je v življenju že večkrat drago stala, zato jo sedaj raje potlačite. Saj veste, da vas vsako pretiravanje drago stane. Ljubezen? Nič novega, čeprav do nekoga niste več brezbrižni.
Dvojčka 21.5.-21.6.
Vaše življenje se bo v teh majskih dneh začelo umirjati. Končno boste vse bolj mirni tudi vi. To ste res nujno potrebovali, zato si boste oddahnili. Ko bodo velike težave preteklost pa boste sami poskrbeli, da pridejo nove. A te bodo res male, zato ne boste preveč razburjeni. Pri načrtih za dopust se namreč tisti, ki še neveste, kje ga boste preživeli, ne boste mogli odločiti, kam bi jo letos mahnili. Vse, kar se vam bo ponujalo, vam bo bolj malo všeč. Ali pa bo stalo preveč. Morda bo čisto dobro, če letos ostanete doma. Morda pa se bo rešitev našla tik pred zdajci, zato bo dovolj, če se v teh dneh odločite, kdaj boste imeli dopust. Ker imate še precej časa, se ne obremenjujte preveč. Kot kaže, bodo v teh dneh neke uradne zadeve kmalu rešene v vašo korist. To bo velika zmaga.
Rak 22.6. -22.7.
Te dni boste, hote ali nehote, veliko razmišljali. Vse bo povezano s financami. Nikar preveč razkošno ne načrtujte poletnih počitnic, saj vse kaže, da vas v prihodnjih mesecih čakajo velike spremembe in tudi veliki izdatki. Zato vam nekaj denarja na kupčku ne bi škodilo. Če ne boste eksistenčno ogroženi, se boste tudi lažje odločili za spremembo, ki se vam bo ponudila dokaj nepričakovano. Ljubezen? Vse po starem, tako da ste lahko vsaj tu zelo zadovoljni. Vez med vami in partnerjem bo namreč vsak dan močnejša. Bolj, ko se bosta spoznala, bolj vama bo jasno, da se res dobro dopolnjujeta. Če gre v ljubezni vse navzgor, se to pozna tudi na drugih življenjskih področjih. Vsaj pri vas se bo. Polni boste idej, vedeli pa boste tudi, da za vse še ni prišel pravi čas. A eno boste izpeljali že v teh dneh. Več kot uspešno. Dala vam bo nova krila.
Lev 23.7.-23.8.
Zadnje čase ste zaradi neprestane napetosti precej zadirčni in vidno nemirni. Raje se poskusite sprostiti in pustite, da se težave razrešijo same od sebe, saj tokrat ni vse v vaših rokah. Sreča vam bo v preostanku maja zelo naklonjena, zato naj vas ne skrbi preveč. Tudi finančne težave se bodo končale še pred iztekom meseca. Predvsem zato, ker boste končno dobili plačilo za delo, ki ste ga opravili že pred časom. In ker boste z denarjem še naprej ravnali zelo skrbno. Še vedno pa ni pravi čas za večje naložbe. Poskusite se sprijazniti, da morda letos sploh ne bo čas zanje. Če se boste, bo vse lažje, saj boste lahko začeli dihati in delati manjše, bolj verjetne načrte. Prvi je lahko že ta, da konec tega tedna več časa preživite z družino. Ta vas ob vašem natrpanem delavniku zelo pogreša.
Devica 24.8. - 23.9.
Partner ima v teh dneh velika pričakovanja, ki jih zadnje čase ne razumete povsem. Čeprav ga iskreno ljubite, si boste hoteli vzeti nekaj časa le zase. Pa tudi za prijatelje, ki jih že nekaj časa močno zanemarjate. A zna biti, da se partner ne bo strinjal s tem, kar vas bo utrujalo in jezilo hkrati. Zaradi stresa na delovnem mestu, kise, resnici na ljubo, počasi umirja, bo vaš imunski sistem še nekaj dni precej oslabljen, zato pazite nase. Letos poleti boste dopust in z njim popolni odklop od vsakdanjika res potrebovali, zato ga začnite čim prej načrtovati. Nikar ne razmišljajte, ali si ga sploh lahko privoščite. Morate si ga, boste že kje drugje stisnili pas. Rutina vas namreč ubija in ta je postala del vašega življenja. Te pa ne bo na ljubezenskem področju. Dogajalo se bo veliko, več, kot si želite.
Tehtnica 24.9. - 23.10.
Zvezde vam v teh dneh priporočajo, da se ukvarjate le s svojim življenjem, druge pa pustite na miru. Sploh tiste, ki mislijo in čutijo povsem drugače kot vi, kar dobro veste. Ne boste jih spreobrnili, zato bi lahko vaše besede povsem napačno razumeli. Tokrat bo res boljše, tudi če boste zelo jezni, da se ugriznete v jezik in molčite. Ko vas bodo premagala čustva, boste namreč povedali preveč. Veselite se raje lepših in toplejših dni v letu, ki jih boste kmalu aktivno koristili. Zato poskušajte v teh dneh stisniti zobe. Sploh, ko vas bo imelo, da vsem okoli sebe poveste, kaj si mislite o njih. Dosegli ne bi nič, zamer pa bi bilo veliko. Bližnji sorodniki bodo od vas pričakovali več kot jim lahko trenutno nudite. Ne pustite jih v negotovosti. Povejte jim, kaj si mislite in kako ste jim pripravljeni pomagati. Vikend bo zabaven, še dež ga ne bo mogel pokvariti. Zdravje? Veliko bolje se boste počutili kot v preteklih tednih in mesecih. To se vam bo poznalo tudi pri razpoloženju.
Škorpijon 24.10.-22.11.
Zaradi osebne sreče boste v naslednjih dneh kar prekipevali od dobre volje in energije. Slabo obdobje bo čisto zares preteklost. Ker boste ves čas nasmejani in polni iskrivih besed, boste veliko med ljudmi, s katerimi boste govorili isti jezik. Ker boste večino obveznosti, ki ste jih kanili opraviti še pred prihodom poletja že v teh dneh do jeseni postavili na stranski tir, bo čisto pravi čas za to, da nadomestite čas med letom, ko so vam dnevi veliko prekratki. V službi pa vseeno poskrbite, da bo vse teklo tako kot je treba. Nekdo vam ves čas gleda pod prste in čaka na kakšno napako, zato previdnost ne bo odveč. A tokrat vam tudi to ne bo težko. Vse vam bo šlo od rok. Zadovoljni boste tudi doma. Nekomu od vaših bližnjih se bo ob uradnem pismu v teh dneh odvalil kamen iz srca. Vam pa tudi.
Strelec 23.11.-21.12.
Prihaja precej razburkano obdobje. A z malo potrpežljivosti in sodelovanja s poslovnimi partnerji boste vse, kar vam bodo prinesli naslednji dnevi, razrešili mirno. Na koncu boste vsi zadovoljni. Razen vašega partnerja. Ta spet postaja ravnodušen do vas, saj se mu zdi, da se je dovolj dolgo trudil za vašo pozornost. To boste vsak dan bolj občutili na svoji koži. Ob koncu tega tedna boste vedeli, da vam vajin odnos ni všeč. Sploh, ker ljubezen ni umrla, le zaspala je. Kriva pa sta oba. Naslednji dnevi znajo biti krepka preizkušnja za vajino zvezo. Če se boste spremenili, se bo vse dobro izteklo, saj je tokrat žogica na vaši strani. Partner namreč ne potrebuje veliko, da mu bo jasno, da je med vama še vedno vse dobro. Zdravje bo dobro, finance tudi. Lahko bi bili bolj zadovoljni sami s seboj.
IjP
w
Kozorog 22. 12. - 20. 1.
Zadovoljni boste, ker se zadnje dni vse vrti v vašo korist. Veliko ste tvegali in tokrat se je tveganje obrestovalo. Še bolj zadovoljni boste, ker boste tudi finančno odlično prišli skozi. Izkoristili ste ugodno priložnost. Izkazalo se je, da še vedno velja, da »kdor riskira, profitira«. Dokaz, da se je tveganje tokrat res izplačalo, bo tudi v tem, da boste proti pričakovanjem celo privarčevali. Pa še veliko več kot sicer si boste privoščili. Srečni boste tudi, ker boste končno imeli več časa za branje in druge konjičke, ki vam vedno polepšajo življenje. Takrat znate biti tudi sami, kar sicer ni ravno vaša odlika. V naslednjih dneh vam ne bo preveč uspevalo, da bi se družili le sami s sabo, saj boste nenehno v družbi. Ker bo dobra, ne bo težav. Nekaj pa jih bo z zdravjem. Krivi ste sami, saj dobro veste, kje ste grešili. Vzemite se v roke, disciplina pri prehrani zna delati čudeže. Počitek tudi. Sploh tisti, ki požene možgane na pašo.
Vodnar 21.1.-20.2.
Zadnje čase se dolgočasite. A za to ste krivi sami. Prijatelji vas vabijo v svojo družbo, vi pa ste postali pravi zapečkar. Mnogi vam to zamerijo, drugi pozabljajo, da sploh obstajate. Še pri načrtovanju dopusta letos ne bo šlo tako kot si želite. Načrte boste ravno v teh dneh vsaj še dvakrat zamenjali. Ne po vaši krivdi. Ker sprememb nimate najbolj radi, vas bo to spravilo v slabo voljo. Ne stresajte je na vse okoli vas, saj boste potem še bolj nesrečni. Kaj, ko bi načrtovanje in odločitev letos enostavno prepustili partnerju? Verjemite, da se zna pravilno odločiti. Če vas bo ob tem še presenetil, še toliko bolje. V službi bo napeto, doma pa nič kaj bolje. Zato boste v torek, ko se bo vse skupaj začelo umirjati, srečni kot že dolgo ne.
Ribi 21.2.-20.3.
Prekipevali boste od energije. Poskusite jo preusmeriti tudi v prihodnost, ne le, da dnevno uživate v tem, da se počutite odlično in da vas nič ne utrudi. Nikar ne lenarite doma, ampak aktivno Izkoristite prosti čas. Tudi, če bo deževalo. Telo vam bo zelo hvaležno, sploh, ker si želite na njem precej sprememb, zato je nujno, da si vzamete več časa zanj. Zavedati pa se morate, da tudi videz po vaših željah ne bo razrešil vseh napetosti, ki so se spet nakopičile v vašem partnerstvu. Tu bo treba narediti kaj več. Ali pa vse skupaj pustiti in čakati, kdaj bo imel partner vsega dovolj. Šele, ko bo počilo, se boste pripravljeni soočiti z realnostjo. V hipu boste vedeli, kaj morate storiti. Prihodnji teden bo prinesel lepe novice. Grele vas bodo še nekaj dni.
X

Četrtek, 12. maja
Naš čas, 12. 5. 2016, barve: CM K, stran 24
TV SPORED
»»WAS
12. maja 2016
Petek, 13. maja
Sobota, 14. maja
Nedelja, 15. maja
Ponedeljek, 16. maja
Torek, 17. maja
Sreda, 18. maja
TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T
05.55	Kultura
06.00	Odmevi
06.55	Dobro jutro
07.00	Poročila
07.08	Dobrojutro
08.00	Poročila
08.08	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.08	Dobro jutro
10.00	Poročila
10.08	Dobrojutro
11.15	Taksi, kviz z Jožetom
11.40	Turbulenca, svet. odd.
12.20	Naši vrtovi: Aleš Gnamuš, dok. odd.
13.00	Dnevnik, vreme, šport
13.30	Brez pik in vejic o Venu Tauferju,
portretni film
14.25	Slovenski utrinki
15.00	Poročila
15.10	Težišče, tv Lendava
15.40	Jani Nani, ris.
15.45	V boju s časom (II.), 11/13
16.25	Profil: Sami Abu Šehade
17.00	Poročila ob petih 17.30 Ugriznimo znanost
17.55	Novice
18.00	Na naši zemlji: Radenci
18.05	Zajček Belko, ris.
18.10	Poldi, ris.
18.25	Taksi, kviz z Jožetom
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Tarča
20.55	Globus
21.25	Prava ideja: Rok Predin
22.00	Odmevi, šport, vreme
23.05	Osmi dan
23.40	Panoptikum: Repatriarhalizacija
družbe
00.40	Ugriznimo znanost
01.05	Profil: Sami Abu Šehade
01.30	Dnevnik Slovencev v Italiji
01.55	Dnevnik, ponov.
02.50	Info-kanal
05.55	Kultura
06.00	Odmevi
06.55	Dobro jutro
07.00	Poročila
07.08	Dobro jutro
08.00	Poročila
08.08	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.08	Dobro jutro
10.00	Poročila
10.08	Dobro jutro
11.15	Taksi, kviz z Jožetom
11.40	Ugriznimo znanost
12.20	Na poti: z Rudijem Zamanom,
dok. odd.
13.00	Dnevnik, vreme, šport
13.30	Tarča
14.25	Globus
15.00	Poročila, vreme, šport
15.10	Mostovi Hidak
15.40	Olivija, ris.
15.50	Studio kriškraš: Plezanje
16.15	Vetrnica: Vodni drsalec
16.35	Duhovni utrip: reformatorska
krščanska cerkev
17.00	Poročila, šport, vreme
17.30	Alpe, Donava, Jadran
17.55	Novice
18.00	Infodrom
18.10	Kioka, ris.
18.25	Taksi, kviz z Jožetom
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Slovenski pozdrav, narodnozab.
odd.
21.25	Na lepše
22.00	Odmevi, šport, vreme
23.05	Človek iz železa, nem. film
01.50	Dnevnik Slovencev v Italiji
02.15	Dnevnik, ponov.
03.10	Info-kanal
05.55 Kultura 06.05 Odmevi
07.00 Zgodbe iz školjke: Skriti svet 07.20 Čebelica Maja, ris. nan. 07.45 Biba se giba, ris. nan. 08.05 Studio kriškraš: Barve 08.25 Vetrnica: Sova 08.30 Srečo kuha Cmok, kulinarika za otroke
08.45 Izjemne dogodivščine Sama
Foxa, 25/26 09.10 Male sive celic, kviz 09.55 Rjotaro: težko je priznati poraz,
dok. film 10.10 Infodrom 10.20 Razred zase, ponov. 11.05 Tv arhiv 11.55 Tednik
13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.25 O živalih in ljudeh 13.50 Na vrtu, svet. odd. 14.20 Ambienti
14.50 V divjini z Benom Foglom: Nova
Zelandija, 3/4 16.00 Zaljubljeni v življenje 17.00 Poročila, vreme, šport 17.20 Posebna ponudba 18.05 Jedi za vsak dan z Rachel Allen:
Delo doma 18.30 Ozare 18.40 Zu, ris. 18.55 Vreme
19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Stockholm, 12 točk! 21.00 Pesem Evrovizije 2016, izbor iz
Stockholma, prenos 00.40 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.05 Dnevnik, ponov.
07.00	Živ žav
sledi	Emilija, ris.
07.05	Zajček Belko, ris.
07.10	Ozi bu, ris.
07.15	Poldi, ris.
07.20	Timi gre, ris.
07.340	Kioka, ris.
07.35	A veš, koliko te imam rad: Skriti
zakladi, ris.
07.50	Fifi in Cvetličniki, ris.
08.00	Prihaja Nodi, ris.
08.10	Emilija, ris.
08.15	Sara in Raček, ris.
08.20	Medo in Mica, ris.
08.25	Muk, ris.
08.35	Zu, ris.
08.50	Robotki, ris.
09.00	Pujsa Pepa, ris.
09.05	A veš, koliko te imam rad: Ples v
mesečini, ris.
09.15	Knjiga o džungli, ris.
09.25	Moj prijatelj Zajec, ris. nan.
09.45	Biba se giba, ris. nan.
10.10	Pika Nogavička, ris. nan.
10.50	Sledi, dok. odd.
11.20	Ozare
11.25	Obzorja duha
12.00	Ljudje in zemlja
13.00	Dnevnik, šport, vreme
13.25	Slovenski pozrav, narodnozab. odd.
15.15	Medena koža, koprod. film
17.00	Poročila, šport, vreme
17.20	Vikend paket
18.40	Muk, ris.
18.55	Vreme
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Modna hiša Velvet, 1/16
21.25	Intervju: Tvrdko Jakovina
22.10	Poročila, šport, vreme
22.40	Zaznamovani, dok. odd.
23.40	Dnevnik Slovencev v Italiji
00.10	Dnevnik, ponov.
01.00	Info-kanal
02.00 Info-kanal
TVSLOT TV SLOr tv SLO H TVSLOT
AA1A Tnrla nlach nHH	06.00 Otroški kanal	06.30 Duhovni utrip
06.10 Točka, glasb. odd 07.00 Kioka, ris. 07.05 Olivija, ris. 07.15 Knjiga o džungli, ris. 07.25 Fifi in Cvetličniki, ris. 07.35 Ulica sanj, ris. 07.45 Medvedek, ris. 07.55 Neli in Cezar, ris. 08.00 Emilija, ris.
08.05 Zgodbe iz školjke: Na travnikih
pod Vremščico 09.00 Pesem Evrovizije 2016, 1.
predizbor iz Stockholma, posn. 11.00 Halo TV 12.00 Dobro jutro 15.05 Slovenski magazin 15.50 Čas za Manco Košir 17.00 Halo TV 17.50 Vem!, kviz 18.25 10 domačih 19.00 Pajkec Piko, ris. 19.05 Male sive celice, kviz 20.00 Slovenija na Pesmi Evrovizije,
najboljši slovenski nastopi 20.25 Leto z Mansom Zelmerloevom, dok. odd. o zmagovalcu Pesmi Evrovizije 2015 21.00 Pesem Evrovizije 2016, 1.
predizbor iz Stockhola, prenos 23.10 Avtomobilnost 23.40 Holodomor - pozabljeni
genocid, dok. odd. 01.15 Točka, glasb. odd. 02.00 Halo TV 02.50 Zabavni kanal 05.10 Točka, glasb, odd
06.00	Otroški kanal
07.00	Kioka, ris.
07.05	Olivija, ris.
07.15	Knjiga o džungli, ris.
07.25	Fifi in Cvetličniki, ris.
07.35	Ulica sanj, ris.
07.45	Medvedek, ris.
07.55	Neli in Cezar, ris.
08.00	Emilija, ris.
08.05	Vetrnica: Ples
08.10	Zgodbe iz školjke: Uglajena Švica
09.00	Pesem Evrovizije 2016, 2.
predizbor, posn.
11.05	Halo TV
11.50	Dobro jutro
14.00	O živalih in ljudeh
14.25	Na vrtu
15.10	Posebna ponudba
16.10	Dober dan
17.00	Halo TV
17.50	Vem!, kviz
18.20	Tv-poroka
18.55	A veš, koliko te imam rad: Polje buč
19.05	Bacek Jon, ris.
19.15	Firbcologi
19.40	Infodrom
20.05	Triptih Agate Schwarzkobler,
slovenski Tv film
21.25	Tv arhiv, dok. odd.
22.20	Polnočni klub: Petek trinajstega
23.30	Točka, glasb. odd.
00.15	Halo TV
01.10	Zabavni kanal
06.10 Točka, glasb. odd. 07.00 Najboljše jutro 09.00 Dober dan 10.00 50 let Hale Tivoli, dok. film 10.50 10 domačih
11.35 Polnočni klub: Petek trinajstega 13.00 Kajak-kanu, ep, slalom na divjih
vodah, prenos 15.30 Slovenija danes 16.20 Andrej Šifrer in prijatelji: Srce in
razum, koncert 18.25 Polmesec nad planikami, dok. film
19.15 Razred zase 19.55 Košarka, liga Nova Kbm za prvaka, 2. tekma četrtfinala, prenos 21.45 Zvezdana 22.30 Večer z lutkami: Cimer 23.15 Bleščica, odd. o modi 23.50 Aritmija, ponov. 00.20 Aritmični koncert: Narat 01.10 Točka, glasb. odd. 01.55 Športni posnetki sledi Kajak-kanu, ep, slalom na divjih
vodah, posn. 03.10 Košarka, liga Nova KBM za prvaka, 2. tekma četrtfinala, posn. 04.50 10 domačih
Točka, glasb. odd.	^^^
GOD pop POP
^	06.00 24ur
06.00	24ur, ponov.
07.00	Čebelica Maja, ris.
07.15	Gospodična Zuža, ris.
07.30	Čebelica Maja, ris.
07.45	Grozni Gašper, ris.
07.55	Lovci na zmaje, ris.
08.20	Tv prodaja
08.35	Italijanska nevesta, nan.
09.30	Tv prodaja
10.00	Komisar Rex, nan.
11.00	Tv prodaja
11.15	Nedolžna vsiljivka, nan.
12.10	Tv prodaja
12.25	Moja mama kuha bolje!
13.30	Usodno vino, nan.
14.35	Nedolžna vsiljivka, nan.
15.35	Italijanska nevesta, nan.
16.30	24ur popoldne
16.55	Komisar Rex, nan.
17.55	Moja mama kuha bolje!
18.55	24ur, vreme
18.58	24ur
20.00	Usodno vino, nan.
21.00	MasterChefSlovenija
22.30	24ur zvečer
23.05	Franklin in Bash, nan.
00.55	Kaliforniciranje, nan.
01.35	24ur zvečer, ponov.
02.05	Zvoki noči
©
06.00	24ur
07.00	Čebelica Maja, ris.
07.15	Gospodična Zuža, ris.
07.30	Čebelica Maja, ris.
07.45	Grozni Gašper, ris.
07.55	Lovci na zmaje, ris
08.20	Tv prodaja
08.35	Italijanska nevesta, nan.
09.30	Tv prodaja
10.00	Komisar Rex, nan.
11.00	Tv prodaja
11.15	Nedolžna vsiljivka, nan.
12.10	Tv prodaja
12.25	Moja mama kuha bolje!
13.30	Usodno vino, nan.
14.35	Nedolžna vsiljivka, nan.
15.35	Italijanska nevesta, nan.
16.30	24ur popoldne
16.55	Komisar Rex, nan.
17.55	Moja maja kuha bolje!
18.55	24ur vreme
18.58	24ur
20.00	Bitka parov
21.30	24ur zvečer
22.00	Eurojackpot
22.05	Okus romantike, am. film
23.50	Črni labod, am. film
02.00	24ur zvečer, ponov.
02.3	Zvoki noči
.00	24ur
07.00	Chuck in prijatelji, ris.
07.25	Zebra Zigbi, ris.
07.40	Tačke na patrulji, ris.
08.05	Trgovinica za živali, ris.
08.30	Gospodična Zuža, ris.
08.45	Wendy, ris.
09.10	Lego Nexo vitezi, ris.
09.35	Transformerji, ris.
10.00	Ninja želve, ris.
10.25	Tv prodaja
10.40	Flicka 3, am. film
12.30	Plesna scena, am. ser.
13.00	Tv prodaja
13.15	Čista hiša, am. ser.
14.10	Znan obraz ima svoj glas
17.10	Divji valovi, am. film
18.55	24ur vreme
18.58	24ur
20.00	Asterix in Obelix v Britaniji,
franc. film
22.05	Anonimnež, ang. film
00.40	Znova v sedlu, kanad. film
02.25	Zvoki noči

08.55	Napovedujemo
09.00	Dobro jutro, informativna oddaja
10.30	Napovedujemo
10.35	Pop corn
11.35	Aktualno: Blaž Košorok, generalni direktor HSE
12.35	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
13.00	Videospot dneva
13.05	Videostrani, obvestila
17.25	Napovedujemo
17.30	Strokovnjak svetuje
18.00	Mojca in medvedek Jaka, Pika poka
18.40	Regionalne novice 2
18.45	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
19.05	Videospot dneva
19.10	Videostrani, obvestila
19.55	Napovedujemo
20.00	Naj viža
21.15	Regionalne novice 3
21.20	Škocjanska o'kapnca
22.15	Iz oddaje Dobro jutro
23.45	Videospot dneva
23.50	Videostrani, obvestila
©
08.55	Napovedujemo
09.00	Dobro jutro, informativna oddaja
10.30	Napovedujemo
10.35	Naj viža, ans.
11.50	Strokovnjak svetuje
12.20	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
12.45	Videospot dneva
12.50	Videostrani, obvestila
17.55	Napovedujemo
18.00	Miš maš
18.40	Videospot dneva
18.45	Videostrani, obvestila
19.55	Vabimo k ogledu
20.00	Popotniške razglednice: Ašrami v Indiji
21.00	Regionalne novice 3
21.05	Big band Slovenske vojske z
gostom Vlatkom Stefanovskim
22.45	Iz oddaje Dobro jutro
00.15	Videospot dneva
00.20	Videostrani, obvestila
08.55 Napovedujemo 09.00 Miš maš
09.40 Ustvarjalne iskrice (160),
Hobotnica iz nogavic 10.00 Mura Raba TV 10.20 Migaj raje z nami 10.50 Videospot dneva 10.55 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Mojca in medvedek Jaka, Pika poka
18.40 Dotiki gora: Kamnik 19.00 Videospot dneva 19.05 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 2389. VTV magazin, regionalni
informativni program 20.20 Kultura, informativna oddaja 20.25 Big band Slovenske vojske z
gostom Vlatkom Stefanovskim 22.05 Jutranji pogovori 23.35 Videospot dneva 23.40 Videostrani, obvestila
©
PONOVITEV ODDAJ TEDENSKEGA
SPOREDA 08.55 Napovedujemo 09.00 Miš maš
09.40 2388. VTV magazin, regionalni
informativni program 10.00 Kultura, informativna oddaja 10.05 Športni torek 10.15 2389. VTV magazin, regionalni
informativni program 10.35 Kultura, informativna oddaja 10.40 Zupan z vami: Franc Sušnik,
župan Občine Vransko 11.40 Strokovnjak svetuje: Dam -dobim, odpoved delovnega razmerja
12.15 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 13.05 Cvetje v jeseni, gledališka
predstava KD Miran Jarc, Škocjan pri Domžalah 14.55 Videostrani, obvestila 17.25 Napovedujemo 17.30 Strokovnjak svetuje: Bonton v gledališču in na koncertih klasične glasbe 18.00 Ustvarjalne iskrice (159), Moj album
18.20 Mladi za Veleje, Dnevi mladih in kulture
19.00 Pop corn: Sticky licks 20.00 Vabimo k ogledu 20.05 Naj viža: ans. Potep 21.20 Jutranji pogovori 22.50 Aktualno: Blaž Košorok, generalni direktor HSE 23.50 Videostrani, obvestila
06.00	Utrip	05.40	Kultura	05.40
06.10	Zrcalo tedna	05.45	Odmevi	05.45
06.55	Dobro jutro	06.55	Dobro jutro	06.55
10.15	Jedi za vsak dan z Rachel Allen	11.15	Taksi, kviz z Jožetom	11.15
10.35	10 domačih	11.40	Obzorja duha	11.40
11.05	Taksi, kviz z Jožetom	12.15	Svizec, dok. odd.	12.25
11.50	Kaj govoriš?=So vakeres?	13.00	Dnevnik, šport, vreme	
12.20	Kače, dok. odd.	13.30	Studio city, ponov.	13.00
13.00	Dnevnik, vreme, šport	14.20	NaGlas!	13.30
13.30	Panoptikum: Repatriarhalizacija	15.00	Poročila	14.20
	družbe	15.10	Potepanja, tv Lendava	15.00
14.20	Osmi dan	15.35	Muk, ris.	15.10
15.00	Poročila	15.45	Srečo kuha Cmok, ponov.	15.40
15.10	Dober dan,Koroška	16.25	Profil: Blaž Peršin	16.25
15.40	Medo in Mica, ris.	17.00	Poročila, šport, vreme	17.00
15.45	Čebelica Maja, ris. nan.	17.30	Dunajski vrtički, dok. odd.	17.30
16.20	Točka preloma, ponov.	17.55	Novice	17.55
17.00	Poročila, šport, vreme	18.00	Utrinek, izob. odd.	18.00
17.30	Razred zase: Plešem, torej sem,	18.05 Jani Nani, ris.		18.05
	ponov.	18.10	A veš, koliko te imam rad, ris.	18.15
17.55	Novice	18.25	Taksi, kviz z Jožetom	18.25
18.00	eRTeVe	18.55	Vreme	18.55
18.15	Pavle, ris.	19.00	Dnevnik, vreme, šport	19.00
18.25	Taksi, kviz z Jožetom	20.00	Anno Domini, 8/12	20.05
18.55	Vreme	20.55	Svet edincev, dok. film	21.30
19.00	Dnevnik, šport, vreme	22.00	Odmevi, šport, vreme	22.00
20.05	Tednik	23.05	Pričevalci: Tatjana Rejec, pogov.	23.05
21.00	Studio city		odd.	00.00
22.00	Poročila, šport, vreme	01.00	Profil: Blaž Peršin	00.30
23.05	Pisave	01.25	Dnevnik Slovencev v Italiji	00.55
23.40	Glasbeni večer	01.50	Dnevnik, ponov.	01.20
00.55	Dnevnik Slovencev v Italiji	02.40	Info-kanal	02.15
01.25	Dnevnik, ponov.		l m ^^ h ^^	
02.15	Info-kanal	XI	i/ qi n r	TI
06.30	Duhovni utrip
06.45	Avtomobilnost
07.15	Posebna ponudba
08.00	Slovenija danes
08.45	Glasbena matineja
10.00	Zogarija
10.30	Pot na Ep 2016, odd. o nogometu
11.00	Kajak-kanu, ep, SL na divjih
vodah, prenos
12.45	Konjeništvo, pokal narodov,
preskakovanje ovir, posn. iz Celja
14.30	Pesem Evrovizije 2016, izbor,
posn.
17.45	Ambienti
18.15	Zaljubljeni v življenje
19.05	Zvezdana
19.50	Žrebanje Lota
20.00	25. obletnica Slovenske vojske, prenos
21.20	George Gently (VII.), 1/4
22.45	Stockholm 12 točk!, ponov.
23.45	Vikend paket
01.00	Športni posnetki
sledi	Kajak-kanu, ep, slalom po divjih
vodah, posn.
02.35	Konjeništvo, pokal narodov,
preskakovanje ovir, posn. iz Celja
04.20	Zabavni kanal
05.05	Aritmični koncert: Narat
pop
06.00	24ur, ponov.
07.00	Chuck in prijatelji, ris.
07.25	Zebra Zigbi, ris.
07.40	Tačke na patrulji, ris.
08.05	Radovednica Bibi, ris.
08.45	Wendy, ris.
09.10	Lego Nexo vitezi, ris.
09.35	Ninja želve, ris.
10.00	Tv prodaja
10.15	Divji valovi, am. film
11.55	Plesna scena, am. ser.
12.25	Tv prodaja
12.40	Umor na peti aveniji, am. film
14.30	Sanje o ljubezni, am. film
16.15	Bitka parov
17.45	Vrtičkanje
18.20	Polona ga žge
18.55	24ur vreme
18.58	24ur
20.00	Znan obraz ima svoj glas
23.00	O psih in mačkah, am. film
00.55	Otroci koruze, am. film
02.40	Zvoki noči
TV SLO T
06.10	Otroški kanal
07.00	Kioka, ris.
07.05	Ulica sanj, ris.
07.15	Neli in Cezar, ris.
07.20	Fifi in Cvetličniki, ris.
07.30	Knjiga o džungli, ris.
07.45	Olivija, ris.
07.55	Medvedek, ris.
08.00	Emilija, ris.
08.05	Zgodbe iz školjke: Pika
Nogavička
08.10	Zgodbe iz školjke: Dedek in jaz
08.50	Točka, glasb. odd.
09.50	Krištof Zupet: Slikar, dok. film
10.45	Duhovni utrip: Reformatorska
krščanska cerkev
11.00	Halo TV
11.40	Dobro jutro
14.05	Polnočni klub: Petek trinajstega
15.35	Ljudje in zemlja
16.25	Avtomobilnost
17.00	Halo TV
17.50	Vem!, kviz
18.20	To bo moj poklic: Kamnosek, 1. del
18.55	Plavanje, ep, prenos iz Londona
20.40	Ti, jaz in oni, 5/6
21.10	Ti, jaz in oni, 6/6
21.45	Wallander (IV.), Mož v stiski, 3/3
23.20	Spomini: Zora Konjajev
00.30	Halo TV
01.20	Točka, glasb. odd.
02.05	Plavanje, ep, posn. iz Londona
03.25	Zabavni kanal
05.10	Točka, glasb. odd.
pop
06.00	24ur, ponov.
07.00	Čebelica Maja, ris.
07.15	Gospodična Zuža, ris.
07.30	Čebelica Maja, ris.
07.45	Grozni Gašper, ris.
07.55	Lovci na zmaje, ris.
08.20	Tv prodaja
08.35	Italijanska nevesta, nan.
09.30	Tv prodaja
10.00	Komisar Rex, nan.
11.00	Tv prodaja
11.15	Nedolžna vsiljivka, nan.
12.10	Tv prodaja
12.25	Moja mama kuha bolje!
13.30	Trdoglavci, nan.
14.35	Nedolžna vsiljivka, nan.
15.35	Italijanska nevesta, nan.
16.30	24ur popoldne
16.55	Komisar Rex, nan.
17.55	Moja mama kuha bolje!
18.55	24ur vreme
18.58	24ur
20.00	Usodno vino, nan.
21.00	Dan najlepših sanj
22.30	24ur zvečer
23.05	Franklin in Bash, nan.
00.00	Prevara, nan.
00.55	Kaliforniciranje, nan.
01.30	24ur zvečer, ponov.
02.05	Zvoki noči
©
06.00	Otroški kanal
07.00	Kioka, ris.
07.05	Ulica sanj, ris.
07.15	Neli in Cezar, ris.
07.20	Fifi in Cvetličniki, ris.
07.30	Knjiga o džungli, ris.
07.40	Olivija, ris.
07.55	Medvedek, ris.
08.00	Emilija, ris.
08.05	Vetrnica: Netopirji
08.10	Zgodbe iz školjke: Skriti svet
08.30	Zogarija
09.10	Točka, glasb. odd.
10.10	Tv arhiv
11.00	Halo TV
12.05	Dobro jutro
14.30	Slovenski pozdrav, narodnozab. odd.
16.00	Dober dan
17.00	Halo TV
17.50	Vem!, kviz, ponov.
18.20	To bo moj poklic: Kamosek, 2. del
18.55	Plavanje, ep, prenos iz Londona
20.50	Večer z lutkami, ponov.
21.40	Pogrešani sin, 5/8
22.45	Ambienti, ponov.
23.15	Slovenska jazz scena
00.10	Točka, glasb. odd.
00.55	Halo TV
01.45	Plavanje, ep, posn. iz Londona
03.40	Zabavni kanal
05.10	Točka, glasb. odd.
pop
06.00	24ur, ponov.
07.00	Čebelica Maja, ris.
07.15	Gospodična Zuža, ris.
07.30	Čebelica Maja, ris.
07.45	Grozni Gašper, ris.
07.55	Lovci na zmaje, ris.
08.20	Tv prodaja
08.35	Italijanska nevesta, nan.
09.30	Tv prodaja
10.00	Komisar Rex, nan.
11.00	Tv prodaja
11.15	Nedolžna vsiljivka, nan.
12.10	Tv prodaja
12.25	Moja mami kuha bolje!
13.30	Usodno vino, nan.
14.35	Nedolžna vsiljivka, nan.
15.35	Italijanska nevesta, nan.
16.30	24ur popoldne
16.50	Komisar Rex, nan.
17.55	Moja maja kuha bolje!
18.55	24ur vreme
18.58	24ur
20.00	Usodno vino, nan.
21.00	Preverjeno
22.00	24ur zvečer
22.35	Franklin in Bash, nan.
23.30	Hiša iz kart, nan.
00.30	Kaliforniciranje, nan.
01.05	24ur zvečer, ponov.
01.40	Zvoki noči
©
08.55	Napovedujemo
09.00	Dobro jutro, informativna oddaja
10.30	Napovedujemo
10.35	2389. VTV magazin, regionalni
informativni program
10.55	Kultura, informativna oddaja
11.00	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
11.50	Videospot dneva
11.55	Videostrani, obvestila
17.55	Napovedujemo
18.00	SVIT - V skrbi za posameznik
18.25	Regionalne novice 2
18.30	Kuhinjica, izobraževalna oddaja
18.50	Videospot dneva
18.55	Videostrani, obvestila
19.55	Vabimo k ogledu
20.00	Zupan z vami: Jože Kužnik, župan
Občine Polzela
21.00	Regionalne novice 3
21.05	Iz glasbenega arhiva VTV
22.00	Iz oddaje Dobro jutro
23.30	Videospot dneva
23.35	Videostrani, obvestila
Kultura Odmevi Dobro jutro Taksi, kviz z Jožetom Pisave
Naši vrtovi: Luciano Viatori, dok. odd.
Dnevnik, vreme, šport Intervju
Prava ideja: Rok Predin Poročila Mostovi Hidak Male sive celice, kviz Profil
Poročila, šport, vreme Turbulenca, svet. odd. Novice
Na naši zemlji: Mavhinje Sara in Raček, ris. Medo in Mica, ris. Taksi, kviz z Jožetom Vreme
Dnevnik, vreme, šport Nateg in pol, am. film Kino Fokus
Odmevi, šport, vreme Vzhodnoberlinska saga (III.), 6/6 Turbulenca, svet. odd. Profil
Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, ponov. Info-kanal
TV SLO T
06.00	Otroški kanal
07.00	Kioka, ris.
07.05	Ulica sanj, ris.
7.15	Neli in Cezar, ris.
07.20	Fifi in Cvetličniki, ris.
07.30	Knjiga o džungli, ris.
07.40	Olivija, ris.
07.55	Medvedek, ris.
08.00	Emilija, ris.
08.05	Zgodbe iz školjke: Tone bi bil rad hitrejši
08.20	Zgodbe iz školjke: Ups!
08.55	Točka, glasb. odd.
09.55	10 domačih
11.00	eRTeVe
11.30	Halo TV
12.15	Dobro jutro
14.30	Vikend paket
15.55	Dober dan
17.00	Halo TV
17.45	Vem! kviz
18.20	To bo moj poklic: Pečar, 1. del
18.55	Plavanje, ep, prenos iz Londona
21.00	Zrebanje Lota
21.10	Čas za Manco Košir
22.00	Svetloba in senca, nem. film
23.00	Bleščica, odd. o modi
23.35	Aritmija
00.05	Aritmični koncert
01.00	Točka, glasb. odd.
01.45	Halo TV
02.30	Plavanje, ep, posn.
04.40	Zabavni kanal
05.10	Točka, glasb. odd.
pop
06.00	24ur, ponov.
07.00	Čebelica Maja, ris.
07.15	Gospodična Zuža, ris.
07.30	Čebelica Maja, ris.
07.45	Grozni Gašper, ris.
07.55	Lovci na zmaje, ris.
08.20	Tv prodaja
08.35	Italijanska nevesta, nan.
09.30	Tv prodaja
10.00	Komisar Rex, nan.
11.00	Tv prodaja
11.15	Nedolžna vsiljivka, nan.
12.10	Tv prodaja
12.25	Moja mama kuha bolje!
13.30	Usodno vino, nan.
14.35	Nedolžna vsiljivka, nan.
15.35	Italijanska nevesta, nan.
16.30	24ur popoldne
16.55	Komisar Rex, nan.
17.55	Moja mama kuha bolje!
18.55	24ur vreme
19.00	24ur
20.00	Usodno vino, nan.
21.00	MasterChef Slovenija
22.15	24ur zvečer
22.50	Franklin in Bash, nan.
23.45	Hiša iz kart, nan.
00.45	Kaliforniciranje, nan.
01.20	24ur zvečer, ponov.
01.55	Zvoki noči
08.55	Napovedujemo	
09.00	Dobro jutro, informativna oddaja	
10.30	Napovedujemo	08.55
10.35	Zupan z vami: Jože Kužnik, župan	
	Občine Polzela	09.00
11.35	Kuhinjica, izobraževalna oddaja	10.30
11.55	Videospot dneva	10.35
12.00	Videostrani, obvestila	
17.55	Napovedujemo	10.55
18.00	Čas za nas, tabornike! Škalska	11.00
	liga ka te briga	11.25
18.40	Kuhinjica, izobraževalna oddaja	11.30
19.00	Videospot dneva	17.55
19.05	Videostrani, obvestila	18.00
19.55	Vabimo k ogledu	
20.00	2390. VTV magazin, regionalni	18.20
	informativni program	18.40
20.20	Kultura, informativna oddaja	18.45
20.25	Športni torek	19.10
20.35	Dotiki gora: Korita Mostnice	19.15
20.55	Napovedujemo	19.55
21.00	Zupan z vami: Ivan Suhoveršnik,	20.00
	župan Občine Mozirje	
22.00	Mura Raba TV, informativna	21.00
	oddaja	21.05
22.25	Iz oddaje Dobro jutro	22.05
23.55	Videospot dneva	23.35
00.00	Videostrani, obvestila	23.40
©
informativni program
Strašni zmaj
s krvnim tlakom?
Naš čas, 12. 5. 2016, barve: CM K, stran 25
12. maja 2016
""^Jis
PRIREDITVE
25
KNJIŽNI kotiček
PALOMBO, Alyssa: Beneški violinist: zgodba o Vivaldiju
od - odrasli / 821-311.2 Družbeni roman
Roman Beneški violinist je pravzaprav romaneskna zgodba o italijanskem skladatelju, violinistu, dirigentu in mojstru italijanske glasbe za godala Antoniu Luciu Vivaldiju. Vivaldijeva ljubezen do glasbe se je razvijala že v otroštvu. Njegov oče je bil znan kot odličen violinist in si je služil kruh v orkestru cerkve Sv. Marka. Nadarjenega, a bolehnega dečka (mučila ga je
astma) so poslali v bogoslovje, saj je cerkvena kariera v tistih časih pomenila skoraj edino možnost za izobrazbo in družbeni vzpon nadarjenih, a revnih mladih ljudi. Zgodba je postavljena v 18. stoletje - Benetke, kjer glavna protagonistka Adriana d'Amato obožuje glasbo, a ji oče, bogat beneški trgovec, po mamini smrti prepove igrati violino. Adriana pa vztraja in skrivoma odhaja na učne ure igranja k Antoniu Vivaldiju. Učitelj in učenka se ob čarobnih zvokih baročne glasbe zaljubita. Adrianin oče hoče hčerko poročiti z bogatim in pomembnim predstavnikom beneškega plemstva, toda mladenka vidi samo Vivaldija. A ta je zaprisegel Bogu, zato je njuno razmerje v očeh Cerkve in družbe prepovedano. Oba se zavedata, da se bo njuna ljubezenska avantura po Adrianini poroki končala, a nihče ne pričakuje dogodkov, ki Vivaldija prisilijo, da mora izbrati med dvema svojima velikima ljubeznima: žensko in glasbo.
NEHRU, Jawaharlal: Očetova pisma hčerki
od - odrasli / 821-32 - kratka proza
Očetova pisma hčerki je knjiga pisem, ki jih je oče pisal Indiri Gandhi, kasneje četrti indijski premierki. Ko je bilo Indiri Gandhi deset let, je poletje preživela ločeno od očeta, ki jo je sicer učil. V tistem poletju ji je oče napisal serijo pisem, v kateri Indiri pripoveduje zgodbe o Zemlji, civilizacijah, naravi, zgodovini, rasah, jezikih, pračlove-ku ... Čar Očetovih pisem hčerki se skriva v prijateljskem, potrpežljivem, nevsiljivem širjenju obzorja, v spodbujanju odprtega raziskovanja vsega, kar človeka obdaja. In to je, konec koncev, tisto, kar ima brezčasno vrednost. Oče hčeri na začetku knjige pripoveduje, kaj vse človeku lahko pove navaden prodnik in zaključi: »Če ti lahko en sam majcen prodnik toliko pove, koliko več se lahko naučiš šele iz vseh kamnin in gora in številnih drugih reči, ki jih vidiš okoli sebe!« Četudi so bila pisma napisana leta 1928, ostajajo Nehrujeva pisma polna življenja in svežine ter navdušujoče ljubezni do sočloveka in narave.
DAVIS, William: Kruh na zagovoru
od - odrasli / 612.39 Prehrana
Dr. William Davis je kot družinski zdravnik spremljal in raziskoval zdravje in počutje številnih bolnikov ter ugotovil, da so pše-nični izdelki eden od glavnih krivcev za debelost, slabo počutje in druge težave ljudi. Svoje izsledke je objavil v knjigi Kruh na zagovoru. Ali ste vedeli, da dve rezini pol-nozrnatega kruha bolj vplivata na porast krvnega sladkorja, kot če bi pojedli 2 jedil-
ni žlici sladkorja? Knjiga Kruh na zagovoru govori o tem, kako blagodejno vpliva izločitev pšenice in tako propagiranih polno-zrnatih žitaric na naše zdravje. Dr. William Davis s to knjigo napiše prepričljivo obtožnico pšenice, pri čemer njegova razlaga in dokazi temeljijo na starejših in novejših kliničnih raziskavah ter na praktičnih primerih pacientov iz svoje ordinacije. Dieta brez pšenice ima številne blagodejne učinke: izguba telesne teže v prvih nekaj mesecih po izločitvi izboljšanje presnove in sladkorne bolezni tipa 2 rešitev prebavnih težav, tudi tistih, povezanih z ulceroznim kolitisom in celiakijo znižanje holesterola in pozitivni vpliv na velikost delcev LDL izboljšanje kostne gostote in osteoporoze konec težav s kožo in s kožnimi boleznimi, tudi luskavice in izpadanja las manj vnetij in bolečin zaradi revmatoidnega artritisa.
FABER, Adele in MAZLISH, Elaine: Kako se pogovarjamo z najstniki in kako jih poslušamo
od - odrasli / 37 - vzgoja
Avtorici se lotevata komunikacije med starši in najstniki, torej otroki v najbolj občutljivem in zelo viharnem obdobju odraščanja. Ponujata inovativne predloge, kako zgraditi osnove za trajno dobre odnose med starši in mladostniki. Problemi, ki jih obravnavata, so klape, spol-
Kako se
ogovarjamo

nost, mamila, hora legalis in druge teme, ki žulijo otroke te starosti. Navajata pa tudi načine, kako preprečiti, da bi se otroci zaprli vase, oziroma jih spodbuditi, da se sami spregovorijo. Knjiga je polna neposrednih nasvetov in napisana na značilen realen način, ki nagovarja tako starše kot najstnike. Avtorici sta skupaj napisali tudi knjigi Kako se pogovarjamo z otroki in kako jih poslušamo ter Kako se pogovarjamo z otroki, da se lažje učijo.
GOLDSMITH, Mike: Izumi v 30 sekundah
ml - mladina / 0 splošno
Avtor dr. Mike Goldsmith je astrofizik in uveljavljen pisec knjig o znanosti za otroke. Napisal je že več kot 40 knjig o znanosti tako za otroke kot odrasle. Knjiga Izumi v 30 sekundah na poljuden in jedrnat način opiše 30 največjih domislic oz. izumov, razloženih v pol minute. Avtor jo je prilagodil mladim radovednim bralcem, starim 8 let ali več. Vsako razlago poživijo privlačne barvne ilustracije britanskega grafičnega oblikovalca in ilustratorja Chri-sa Andersona. Otroci bodo lahko ob prebiranju knjige spoznali, kako so ključni izumi spremenili svet, v katerem živimo, raziskali, vse od stranišča na splakovanje do jedrskega reaktorja, razumeli delovanje satelitov, protibolečinskih sredstev, parnih vlakov in interneta, skratka odkrili izume, ki so pomagali narediti svet boljši. Vsebini je dodana predstavitev posameznega izuma v 3 sekundah, nenavadna dejstva in trimi-nutne naloge. Knjiga je prejela priznanje Zlata hruška za kakovostno knjigo.
a Brina Zabukovnik Jerič
kdaj • kje • kaj
VELENJE
Četrtek, 12. maj
13.00 Mladinski center Velenje
Središče mladih in otrok Velenje / delavnice 17.00 Galerija Velenje
Robotika, delavnica izdelave robotkov na električni pogon 17.00 Vrtiček pri Mladinskem centru Velenje
Zasaditev in nega visokih gred, vrtičkarska delavnica 18.00 Gostišče Kavčič v Šaleku
Bridge turnir 19.19 Knjižnica Velenje
Predstavitev knjige Mojce Bohak Prebujena bolečina 19.30 Glasbena šola Velenje, Orgelska dvorana
Predmaturitetni nastop: Špela Oder (violina) 20.00 Galerija eMCe plac
Odprtje razstave Racionalno izbrane zadnjice (26. Dnevi mladih in kulture)
Petek, 13. maj
7.00 Odhod z avtobusne postaje Velenje Rašica - Mengeška koča, planinski pohod
11.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana
Nacionalno odprtje Tedna vseživljenjskega učenja 17.00 Vila Bianca
Odprtje razstave Razumevanje likovne umetnosti 17.00 Učilnica PLUS, Trg mladosti 6
FIMO je fajn, delavnica za otroke 17.00 Galerija Velenje
Robotika, delavnica izdelave robotkov na električni pogon 18.00 Atrij Velenjskega gradu Vse o Šejkspiru, parodija KD Gledališče Velenje 18.00 Knjižnica Velenje, štud. čitalnica Predavanje Katje Tomažič Hrana, energija, okusi 19.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana
Ubrano petje 10/9, ponovitev koncerta ob 10. obletnici Šaleškega študentskega okteta 19.00 Gasilski dom Škale
Jubilejni koncert ob 30. obletnici Lovskega pevskega zbora LD Škale 19.00 Glasbena šola Velenje
Javna vaja Pihalnega orkestra PV 19.30 Glasbena šola Velenje, Orgelska dvorana
Predmaturitetni nastop: Katica Zemljak (sopran), Gaja Ana Zvonar (violina), Drina Dumančič (violina) 21.00 Havana bar Velenje
Hot Latino Party 21.00 Velenjski grad, grajski grič
Rock na gradu (26. Dnevi mladih in kulture)
Sobota, 14. maj
5.00 Odhod z avtobusne postaje Velenje
Velebit, planinski pohod 6.00 Odhod z avtobusne postaje Velenje
Raduha, planinski pohod 7.00 Škalsko jezero
Ribiško tekmovanje za pokal trgovine Šarman 8.00 Ploščad Centra Nova in Cankarjeva
Mestna tržnica Velenje 8.00 Cankarjeva ulica Velenje
Bolšji sejem 8.00 Titov trg in drugje po mestu
Regijsko tekmovanje Preverjanje usposobljenosti ekip prve pomoči 10.00 Zbirno mesto: Kmetijska zadruga Šaleška dolina - Sadjarstvo Turn Tematsko turistično vodenje za
občane Sadjarstvo Turn - sprehod po sadno medeni poti Čebelica SAŠA 10.00 Stari trg 19, nad Hišo mineralov Barcelona, ustvarjalna delavnica 14.00 Vila Bianca
Okusita usodni DA, vse za poroko na enem mestu 20.00 Max klub
Turneja črnega humorja 21.00 eMCe plac
Sound Arson 6.4: Wardhill, Intercostal, Kannabinod, Estoner, Extreme Smoke 57
Nedelja, 15. maj
10.00 Velenjski grad in ostale enote Muzeja Velenje
Mednarodni dan družin v Muzeju Velenje - brezplačni ogledi za družine 13.00 KAC, Efenkova 61
Vegetarijansko kosilo, ki spodbuja zdravje 14.30 eMCe plac Tarok turnir 17.00 Dom kulture Velenje, vel. dvorana Maša in medved - Medvedja simfonija, glasbena pravljica ob svetovnem dnevu družin 19.00 Dom kulture Velenje, mala dvorana Poročil se bom s svojo ženo, komedija KD Gorenje
Ponedeljek, 16. maj
13.00 Mladinski center Velenje
Središče mladih in otrok Velenje / delavnice 16.00 Učilnica PLUS, Trg mladosti 6 Kako se pa to naredi? (Papir), Ustvarjalni mini klub za učence 18.00 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica
Od skice do produkta, predavanje industrijske oblikovalke Darje Osojnik
18.00 Učilnica PLUS, Trg mladosti 6
Papirne igrarije, ustvarjalni klub za odrasle
19.30 Glasbena šola Velenje, Vel. dvorana Predmaturitetni nastop: Monka Logar (tolkala), Lara Oprešnik (klavir)
20.00 Kino Velenje, velika dvorana Filmsko gledališče: biografska drama Puščavska kraljica
Torek, 17. maj
10.00 Zbirno mesto: Ljudska univerza Orientacijski sprehod po mestnem jedru v nemškem jeziku 13.00 Mladinski center Velenje
Središče mladih in otrok Velenje / delavnice 17.00 Vila Rožle
Torkova peta - Cvetlični venčki s Simono Čretnik 17.00 Knjižnica Velenje
Ura pravljic v angleškem jeziku 17.00 KAC, Efenkova 61 b
Kuharska delavnica pripravimo si okusen in zdrav zajtrk 19.00 Grilova domačija
Paberkovanje po hotenjevsko, literarni večer Šaleškega literarnega društva Velenje 19.19 Knjižnica Velenje, štud. čitalnica Rodoslovno srečanje
Sreda, 18. maj
10.00 Pred Galerijo Velenje
Celodnevno likovno ustvarjanje ob Mednarodnem dnevu muzejev 10.00 Pred Ljudsko univerzo Velenje
Tkanje mestne preproge 10.00 Velenjski grad in ostale enote Muzeja Velenje
Dan odprtih vrat ob mednarodnem dnevu muzejev 13.00 Mladinski center Velenje
Središče mladih in otrok Velenje /
delavnice 15.00 Ljudska univerza Velenje Parada učenja: S trebuhom za kruhom - Kako z izobrazbo do večjega hlebca? 16.00 Vila Bianca
Predavanje Tehnični pripomočki za senzorno ovirane - slepe, gluhe in gluhoslepe 17.00 Knjižnica Velenje
Pravljična joga 18.00 Knjižnica Velenje, štud. čitalnica Predavanje akademske slikarke Uršule Skornšek Pogledi na sodobno umetnost 19.00 Rdeča dvorana Velenje
Rokometna tekma rK Gorenje Velenje : RD Urbanscape Loka 19.19 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica Angleški večer
ŠOŠTANJ
Četrtek, 12. maja
17.00 Mestna knjižnica Šoštanj
Ure pravljic Andreja Stajnko: Prav zabaven dan Petek, 13. maja
10.00 Občina Šoštanj
Meritve krvnega tlaka in sladkorja Mestna galerija Šoštanj Razstava Bernarda Sešla Jubilej Vila Mayer Turneja črnega humorja / Gašper Bergant, Jernej Celec, Aleš Sečnik Sobota, 14. maja 10.00 Trg Svobode
Festival petja na prostem - Šoštanj mesto svetlobe in petja 17.00 Stadion Široko
NK Šoštanj : NK Zreče - Mnz članska liga Golgeter Nedelja, 15. maja 10.00 Muzej usnjarstva na Slovenskem Dan družine, medn. dan družine 15.00 Park v Topolšici
Dan družine v parku v Topolšici -slikanje družin Ponedeljek, 16. maja 8.00 Zbirno mesto pred Občino Šoštanj
Sprehod za zdravje 18.00 Ribiški dom ob šoštanjskem jezeru
Redni tedenski bridge turnir Torek, 17. maja 19.00 Mestna galerija Šoštanj
Pogovor z literarnim ustvarjalcem Milenkom Straškom Sreda, 18. maja 10.00 Muzej usnjarstva na Slovenskem Dan muzejev, dan odprtih vrat slovenskih muzejev 11.00 Muzej usnjarstva na Slovenskem
18.CC
2C.CC
Lunine mene
13. maja, ob 19:02, prvi krajec
KINO spored
v mali in veliki dvorani Hotela Paka
ANGRY BIRDS 2D in 3D (ZDA)
Animirana družinska pustolovščina sin-hronizirana v slovenščino, 95 minut Režija: Clay Kaytis, Fergal Reilly Glasovi: Peter Poles, Miha Rodman, Sebastian Cavazza, Štefan Kušar, Andrej Mu-renc, Mojca Funkl in Primož Pirnat Petek, 13. 5., ob 18.00 Sobota, 14. 5., ob 18.00 - 3D Nedelja, 15. 5., ob 16.00 - otroška matineja, 3D
PRETESNA KOŽA
Short Skin - I dolori del giovane Edo (Italija)
Najstniška komedija, 86 minut
Režija: Duccio Chiarini Igrajo: Matteo Creatini, Francesca Agosti-ni, Nicola Nocchi, Miriana Raschilla, Bianca Ceravolo, idr.
Petek, 13. 5., ob 18.30 - mala dvor. Sobota, 14. 5., ob 18.30 - mala dvor. Nedelja, 15. 5., ob 19.00 - mala dvor.
MATERINSKI DAN
Mother's Day (VB) Komedija, 118 minut Režija: Garry Marshall Igrajo: Jennifer Aniston, Kate Hudson, Julia Roberts, Jason Sudeikis, Britt Robertson, Shay Mitchell idr. Petek, 13. 5., ob 19.50 Nedelja, 15. 5., ob 18.00
STOTNIK AMERIKA: DRŽAVLJANSKA VOJNA
Captain America: Civil War (ZDA) Akcijska domišljijska pustolovščina, 143 minut
Režija: Anthony Russo, Joe Russo Igrajo: Scarlett Johansson, Chris Evans, Robert Downey Jr., Elizabeth Olsen, Leslie Bibb idr.
Petek, 13. 5., ob 22.00 - 3D Sobota, 14. 5., ob 20.00 - 3D Ponedeljek, 16. 5., ob 17.00
HOUSTON, IMAMO PROBLEM!
Houston, We Have a Problem! (Slovenija, Hrvaška, Nemčija, Češka, Kata)
Odprtje razstave jancraft - usnjene živali
ŠMARTNO OB PAKI
Sobota, 14. maj,
8.30 Športni center Gavce - Veliki Vrh (zbor)
Pohod na goro Oljko ob 15 - letnici delovanja društva, 9.00 Pred Supermarketom Mercator Predstavitev balkonske zelenjave in mešane zasaditve korit in loncev za balkone, predstavitev Natečaja za izbor izdelkov za košarice dobrot Spodnje Paške doline ter Natečaja za izbor najbolj funkcionalno zasajenega balkona v letu 2016;. X Glavno igrišče pri OŠ
Nogometna tekma NK Šmartno 1928 : NK Celje B (starejši cicibani); 16.00 Marof
Podelitev priznanj Društva vinogradnikov, 18.00 Športni center Gavce - Veliki Vrh Občni zbor ŠD Gavce - Veliki Vrh, 20.00 Cerkev sv. Martina
Območno srečanje mladih vokalnih skupin in oktetov Šaleške doline X Knjižnica Šmartno ob Paki Otvoritev razstave starih fotografij šmarške kulture avtorja Ivana Goričnika, v okviru tedna ljubiteljske kulture (razstava bo na ogled do 22. 5.)
Nedelja, 15. maj,
15.00 Glavno igrišče pri OŠ
Nogometna tekma Šmartno 1928 : Malečnik (Slovenska kadetska liga), 15.00 Pod Tišlerjevo lipo v Rečici ob Paki, Prikaz ljudskega običaja »Jajčarija«; (v primeru slabega vremena odpade) 17.00 Glavno igrišče pri OŠ
Nogometna tekma, Šmartno 1928 : Malečnik (Slovenska mladinska liga)
Sreda, 18. maj,
18.00 Sejna soba - Hiša mladih Možganski fitnes; Center medgeneracijskega učenja Šaleške doline, 19.00 Grad Packenstein X Okrogla miza o kulturi v Šmartnem ob Paki, v okviru tedna ljubiteljske kulture (v primeru slabega vremena v KD ŠOP)
CITY CENTER Celje
•	Četrtek, 12.5., 14.00-19.00 Bi-otržnica
•	Petek, 13.5., 14.00 Kmečka tržnica
•	Nedelja, 15.5. 11.00 Pravljične urice, Avtomobil Čarli
•	Do 13. maja prijave za glasbeni natečaj neuveljavljenih skupin CITYBAND 2016
•	Do 22. Maja razstava Varčna montaža iz lesa
•	Preizkusite se v spretnostni vožnji z gokardom na Citycentro-vem kartingu na vrhnjem parkirišču: torek-petek: 14.00-21.00, sobota: 10.00-21.00, nedelja: 10.00-20.00
•	Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokličite 425 12 54 ali se oglasite na Info točki
Igrano-dokumentarna fikcija, 88 minut Režija: Žiga Virc
Nastopajo: Josip Broz - Tito, Slavoj Žižek, John F. Kennedy, Richard Nixon, Bill Clinton, Lyndon B. Johnson, idr. Nedelja, 15. 5., ob 20.15
PUŠČAVSKA KRALJICA
Queen of the Desert (Maroko, ZDA) Igrano-dokumentarna fikcija, 88 minut Režija: Werner Herzog Igrajo: Nicole Kidman, Damian Lewis, James Franco, Robert Pattinson, Jenny Agutter, Holly Earl idr. Ponedeljek, 16. 5., ob 20.00 - filmsko gledališče
Naš čas, 12. 5. 2016, barve: CM K, stran 26
26
OBVEŠČEVALEC
"«WAS
12. maja 2016
Nagradna križanka Mobtel
RADIO VELENJE
Pestrejše počitnice s Plesno šolo Spin
Plesna šola Spin pripravlja za letošnje počitnice pester plesno zabavni program, ki ga bo vodila Mojca Robič skupaj s prijatelji in ustvarjalci programa Plesne šole Spin. Program je primeren za otroke od petega leta dalje. Do-poldneve bodo napolnili s plesom, petjem, likovnim ustvarjanjem, zabavnimi in športnimi
igrami. V času druženja pa bodo posneli tudi videospote s pesmijo Mojčinega lepega sveta. Druženje bo potekalo vsak dan med 7.30 in 15.30. Seveda bodo poskrbeli za topel obrok in pijačo. Napovedujejo tri tedenska druženja in sicer v času med 27. junijem in 1. julijem, 4. julijem in 8. avgustom ter 1. in 5. avgu-
stom. Cena bo odvisna od števila prijav in bo znašala med 60 in 70 evri. Več informacij: Mojca Robič, Plesna šola Spin, 00386 41 602 316,www.plesnasolaspin. si, www.lepisvet.si.
Paket brezskrbni B
Neomejeno kličite in pošiljajte sporočila od 17,95 EUR na mesec*. Internet plačate po porabi, a največ 5 EUR na mesec*, kar vključuje 10 GB. * več na www.telekom.si
Prodajalna MOBTEL
Interspar Šalek, Velenje GSM: 041 703 699
Prodajalna MOBTEL
Velenjka, Velenje GSM: 051 344 244
Prodajalna MOBTEL
Mozirje, Na trgu 51 (ob gostilni Pr'pek) GSM: 051 303 003
Irscom Romeo Šalamon, s. p.
•	sklepanje in podaljševanje naročnin
•	prodaja akcijskih mobitelov
•	prodaja paketov Mobi in kartic Mobi
•	Plačilo računov za storitve Telekoma Slovenije - brez provizije!
EJ prodajalne mobtel
Izrezano rešeno geslo pošljite najkasneje do 23. 5. 2016 na naslov: Naš čas, Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Križanka Mobtel«. Izžrebali bomo 3 nagrade: mobilni telefon in 2 majici Mobtel. Nagrajenci bodo potrdila za dvig nagrade prejeli po pošti.
Nagrajenci nagradne križanke Vrtnarstvo Potočnik, objavljene v tedniku Naš čas, 28. aprila 2016 so:
•	Peter Lavre, Lokovica 85 a, 3325 Šoštanj
•	Zvonimir Mavri, Šaleška 2 d, 3320 Velenje
•	Zdravko Predovnik, Kardeljev trg 3, 3320 Velenje
Nagrajenci bodo obvestila za prevzem nagrade prejeli po pošti.
GREŠ TUDI TI v POLETNO PLESNO
S0L0 SPIN?
THtBtSTlGL^
PLtS, IGRE, SPOR«»
piknik-
tvu
2 0 16
Parada učenja
Dan učečih	«"I C
se skupnosti .¿U-LO
GOVORI SE,
DA BOMO SNEMALI TUD1 GLASBENO-PLESNE m tfOElM-1 S! B0N10
VIDEOSPOTE SVOJO««*»*® fORBO\J«P»tJ-
VSE, KAR BEREŠ, SLIŠIŠ ... DRŽI!
ZATO V KOLIKOR ŽELIŠ SI VSEGA TUDI TI, VABLJEN/A V NAŠO DRUŽBO SI!
Več informacij: info@plesnasolaspin.si
^na/no odprtje
na življenjskega učenja
maj 2016 ob 11. uri Dom kulture Velenje
parada učenja 2016
18. maj 2016, od 15.00 do 18.00 Titov trg, Velenje
PUyhA. hJUi
Love To Dance


j -y— v
JJ J jir'
i» (<
Gost v oddaji Zdravniški nasveti bo prim. Boris Kralj, dr. med., spec. dermatovenerologije, flebolog. Tema: glivice
ČETRTEK, 12. maja
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
PETEK, 13. maja
I 6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; 18.00 Desetka (oddaja Šolskega centra Velenje); 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
SOBOTA, 14. maja
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
NEDELJA, 15. maja
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP iz studia Radia Velenje.
PONEDELJEK, 16. maja
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Avto moto hercov; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport;18.00 Desetka; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
TOREK, 17. maja
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
SREDA, 18. maja
I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP.
ONESNAŽENOST ZRAKA
V tednu od 2. do 8. maja niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.
MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA
obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana
MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2
od 2. do 8. maja (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka
■
Območni koordinator
S podpor
Naš čas, 12. 5. 2016, barve: CM K, stran 27
12. maja 2016
«»SÜAS
OBVEŠČEVALEC
27
DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom. Gsm: 041 534 261 (AA)
GRASKA GORA
KNJIGO GRAŠKA GORA, ki sem jo izdal v samozaložbi, so s sponzorstvom in odkupom knjig podprli: Kulturno društvo Graška Gora, Univerza za tretje življenjsko obdobje Velenje, Zveza kulturnih društev Slovenj Gradec, Knjižnica Velenje, Krajevna skupnost Plešivec, MO SDS, Mercator, KS Konovo, od občin pa: MO Slovenj Gradec, Občina Mislinja ter Občina Šoštanj.
Vsem sponzorjem in kupcem se najlepše zahvaljujem. Martin Pustatičnik
ODDAM
V ŠMARTNEM OB PAKI oddam dva boksa za konje, lepi spusti in tereni za ježo. Cena 120 € na mesec. Gsm: 041 491 709
4-SOBNO stanovanje, v središču Velenja, ob centru Nova, oddam v najem. Gsm: 031 418 249, tel.: 03 5871 156
mali OGLASI
PRIDELKI
SILAŽNE okrogle bale prodam za 25 €/ kom. Gsm: 041 942 898 SENO in otavo prodam. Gsm: 031 805 549
BUKOVA in mešana metrska drva v bližini Velenja ugodno prodam. Cena 50 in 45 €/m3. Gsm: 041 668 880 HLEVSKI gnoj, jabolčnik, domači kis, borovničevec, medenovec in več vrst žganja prodam. Gsm: 041 687 371.
STIKI-POZNANSTVA
ŽENITNE ponudbe za različne starosti, zahteve z vse države. Leopold Orešnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold, gsm: 031 836 378 ali 031 505 495
ŽIVALI
MLADE zajčke prodam za zakol. Gsm: 040 684 008
TELICO, rjave pasme, brejo 8 mesecev, pašna, prodam. Gsm: 041 783 457
Oglasi, zahvale, osmrtnice ®89817 50 epp@nascas.si
KOZJA mladiča (samca), srnaste pasme prodam. Gsm: 070 875 544
KUPIM
TRI BALE sena s prevozom kupim. Gsm: 041 814 416, zvečer KOZO samičko, srnaste ali sanjske pasme, kupim. Gsm: 070 875 5 44 TELIČKA starega do 14 dni, črno belega ali sivca, kupim. Gsm: 031 774 520
VOZILO
RENAULT CLIO 1,2 KW, 5 vrat, bele barve, prevoženo 111.000 km, prodam za 680 evrov. Gsm: 041 863 141
NUDIM
SAMI brezplačno odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči. Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214.
V Šoštanju ODDAMO V NAJEM
lokal Bar Podgoršek. Info: 041/ 491 709
DEŽURSTVA
ZD VELENJE
Tel. št. 112 je rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445.
LEKARNA VELENJE
Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je or-
ganiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.
ZOBOZDRAVNIKI
(Dežurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure). 14. in 15. 5. - Mojca Pusov-nik, dr. dent. med.
VETERINA
Šaleška Veterina, d.o.o.
Tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031/688-600. Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35:
ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00 Ambulanta v Šoštanju je zaprta.
GIBANJE
prebivalstva
UE Velenje POROKE
Porok ni bilo za objavo.
SMRTI
Jakob Anton, roj. 1954, Vitanje, Grajski trg 5; Zajc Stanislav, roj. 1939, Velenje, Efenkova cesta 49; Mikek Ana, roj. 1933, Braslovče, Letuš 59c; Napotnik Ivan, roj. 1930, Šoštanj, Cesta talcev 2a; Zlovše Kristina, roj. 1936, Mozirje, Ljubija,24; Krk Ferdo, roj. 1927, Polzela, Andraž nad Polzelo 11.
tel.: 03/ 897 5130, gsm: 041/ 665 223
3-sobno, stanovanje v Velenju 75 m2, zgrajeno l. 1975, 1/10 nad., z odlično razporeditvijo prostorov. Energ. razred: C (35 - 60 kWh/ m2a). Energ. razred: C (35 - 60 kWh/m2a). Cena: 69.000 €
1,5-sobno stanovanje v Velenju, 42.7 m2, zgrajeno l. 1980, 7/8 nad, adaptirano. Energ. razred: D (60 -105 kWh/m2a). Cena: 50.000 €
vec na
www.habit.si
zahvale • osmrtnice v slovo • v spomin
Lahko oddate na sedežu podjetja Naš čas na Kidričevi 2 a ob ponedeljkih med 7.00 in 16.00 in od torka do petka pa med 7. 00 in 14.30. 03 898 17 50 in nadja@nascas.si, epp@nascas.si
Naročniki jih objavite ceneje.
Spomin nate še čisto je svež, solza se še ni posušila, bolečina še vedno skeli. Vemo, nisi nas zapustil, kjer smo mi, si tudi Ti.
V SPOMIN
Minilo bo eno leto, odkar si za vedno odšel dragi mož
MILAN LENOŠEK
Rečica ob Paki 50, Šmartno ob Paki 20. 8. 1937 - 14. 5. 2015
Hvala vsem, ki se ga spomnite, postojite ob njegovem grobu in mu prižgete svečko.
Vsi Tvoji
Zahvala ob nesrečnem dogodku
V imenu Marijane G. in Jožeta V. gre zahvala in vse spoštovanje ob nesrečnem dogodku, ki naju je doletel na jesen najinega življenja. Zahvala gre gasilcem vseh gasilskih društev, civilni zaščiti Velenje in še komu. Posebna se zahvaljujeva družini Poznič iz Pesja, družini Rednak - Pribičnik iz Šaleka, GPD, Tiro-vič in družini Poklač. Zahvaljujeva se tudi hišniku z Jenkove 9 in njegovi ženi, Pubu zate in njihovim gostom ter Mladinskemu centru Velenje.
Hvala vsem in vsakemu posebej, ki je in še bo morda pomagal.
a Marijana in Jože V.
V SLOVO
BERNARDA LENKO
1968 - 2016
Globoko pretreseni sporočamo žalostno vest, da se je mnogo prezgodaj od nas poslovila spoštovana sodelavka in profesorica Bernarda Lenko.
»Ni konec, ko pride tvoj zemeljski konec.
Le vsakodnevno orodje pospraviš in se odpraviš k počitku.
Po isti poti, koder odhajaš, nevidno prihajaš nazaj - med svoje, ki jih ne
nehaš ljubiti in ki živijo od tvoje ljubezni.
In tvoja prisotnost je bolj prisotna kot kdajkoli prej: na vseh poteh, v vseh rasteh od korenin do vej.
Lučko prižgem sredi belega dne. Iz mojega dne za tvojo večnost. Iz mojega srca za tvoje srce. A moja lučka komaj brli ob tisočih lučkah tvojega srca, ki jih v vsakem cvetu pomladi zame, ta dan, prižigaš ti.«	(T. Kuntner)
Zelo te bomo pogrešali.
Sodelavci Šolskega centra Velenje
Ni te več na vrtu, ne v hiši, nič več glas se tvoj ne sliši, če lučko na grobu upihnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar.
ZAHVALA
BERNARDKA LENKO
iz Raven pri Šoštanju
26. 3. 1968 - 4. 5. 2016
Ob boleči izgubi ljube mame in žene se iskreno zahvaljujemo vsem svojcem, prijateljem, sodelavcem ter dijakom za oporo in pozitivne misli. Hvala govornikoma in pevcem ter gospodu kaplanu za opravljen
obred.
Žalujoči: sin Borut, mož Franci s svojci
Daj srcu moč in času čas, sprosti misli, hrepenenja. Ljubimo te, ljubi nas. Za vedno. In skleni krog življenja.
(Klara Salobir)
ZAHVALA
STANISLAV VIRBNIK
Škale 83 a, Velenje 31. 10. 1936 - 19. 4. 2016
Ob boleči izgubi dragega Stanka se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za pomoč ob dolgi bolezni, izraženo sožalje in za darovano cvetje in sveče. Hvala dr. Grošlju za izkazano zdravstveno pomoč, osebju Doma za varstvo odraslih Velenje za dobro dolgoletno oskrbo in nego, gasilskemu društvu
Škale in rudarski straži za izkazano čast, govorniku Samu Kopušarju ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: žena Fanika, hčerki Stanka in Mirjam z družinama ter ostalo sorodstvo
Avto Podgoršek d.o.o
Naš čas, 12. 5. 2016, barve: CM K, stran 28
Velenjska plaža bo še bolj zanimiva
V teh dneh urejajo obalo in okolico čolnarne - Kupili bodo dodatna vodna igrala - Izbrali so novega gostinca -Parkirnine letos ne bo
Bojana Špegel
Velenje, 9. maja - Redni sprehajalci v vsakem letnem času zanimivega območja ob Velenjskem jezeru so v minulih dneh zagotovo opazili, da tam potekajo gradbena dela. Ja, poletje se hitro bliža in na MO Velenje si želijo, da bi bila velenjska plaža letos še bolj atraktivna. Lani je ob vročem poletju velik obisk kopalcev presenetil tudi njih, letos pa si želijo, da bi se v tem lepem kotičku doline dogajalo še več. Zato so priprave na novo sezono že v polnem teku.
MO Velenje je lani začela ob-novavljati čolnarno, več so vložili tudi v urejanje plaže, ki so jo podaljšali za 30 metrov. Tako so lani v objektu čolnarne uredili sanitarije, na plaži, ki še vedno ni uradno kopališče (zato se v jezeru vsi kopajo na lastno
>
odgovornost), pa so postavili tuše. V sodelovanju s Premogovnikom Velenje so postavili tudi nove lesene tribune za sončenje. Občina je poskrbela tudi za asfaltiranje ceste do čolnarne. V teh dneh za objekt čolnarne urejajo nove elektro in vodovodne napeljave, poleg tega so na plaži nasuli nov pesek. 40 metrov od obale so postavili dva lesena splava, postavili so tudi gol za igranje vaterpola, pod avto-kampom je postavljen ponton, ki omogoča varen vstop v vodo vsem ljubiteljem vodnih športov. Bojan Prelovšek iz MO Velenje nam je povedal, da to še ni vse. »Postavili bomo tudi manjšo skakalnico, poleg tega bomo kupili vsaj še enkrat toliko napihljivih vodnih igral, kot smo jih imeli lani. Razpis za izbiro najugodnejšega ponudnika bomo objavili prav v teh dneh. Poskrbeli pa bomo
Letošnja plavalna sezona se bo uradno začela konec junija.
Letos bo plaža dobila dodatno gostinsko ponudbo. Plato, na katerem bodo postavili kioske za prodajo prigrizkov in sladoleda na kepice, že stoji, gradbena dela tečejo tudi ob čolnarni, ki bo dobila novo
vodovodno in električno napeljavo.
tudi za prisotnost reševalcev iz vode.«
Kmalu urejeno postajališče za avtodome
Tudi letos bodo lahko obiskovalci velenjske plaže brezplačno uporabljali »mestne ležalnike,« kupljene ob 55-letnici Velenja. Velika novost pa je, da parkiranja ne bodo več zaračunavali, saj je bilo lani zaradi tega veliko hude krvi. »Računamo, da nam bo uspelo še letos parkirišča nad čolnarno tudi asfaltirati.
Pokrita tržnica pred odprtjem
Ne januarja, ne aprila, ampak maja
Milena Krstič - Planine
Šoštanj - Pa jo bodo dočakali! Odprtje pokrite kmečke tržnice v Šoštanju so letos napovedovali že dvakrat, najprej, da bo konec januarja, potem, da bo aprila. Zdaj se sicer že ve, da bo maja, le točnega datuma še niso napovedali. Dela so končana, opravljen je tehnični prevzem in
težko se še kaj zaplete.
V pokritem delu tržnice bo prostora za trinajst stojnic. Te bodo uporabljali ponudniki, ki so sadje in zelenjavo Šoštanjčanom doslej ponujali ob petkih, in tudi novi. Dogovori v teh dneh pospešeno potekajo.
S tržnico se podoba mestnega jedra Šoštanja spreminja, saj ta dopolnjuje prenovljen Trg svobode. Predsednica sveta Krajevne skupnosti Šoštanj Urška Kurnik je zelo zadovoljna. »Maksimalno se bomo potrudili, da tudi zaživi tako, kot si ljudje
želijo,« pravi.
V svetu KS velik poudarek dajejo druženju krajanov. »Mislim, da nam to kar dobro uspeva. Tudi tržnica bo kraj, kjer se bomo srečavali in družili, med tednom več ob stojnicah, konec tednov pa na tematskih dnevih, ki jih načrtujemo. Želimo, da bi bil prostor čim bolj izkoriščen in da bi pritegnil vse generacije.«
Gradnja tržnice je stala 300.000 evrov, velik delež je prispevala krajevna skupnost, pomagala pa Občina Šoštanj.
Druženje ob domačih salamah
V Gaberkah domačini vedo, kako se delajo odlične salame. To so dokazali tudi v petek 29. 4., ko so priredili lokalno salami-jado in povabili domačine, da se lahko s svojimi domačimi izdelki pohvalijo in udeležijo tekmovanja za najboljšo. Ustanovili so strokovno komisijo, ki je salame ocenila po strogih kriterijih za
videz, strukturo okusa in vonj. K ocenjevanju so kasneje povabili tudi vse obiskovalce. Cel dogodek je bil organiziran z namenom druženja ob dobrih salamah, siru in kruhu in vseh domačih jedeh, ki so jih domačini pripravili. Da pa okusi komisije in okusi vseh ostalih obiskovalcev niso bili tako različni, lahko
povemo, da so prva tri mesta v obeh ocenjevanjih pripadala istim lastnikom salam, le na vrhu sta mesti zamenjali lastnika.
Zmagala je salama Tomija Spi-tala, drugo mesto je prejela salama Dejana Soviča, tretje mesto pa salama Branka Ostrovršnika.
a AJ
Poleg tega bomo postavili postajališče za avtodome. Projekti so končani, trenutno pridobivamo soglasja. V tem tednu bomo na upravni enoti oddali vlogo za izdajo gradbenega dovoljenja. Če bo šlo vse tekoče, bo postajališče urejeno do kon-
»čmrlji«. Gre za lesene hišice, ki jih Velenjčani poznajo že iz mestne tržnice, ime so dobile zaradi črno-rumene barve. V eni od njih bodo obiskovalci lahko kupili manjše prigrizke, v drugem pa sladoled na kepice, ki ga bo ponujala velenj-
ca junija,« izvemo. Uredili ga bodo nasproti avtokampa.
>
Več
dogodkov, pestrejša gostinska ponudba
Ker so na občini presodili, da je ob velikem obisku treba popestriti tudi gostinsko dejavnost na plaži, so pred kratkim objavili še dva razpisa. »Obiskovalci plaže so si želeli, da bi lahko na plaži tudi kaj malega pojedli, zato smo objavili razpis za tovrstno ponudbo. Prav v tem tednu bomo na plato, ki smo ga uredili pod cesto do čolnarne, postavili dva kioska, ki jih imenujemo kar
Od začetka do konca kopalne sezone bo ERICo opravljal tedenske analize kakovosti kopalne vode.
ska slaščičarna Jagoda,« razloži Prelovšek. Drugi razpis, za izbiro novega gostinca na velenjski plaži, so zaključili v petek. Ponudb je bilo kar 15, pred odločitvijo so na občini izbrali dve mladi podjetnici, ki sta ponudili najvišjo najemnino. Z njima so opravili tudi razgovor, da sta lahko osebno predstavili vizijo gostinske in dodatne ponudbe na plaži. Izbrali so Šošta-njčanko Mio Zager, ki uspešno vodi lokal v Rogaški Slatini, kjer se je že izkazala. Njen program dogodkov na plaži naj bi bil zelo bogat, kar naj bi pretehtalo
pri odločitvi zanjo. Po odzivih na socialnih omrežjih pa se zna zgoditi, da se bo neizbrana mlada podjetnica pritožila. Bojan Prelovšek nam je v petek povedal: »Vemo, da je bila gostinska ponudba v preteklih letih na tem območju bolj šibka. Upamo, da se bo to letos spremenilo. Tudi videz lokala bo drugačen, saj bomo tudi tukaj postavili dva »čmr-lja«, za drugo pa bo poskrbela najemnica.«
Izvemo še, da so pred kratkim imeli sestanek z vsemi, ki delujejo na območju TRC Jezero. Kot kaže, bo letos ob Velenjskem jezeru dogodkov še več kot prejšnja leta, večina terminov je že znanih. »Prireditve bo začelo društvo modelarjev Velenje, ki bo od 3. do 5. junija pripravilo tekmovanje modelov čolnov Velenje Endurance«. Sledilo bo kar nekaj SUP tekmovanj, ZOO Station pa bo poleg njih že maja organiziral tudi svetovni pokal WIND SURF. Ta bo od 27. do 29. maja. Morda bodo letos na jezeru spet potekale Jadranske igre, ki so letos spremenile ime. Dogovori tečejo.« Dogodkov pa bo, kot nam je zatrdil sogovornik, tja do konca septembra še veliko. Več kot prejšnja leta. a
Pletna že pluje
Pred dvema letoma je po Velenjskem jezeru začela pluti pletna, lesena ladjica na električni pogon, ki sprejme 18 potnikov. Ple-tna je letos že začela voziti; vožnje trajajo 30 minut, člani Kluba vodnih športov pa jih opravljajo ob petkih, sobotah in nedeljah, za najavljene skupine pa tudi med tednom.
Šnite tudi tokrat uspele
Andragoško društvo je na Velenjskem gradu ponovno priredilo Jajčarijo
Velenje, 4. maj - Jajčarija ali pri nas tudi šnitarija je pravzaprav ljudsko praznovanje flor-janovega. Šego že kaki dve desetletji ohranja Univerza za III. življenjsko obdobje, ko člani v atriju Velenjskega gradu na izbrano temo priredijo program v sodelovanju s šolarji in ustvarjalci. Tokrat je Jajčarija potekala na temo Šege in navade ob poroki nekdaj - ljubezen in poroka. Medtem ko so članice društva pripravljale jedi iz jajc, ki so jih prinesli obiskovalci, je upokojena učiteljica Irena Zalar povezovala prikaze dvorjenja in svatova-nja, ki so jih z glasbo, plesom in skečem uprizorili učenci osnovne šole Gustava Šiliha, s pripovedjo anekdote z davne šrange v neki šaleški vasi pa tudi Anica Podlesnik.
Bodoča nevesta in ženin sta si ljubezen izrekla v pismih, nato pa hodila vabit vsak svoje svate. »Seveda so bili vaški fantje ljubosumni, če je tuji fant odpeljal dekle iz vasi, zato so mu pripravili šrango,« je povedala Zalarje-va, Podlesnikova pa dodala, da najlepše rože z vasi nikakor niso hoteli oddati zastonj. »Fantje so
izbrali vodjo, ki se je pogovarjal s starešino in starešnejlo. Zgodilo se je, da je vodja na predvečer šrange zbolel, zato so za razgovor določili nekega srednješolca. Starešina mu je zastavljal vprašanja, a mu ni znal na vsa odgovoriti. Tako so fantje šli že v minus, nakar je vodja, da bi se rešil dolga, rekel: če ta rožica ni nič vredna, jo pa lahko kar odpelje. Starešina je bil zadovoljen, ženin pa ne. Take punce, ki ni nič vredna, pa tudi jaz nočem, je rekel ženin in položil denar na mizo in šran-
ge je bilo konec. Fantje so bili veseli, nevesta pa tudi, da jo je ženin dobil,« je obnovila anekdoto.
Ob Jajčariji so na Velenjskem gradu odprli tudi razstavo klekljanih izdelkov Prepletene niti domišljije klekljaric Univerze za III. življenjsko obdobje. Na ogled bo do 26. maja.
a tf
a