Višnjanski polž shodil
Glasilo OŠ Višrtfa Gora, šol. 1. 90/91 št. 1
Glasilo Polž izdajajo učenci OŠ Višrtfa Gora.
Mentorica Metoda Mi-helčič.
Pred nami je prva števU-ka Polža. Prispevki učen-cev nas kar hitro popeljejo po našem kraju, mestece in nekaj vasi je posrečeno kratko popisanih. Še kako potrebna spodbuda za učence ostalih, neomenje-nih vasii
Klic begajočih pudi iz turških časov: »Višjena go-ro!« je res ena izmed zelo zanimivih Ijudskih verzij za nastanek imena Višnja Go-ra. Že ta prvi qdstavek gla-sila te kliče k nadaljnjemu branju.
Z radovednostjo potuje-mo naprej po naših vasi-cah, smo že pri popisu vasi Podsmreka. Tu pogrešam podatek popisovalca, daje bila še nekaj časa po vojni graščina Podsmreka last družine Verovšek (nekdaj Schneider - Verovšek, Ve-letrgovina z železnino v Ljubijani). Škoda, da ne rporemo današnjim šolar-jem pokazati, kako so se Verovškovi z rumenim ko-lesljem še po vojni prevaža-li na tukajšnjo Železniško postajo. Prijazni lastniki bi jim pravgotovo tudi razka-zali skrbno urejeno grašči-no znotraj in okolico, ki je bila tedaj čudovita. - Pohi-timo s prispevki učencev še v Novo vas, tudi Novlja-ni so počaščeni tu z zelo zanimivimi podatki. Z na-glico še čez kriško planoto v Kriško vas, pa še v Kosco, na Sela (v Moreči dolini je bil po Ijudskem mnenju grad), na Peščenik - pogre-šamo »višjanske gayge« - v Zgornjo Drago, čez Dedni Dol, pa še na Stari grad.
Glasilo Polž nas popelje tudi k ličkanju koruze, k martinovanju, k trgatvi, do mlinarstva in sejmar-stva. Še jasnogleda pesmi-ca o solzi te razvedri in pe-smi o smreki - kažipotu se začudiš. Vmes še nekaj drobnarij in kakšne otro-ške »veie« misli. Odlično. Pričakujemo še Ijudske pripovedi iz naših vasi in iz mesta. Mudise, vnašem hi-tečem in perečem času izgi-njajo.
Polžu telimo srečno pot, čeprav vemo, da je polna truda - naj še kdaj pristane med nami.
MIHAELA ZAJC