II. REPUBLIŠKA KONFERENCA ZVEZE ŠTUDENTOV DELU »Stihija vedno lahko formira mla-dega človeka tudi negativno in ga obrne proti naši smeri trazvoja, ali pa ga, kar je skoraj ravno toliko nevarno in slabo, pasivizira in na-redi iz njega le golega opszovaica dogodkov, figuro, ki se bori le za svoj lastni interes, ne najde pa svo-jega mesta v boju za še večje bla-gostcmje vseh delovnih Ijudi.« (9z refersia Janeza Kocijančičn na U. konferenci ZŠS) V petek 25. aprila se je začela II. repub-liška konferenca Zveze šfutlentov Sloveni-je. Prisostvovali so ji visoki in ugledni gosfcje, družbeni in politieni ter javni de-lavci: Franc Popit, član IK CK ZKS in sekretar OK ZKS za ljubljanski okraj, Marija Vilfan, predsednica ideološke ko-raisije glavnega odbora SZDL Slovenije, rektor univerze prof. dr. Maks Šnuderl, Bračič, predstojnik visokošolskih zavodov v Mariboru, Pernuš Jože, predsednik uni-vč'rzit&tnega sveta, Lojze Piškur, generalni tajnik univerze, dr. Dolfe Vogelnik, pro-rektor univerze, Bulc ing. Marko, predsed-nik ideološke komisije OK ZKS Ljublja-na center, Zajc Ludvik, sekretar ObK ZKS Ljubljana center, Ing. Franc Bitenc, se-kretar UK ZKS, ing. Guzelj, predstavnik CK ZMS in drugi. Konferenci je v popol-danskem delu prisostvoval tudi dr. Jože Vilfan, podpredsednik IS LS SRS. De-legati — teh se je republiške konfercnce udelcžilo 88 odstotkov — so z navdušenjem pozdravili Novico Pribičeviča, predsednika centralnega odbora ZŠJ, predstavnike štu-dentov iz Trsta ter goste iz vseh ostalih visokošolskih centrov. Univerzitetni odbor nekaterih univerzketnih središč pa so po-slali tudi telegrame s prisrčnimi željami za uspešno delo konference. široka akcifa za poživitev idejnega dela Janez Kocjančič se je v svojem referatu dotaknil bistvenih izhodišč za idejni dvig in aktivnost študenta v sodobni družbi. Študent socialistične Jugoslavije mora pri svojem delu nujno izhajati iz doloeenih pridobitev revolucije in povojnega družbe-nega razvoja, ne more stati ob strani kot opazovalec in registrator družbenih spre-raemb, temveč mora kreativno posegati v vsakodnevno družbeno dogajaraje, kar mu družba tudi vsestransko omogoča. Predsednik univerzitetnega odbora je tu-di naglasiJ razgibano politično življenje-nje^ ki traja že več let, v zadnjefm času pa še pospešeno, saj smo sredi velikih političnih akcij (razprave o predosnutku nove ustave, poustavna razglat>ljanja, vo-lifcve in podobno). Taka aktivnost tudi idejno oblikuje mladega intelektualca, saj ga oblikuje prav celotaio družbeno doga-janje «... Vsi ti veliki zgodovinski pro-cesi, ki se odvijajo v naši -družbi, nika- Nadaljevonje na 2. stranl PRVI DAN V MAJU, DAN, KI NA ZEMLJEVIDU CASA NI OZNACEN KOT NAVADEN DAN. DAN, KI NI EDEN TISTIH, KO SE NIMAMO NlCESAR SPOMINJATI, KO JE NASA MISEL POPOLNOMA PROSTA. TO NI EDEN TISTIH PRAZNIKOV, KI JIH PRAZNUJEMO ZARADI PRAZNOVANJA SAMEGA. PRVEGA DNE V MAJU JE V VSAKEM OD NAS POSEBNA SVECANOST, POSEBEN PRAZNIK, POSEBEN SPOMIN. TO NI SAMO SPOMIN NA TISTE ClKAŠKE DOGODKE, O KATERIH SMO SE UCILI PRI ZGODOVINI, IN NA VSE TISTE PROSLAVE TEGA DNE, KI SO V ZGODOVINI DELAVSKEGA GIBANJA ŠE POSEBNO POMEMBNE. TO NI SAMO PRAZNIK V SPOMIN, TO JE PRAZNOVANJE VSAKEGA POSAMEZNIKA IN PRAZNIK SKUPNOSTI. PRAZNOVANJE PRETEKLOSTI IN SEDANJOSTI ZA BODOCNOST. TA DAN MORA BITI SVECAN; BOLJ KOT SO VSI DNEVI V MESECU IN LETU... ZAPUSTILI SMO PREDAVALNICE IN STUDIJSKE MIZE. POZABILI SMO NAIZPITNE ROKE IN SKRIPTA,. KNJIGO, KI JI DOLGO NISMO MOGLI PRITI DO KONCA, SMO VCERAJ OLAJSANI ODLOŽILI. PROGRAME, TOLIKOKRAT JIH JE BILO TREBA DELATI ZNOVA, SMO KONCNO ODDALI. SAMO TABLA V PREDAVAL-NICI JE ŠE POLNA FORMUL IN RISB, KI SE NAM DANES - V PREDANOSTI NECEMU DRUGEMU - ZDE CUDNE, TUJE IN NERAZUMLJIVE. NAMERNO SMO JO PUSTILI TAKO, JUTRI SE BOMO VRNILI K NJEJ, NAŠE DELO BO STEKLO SPET SVOJO, VSAKDANJO POT. SPET BOMO RAZUMEVALI ZAMOTANE FORMULE IN NADALJEVALI ZACETO RISBO. NlC NAM NE BO TUJE IN NEDOSEGLJIVO. VEMO, DA NE SMEMO ODNEHATI, DELO JE EDINA POT DO CILJA. DANES PA JE TISTI POSEBNI DAN Z ZEMLJEVIDA CASA. SPROŠCEN IN SLOVESEN IN CIST KOT CVET, KI BO TE MAJSKE DNI PRVlC POKAZAL SONCU SVOJ OBRAZ. IN NE PUSTIMO, DA. BI BIL TO PRAZ-NIK KOT VSI PRAZNIKI IN NE ZAPIRAJMO SE VASE, POTI MED NAMI VSEMI NAJ BODO RAZKRITE, ODPRTE. TO JE PRAZNIK VSAKEGA IZMED NAS IN PRAZNIK SKUPNOSTI. PROSLAVLJAMO PA ŠE NEKAJ, KAR JE V NAS IN KI NAŠO SVECANOST ŠE POSEBEJ OBARVA - MLADOST. VENDAR SE SPET CUTIMO POVEZANEGA Z VSEM TISTIM, KAR JE MLADEGA IN SVEŽEGA OKOLI NAS. ZAŽIVIMO S TEM, POCUTIMO SE ENO. POSEBEN DAN JE. PRAZNIK, SLOVESEN IN CIST, KOT MAJSKI CVET... LETO XIII. Ljubljana, 1. maja 1963 štev. 13 VEČJA VECJA AKTIVNOST V IDEJN Gostje so z velikim zanfmanjem sledill bra fu referata in diskusijam na konferenci Predsednik Zveze študentov Ijub- lianske univerze, Janez Kocija .:ič, bere refeirat o idejnih problemih v Zvezi študentov Delegati med delom konference DELU Nadaljevanje s 1. stranl kor niso šli mimo mlade generacije, am-pak so ji vtisniad neizfbrisen pečat. Mlla-di intelektualec vidi danes dejstvo, da se pni nas delo asvofoaja, da se osvabaja prodizvajalec, ki si bo sam s svojim delom piidobil večji kos kruha kat kdajkali poprej ... nanj vpliva odkritost, s katero pri nas obravnavamo protaslavja in naipa-ke, ki jih prinaša raavoj, in. možnost, da sviolbodno pove svo|je mmenje in da se to mnemje tudi upošteva...« Nadalje je go-voril o idejmi zmedenosti nekaterih izo-bražemcev, ki se adrekajo vsem pridobit-vaim, ki jih daje socdalisijična država in se prodajajo zapadmim državam. Ni otosodil vsakega dela v fcujini, saj so tam naši strdkovnjaki že marsikaj pridobdli, obso-dil pa je opraivljanje del, ki nikaikor niso v skladu s poklicem intelektualca. »Inte-ligenci, ki se ukvarja s takimi posli, je denar bog, svoboda intelektualnega dela, nacianalni panos in samoujpravliiaiije pa so za njih le obrabljena gesla,« je pou-daril Janez Kocjamčič. Nato je spregovo-ri'1 še o študijsfci refarmi in poudaril, da nekateri profesorji zagavafjajo zelo de-struktlrvna stali&ča reforme visc&ožolske-ga študija, da pa Zveza študentov gleda nanjo kot na proces, pri katerem se mo-rejo spremaniti le metode in sredstva, ne pa vse pridobiltve dosedanjega deila. O idejnem formiranju študentov je menil, da je potretona stalna budnost, spreimlja-nje in analiziranje pojavov ter nenehoo izfooljševanje dela. Poudaril je aiktiven odnos do študija, ki je temelj za idejno formiramje. Naglasil je veliko razliko med Mejno vzgojo na druižbenih in t. im. nedružbenih, tehničnifi falkultetah. Tu se idejnost pouka nitd najmanj ne izraža v učmem načrtu, na kar je študentska orga-nizacija že večkrat opozorila, a so tehnič-ne fakultete ta pioblem reševale preveč formalistiično. KulJura in morala V nadaljnjih izvajanjih se je doitaknil tudl širake raziprave o kulturriiii vpfa-šanjlh v naši družbi in poudaril, da je razprava naletela na veliko zanimanje pri vseh študentih. Omenil pa je, da je udej-stvovanje študemtov v našem revijalneim tisku, pa tudi nasploh, še zdaleč premajh-no. Odločno je zanikal zlobne govorice o Študentskem naselju in o morailni pokvar-jenosti Ltudentov. študentje smo ogorče-ni nad raznimi kritiki, ki ne poanajo Sfran2 stanja v Naselju, ki posplošuijejo posamez-ne ekscese in predlagajo adnniniistratiivne ukrepe, kar poimemi le zatiskanje oči, ne pa reševamje vprašanja. še eiikrat je poudaril potrebo po stal-nem spremljanju in analiziranju pojavov, ki so temelj idejnemu delu. »Zavedati se moramo, da je politiika neprestamih pro-slav in praznovanj bližja stari rimski po-litiki po načelu ,Kruha in iger' kot pa resnemu idejnemu delu«, je naglasil Ja-nez Kocjančič in menil, da so take mani-festacije balj primeme kat izkoristek za obračun dela in stimuilans za. idejno po-globljeno akti^vnost. V nadaljevanju je govoril še o kadrov-ski politiiki v študentslki organizaciji in o vlogi študentske organizacije kot idejno — vzgojne organizacije. Na konou pa je navezal nekaj misli tudi na vlogo študent-skega tiska v Sloveniji, Pionirsko delo Zš v Mariboru Koreferat VILIJA L3SK0ŠKA, predstav- nika študentov mariborislkih visokošoLskih zavodov, je delegate seananil s stanjem v miladem vi3oikwoilskem centru v ^ari-boru in z napori, ki jih vlagata ZK in štu-derttska organizacija za dvig idejne plati študenita. Poudaril je nekatere subjektivne vzroke, ki zavirajo uspešno delo (fluiktu-acdja kadrov, neiakušenost), prikazal pa je tudi nekatere uspešne akcije MVZ. Medncrodni stiki slovenskih študentov Ta dejavnost je v zadnjem času zelo na-rasla ter dosegla lepe uspehe na področju stikov z inozamskimi univerzitetniml cen-tri in na področju izmenjave, stroikovnih praiks, sodelovainja z zamejskimi študen-ti. Mednafodni odbor ZŠJ pri UO v Ljub-Ijani ima trenutno stdke s 14 univerzitet-nianl središči, kar predistavlja soilidno osnovo za vzpostarvitev boijših odnoso^v v mednarodnem študentekem gibanju. Gle-de tujish študentov, ki študirajo pri nas, so na II. republiški konferenci Zš Slove-nije zastopali mnenje, da smo za poipalno izenačevanje teh šfcudemtov z našimi, gle-de pravic in dolžnosti. V nadaljevanju kon:erence je tudi rektor univerze prof. dr. Makso šnuderl dejal, da z go-stoiljubljeim, ki ga tujim študemtom nudi-mo pri nas, izpolnjujemio našo zunanjo polibiko. Zavzel se je za to, da te študente vključimo v naše samoupravne organe, kar jih bo bolj seznanilo z našo družbeno sku!pno$tj.o. Obenem ko je tov. rektor to pooidariil, pa je spregovoriil še o nekaterih konceiptih dela v študentski organizaciji. Ko je govoril o študijski reformi, je na-glasil, da študenbje gledamo na reformo z zelo zrelih pozicij; bolj realno kot ti-sti, ki čakajo »reviziijo reforme«. Dejal je, da je potrebna le revizija učnih načrtov in programov, nikakor pa ne velike pri-dobitve, ki ji nekateri profesorji tudi na naši univerzi nočejo priznati polne veljave. Pripravljene diskusije - znak zavzetosti in odgovornosti K razpravi se je v dopoldanskem in popoldanskem dedu priglasdto 23 deiega-tav mi gostov. Od goistov je popoldne ob 16. uri spregovoril Novak Pribičevič, pred-sednik CO ZŠJ, in med drugim poudaril, da je naš šolski sistem p-rešel skozi bistve-ne spremembe in da zaradi tega veokrat ne reformirani študij niimmo prave di-stance. šola je dandanes nekaj drugega kot nekoč, ko je bila izolirana od prakse in se je ustanavijala admiinistrativno ter bila usmerjena na propagando, kar je po-menilo nekakšno vulgarizacijo. Z reformo šbmdija pa se je začela večja povezava z življenjem in družbemim raavojem. Spre-menila se je tudi strufctura študentov, ta-ko da imamo pri nas vedrio več Ijudi, ki so prišli ia prakse v šolo.Tovariš Pri-bičevič je tudi menil, da se bodo potem ko bodo končali I. ali II. stopnjo, zapo-slili in se čez nekaj let spet povrnili na fakulteto, da bi se še bolj specializirali in poglobili svoje znanje. V nadaljnjih izva- janjih je Novica PribiČevič še posebej po-udaril, da je treba študenteko organiza-cdjo še bolj zdemokratizirati, vedno bolj se je treiba približati študentonn, vedno več Ijudi je tr&ba pritegniti v samauprav-ne organe, kjer se razipravlja o delu in načrtih in kjer se rodijo fcudi pomemb-ne odločifcve. Glede fcujih štodentov je menil, da je treba do njilh zaTOeti dolo-čeno poHtJko, ki naj bo v bistvu dolgo-goročina in ki daje zrele sadove le oto popoinem sodelovanju. Delegati ki so se priglasili k raz5>raivi, so k deiu II. repulfolišlke konference ogromno pridalii, saj je billo težišče letošnje konference prav v diskusijah. Tako je Miro Samardjija, olan predsedstva UO ZŠJ v Ljubljand, go-voril o nekaiterih aktualndh političnih do-godkih iin ugotovil, da je v zadnjam času delo študentov na poUtičnem področju malo papustilo , k&r ima svoje vzroke tu-di v bližanju izpitmih rokov. Poudaril pa je, da delo v študenteki organiizaciji ne sme zamreti in da si moramo prizade-vati iz&oristiti bližiije volitve za izpopol-niitev in razgibanost palitičnega žirvljesnja slehernega študenta. Predstavnioa filozof-ske fakultete je ostro kritizirala pozativi-stično podajanje učne snovi na filozofski fakulteti. Novak Janez s strojne fakultete je govoril o partizanskih pohodih in po-udaril pomemibnost takih akcij ter obso-dil nekatera ozika gledaoja na pohode po partizansfcih pateh. Zoran Stipešek iz Maribora je govoril o ocenjevamju dela študemtoiv iin menil, da je treba na vse pojave gledati z neveza-nimi očmi ter jih obrarvnavati z vso ostri-no ter kritično. Dragain Mozetič z eko-nomske fakulitete pa je govoril o nekate-rih problemih nezainteresiranosti študen-tov in podčrtal, da je študent^ka organi-zacija ponekod premailo naredila, ker se posliužuje star^i oblik, deprav je bilo pri-zadevanje študentskiii funlkciomanjev pre-cejšnje. Naš tisk Mitja Va-vpetič, glavni urednik Trifoune, je najprej postavil vprašanje, če so naroč-niki študeiiitskih listov tudi bralci, in pri-pamnil, da se je kvaliteta Ijublijanske Tri-bune z odpravo nekaterih subjetetiviniih, še bolj pa objelktivnih slabosti, precej dvignila in da pretežna večina naročmi-kov tudi redno bere Tribumo. Ko je govo-ril o vsebinskeni konceptu in vlogi štu-dentekega tisika je ugatovil, da je še ved-no premalo dppisnikoiv in sodelavcev. Nje-gcv predlog, da bi redakcije slovenskih časapisov kadrirale svaje naviinarje iz uredništev študentskih časopisov (s čimer bi oboji, pa še štipenditorji, imeli veliko korist), so prisotni delegatji z zanimanjem spreijeli. ' Diskusija se je raizvejala še na proble-matiko družbeno-politične vzgoje štu-dentov in govorila tudi o obliki dela na vdšjih šolah in akademijaih. Izražemo je bi-lo mišljenje, da bi bilo potrebno večje sodelovanje med višjimi šolami, akale-mije pa naj bi imele svoj svet akadeoruj kot centralni organ za vsklaijevanje dela. Analiza študentskih deloviiih akcij je poikaizala, da zanimanje za študenfcske de-lovne brigade pada. število prijav je iz leta v leto manjše, zlasti pri tistih štu-dentih, ki ži-vijo v mestifi in so njihovi starši dobro situirani. Po prijavah v ŠDB na Ijubljansiki univerzi daleč predrujači strojna fakulteta. Miiia Petromč je potem še diskutiral o kuilturnam in družaibnean življenju študentov ter poudaril, da števi-lo študanbov, ki se vključuje v Akademi-kovo skupino, iz leta v leto stagnira, da pa tudi za družabno življenje ni davolj preskrbljeno, saj so brucovanja preveč komercialno pobarvana, iai da nekatere ustanove, ki so upravljalci dvoran, ki bi bile primeme za študentske prireditve, ne kažejo dovolj razumevanja in zahtevajo previsoke najemnine. Najbolj uspešno se družabno, pa v neki meri tudi kultumo življenje odvija v pokrajinskih klubili. V nadaljevanju diskusije sq opozorili tu-di na idejnost po-uka na filozofski fakul-teti, v popoldanskem. delu pa so govorili o formiranju svetovnega nazora študenta in poudarili pri idejnosti pouka primerno kvaliteto, aktualnast in strakavnost. Spre-govorili so še o delu pokrajinskih klubov in mariborskem šfcudentiskem tisku. O ma-terialnem staajju študentov so povedaii, da le 31 odstotkov slovenskili študentov prejema štipendijo; povprečna višina je 7.600 dimarjev. Poročevaiec je paudaril, da prejema večina štipendistov štipendije še-le v tretjem in četrtem letniku; pri tem je poročevalec opazoril na špe&ulativne odnose in gledanja nekaterih podjetij na vprašanje štipendiranja bodočega stro-kovnjaka. Nekaj diskusij pred koncem pa je govorilo še o delu letnikov; pri tem so še ertkrat pouidarili, da je težišče deda študemtoke organizacije predvsem v tej skupnosti. Proti večeru je II. konferenca Zveze štu-dentov Slovenije, ki so ji prisostvovali de-legati študentov iz Ljubljane, Maribora in Pirana, sprejela sklepe zasedanja, ki bodo podlaga poTitiiki, zlasti pa politiki na idejnem področju sloveoakih študentav. Tadej Munih _ m I Uvajamo stopenjski študij. Lahko trdi-mo, da je dvostopenjski študij na Ijubljan-ski univerzi marsikje izpit kar dobro opra-vil. Kako pa je s tretjo stopnjo? Želja po izobraževanju je velika. Marsi-kateri študent se ne zadovolji z »navad-nn« diplomo, hotel bi še nekaj več — na svojem področju bi želel postati pravi specialist. Dandanes ima to možnost na tretji stopnji študija, ki je na ljubljanski univerzi na marsikaterem oddeiku lepo zaživela, drugod pa. .. sicer pa bomo o tem še govorili. Menimo, da je študij na tretji stopnji na nekaterih fakultetah še odprto vprašan.fe. probiem, ki ga p.c bo-mo mogli rešiti v enem ali dveh letih. Šele s časom se bo izoblikoval in tiobil svojo usialjeno obliko. Seveda pa se z vsemi temi žeJJHmi po razširjanju svojt* izobrazbe kopieijo tudi problemi. Pot do diplome tretje stopnje oziroma do naziva »magjster znanosti« ni-kakor ni lahka. Orati ledino, pogosto brez stoodstotno zagotovljenih sredstev, ni lah-ko. Treba je vedeti tudi to, da na univer-zi doslej nimajo kakih večjih izkušenj s postdiplomatskim študijem. Nekdaj so b!li asistenti prepuščeni pri študiju samo se-bi oziroma svojemu mentorju, zdaj je tiji-hovo asistentstvo in delo na fakulteti s študijem tretje stopnje tesno povezano. Obiskali smo nekaj fakultet in se pogo-varjali o študiju na tretji slopnji. Moriia so bili pogovori premalo poglobljeni, da bi iz njih lahko naredili sintezo, ki bi pri-kazata študi j na tretji stopnji na naši uni-verzi v pravi luči. Vendur pa pogovori brez dvoma kažejo na vrsto problemov in raznolikost v uvajanju študija na tretji stopnji. la enkrat - nikogar Zglasili smo se pri tajniku filozofske fa-kuU-ete. Povedal je, da je filozofska faikul-teta za študijsko leto 1982/63 razpisala za UUBUANSKIM ŠTUCENTOM ČESTITAJO ZA PRAZNIK DELA 1. HAJ KEMOFARMACUA — podjetje s farmocevtskim matertatom, Ljubliana, Metelkova 7 KOVINAR, umetno kovašfvo, ključavničarstvo in pasar-stvo, Ljubljana-šiška, Aljaževa 8 KUVERTA, grafična in prede-lovalna industrija, Ljubljana, Titovo 87 AVTOMONTAŽA, tovarna karo-serij, Ljubljana, Celovška cesta 180 a, telef. 51-741, 51-744, 51-752, 51-763; lele-gram: Avtomontoža Ljublja-no; p. p. 167 TAPO, izdelovanje blazinjcne-ga pohištva, Ljubljana, Ceiovška cesta 97 ALKO, desiilerija in tovarna likerjev, Ljubljana crerjo stopnjo naslednja študijska mesta: primerjalno slovansko jezJkosIovje in za novsjšo slovensko književno.st, na zgodo-v:ni iz obče in narcdne zgodovine od zgodnjega srednjega veka do 18. stoletja in obče in narodne zgodovine od 18. sto-le-ja do najnovejše dobe. (Za slavistične predmete se je zanimal samo en študont, modtem ko se z zgodovine ni za studij na tratji stopnji zanimal nihčs). Na geogra-fiji je bilo razpisano š^udijsko mesto iz ekonomske gsografije, a tudi za ta študij se ni prijavil naben kandidat. Kakšni so pogoji za študij na tretji stopnji na filo/Ails&i fakultebi? So morda pogoji precstri in vzrok, da je raapis prak-tično ostal brez cdziva?. Pregledali smo obrazec razpisa in pre-brali pogoje, ki jih mora k&ndidat za štu-dij na tretji stopreji izpolnili. Za primer-jalno je^ikcslovje so med po-goji našteti sledeči jeziki: znanje dveh tujih (pasivno) in dveh slovan-skih, za študij no^vejše slo-venske književnosti — znanje ensga zahod-nega, modernega jszika in slovanskega .. . in tako naprej. Ce pomislkno, da študent filczcfske fakultete že z gimnazije prlnese vsaj pasivno obviadanjs dveh tujih jezi-kov, pridemo do zaključka, da med temi pogoji ne smemo tskati vzroka za pra-zna raspisana mesta za študij na tretji stop-nji na tej fakulteti. Celo O'lajSave so! Na tretjo stopnjo se lahko vpišejo tudi kandidati, ki niso končali ustrezne šole oz. pouka, imajo pa ustrezno delavno prak-so in lzkušnje tar z izpitom dokažsjo, da zadcstno obvladajo temeljno snov, ki je potrebna, da kandidat uspešno sledi po-uku In: progrejMi (na kat&re se pri študiju po navadi sklicujemo) so i z d e 1 a n i! Kje je vzrok, da med študenti ni zani-manja za študij na tretji stopnji? V ma-terialnem stanj-u študentov? Mar ni potreib ali niso jasne perspektive? Orgonizacija na višku Kljub nezaupanju (!?), ki so ga imeli do našega novinarja na dekanatu ekonomske faknltete, smo kančno le uspali dobiti od njih nekaj padaUkov o študiju na tre&ji stopnji. Znano, je, da je prav na tej fafcul-teti ta študij prišei do najbolj organizira-ne m razvite oblike. Tretja stopnja na ekonomski lakulteti se razvija v dveh študijskth smereh oziroma tečajih. To je tečaj za zunuajo trgovino, kjer zdaj štu-dira 15 slašaceljev, dru^i pa js tečaj iz etionomike io organrzac-je podje&ij, kjer je 24 sktšateljev. štiidij prve smeri bo tra-jal 4 semesire po 6 tednov, študij druge pa tri semeslre po 3 mesece. Tečaj za zu-nanjo trgovino je zdaj organi^irart že dru-gič, vendar pa iz prvega tačaja, ki se je začel v šolskem letu 1900/ol, ni še nihče končal. Jeseni pa nameravajo začeti že z novim tečajem. študentje prihajajo v glavnem iz praksg; za štuctij dobijo posebne študijske dopuste. Orga>nizacija, kot vidimo, je na tej fa-kuiteti res na višku. Vendar se nam adi, da to nikakor še ni vse. So res proučili vse dejanske možnosti in potrebe? Na to bo, razumljivo, odgovor dal šele čas S3jn. Na pro ru šeie začeiki Organizacija študija tretje stopnje na pravni fakulteti je še vedno na mrfcvi toč-ki. Edini, ki ss na to pripravlja, je inšti-tut za kriminolcgijo, ki je že pripravil konkreten predlog študija s patrebnim študijslcim programom, pcvcaji študija, predavatelji itd. Razgovor z organizatorji doslej edinega III. staperajskega študija iz kazenskoipravnih predmetov, ki se bo ver-jetno začel že to jesen, in bežen pre-gled predloga za organizacijo pouika na Studij na tretji stopnji zahteva veliko samostojnega znanstvenega dela III. stopnji iz teh predmetov, nam daje takoj načela za organizacijo pouka. Tretja stopnja na kazenskcipravni smeri se ne smatra kot nadaljevanje rednega št-udija; poleg diplome se zahteva še obvladanje enega tujega jezika in praksa, študij pa plačajo posamezniki sami oziroma usta-nove, ki jih na študij pošiljajo. Potrebe so - kandidatov ni Na biO'tehniki smo izvedeli, da sta se za študij na tretji stopnji odločila samo en biolog in en gpzdar; vendar to prav-zaprav ni red&n ši:.ud:j tretje stopnjs, am-pak samo specializacija. Seveda pa iz tega ne moremo sklepati, da ne patrebujemo visoko specializiranih kadrov. že takoj v začeMcu labko poudarimo, da pctrebe so, le kandidatov ni. Temu pa je vzrok to, da intereaen-tCim pogosto ne uspe dobiti plačanih študijiskih dopustov, iz tega pa zopet sledi, da študijrjki programi za tretjo stapnjo na tej fakulteti še niso preštudi-rani. Nikakor 'se ne smejo opirati samo na programe, ki bi bili pripravljeni za vsakega kandidata posebej, po njihovih željah in tega nikakor ne morejo vkJjučiti v statut fakultste. To pa bi bilo vsekakor potrebno. če se želi na primer gc-zdarski inženir specializirati iz gozdarske pedolo-gije> je treba zanj pripraviti poseben učni načrt. Tu pa se potem pojavi vprašanije: Kakšno diplomo bo kandidat dobil, če ni bil njegov štuiij sankcioniran po statu-tarni odloobi? Pri vsem tem pa se pajav'ja še polno vprašajev v zv&rA z dvostopsnjskim štaidi-jem in z orgaiitizacijo neka:ei':h novih sme-ri. To pa študijs.ko komisijo na falculteti, ki jo vestno vod; prof. Reiner z gazdar-skoga oddelka, popolnoma angažira. Pra-vega zanimanja za študij tretje stopnje tudi med asistenti ni, saj bi morali prav oni vplivati na organizacijo. TaKo se ob tem ponovno srečamo z — vpraša-njtsm. Strojniki s polno pcro Pogovarjali smo se s študentam strojne fafcultete. ki je letos v prvem letoiku — Za 1. maj, p.aznik delovnih Ijudi. čestitajo študentom in predavafeljskemu kadru na Ijubljanski univerzi Uredništvo Tribune Univerzitetni odbor ZšJ Univerziteini komiie ZKS tretje stopnje. Mirko Opara, asistent na fakultebi za strojništvo, je končal študij strojništva v štirih letih in se odločil za nadaljevanje študija na tr&tji stapnji. »Lstos teče prvo leto formiranja tristo-penjskega šfcudija, in ni čudno, če smo naleteli pri orgaaiizaciji na težave. Pre-davanja so večinoma na drugih fakultetah (fumdaimentalini predmeti) istočasno z red-nimi studenti (matematike itd.). Na tretji stopnji je vpisanih 28 študentov, vemdar pa se marsikdo ne more udeležiti vseh predavanj — posebno v dopo'ldans.kem času, kajti zaposleni so iz-ven Ljubljane. Vsekakor bi takim študentom morali omogočiti študijske dopuste. Razumevain.je ustanov in podijetij, kjer so zaposleni, bi se le-tem še kako obrestovalo, saj bi do bili visoko kvalificirane strokovnjake, spe-cialiste, ki jih naša industrija potrebuje in jih bo iz leta v leto še balj patrebo-vala. »Imamo čisto reden kurz predavanj, vendar je še vedno veliko stvari, ki jih moramo posliišati, čeprav nam ne bodo nikoii služile. šele v drugem letu prideš do specializacije oziroma usmeritve, ki si si jo izbral. V zadnjem letniku naredaš diplomsko delo, ki ti kasneje služi tudi kot rigoroz za doktorat. Tak velik odziv je pri nas zato, ker na-ša industrija, ki je bila do zdaj še vse prev&č obrbniška, pobrebuje za svoje ved-no nove tehnološke postopke vedno več strokovnjakav. Velik odziv pa je tudi med asisEenti, ki so se vsi vpisali v tretjo stopnjo. šbtniij formalno res traja dve, de-jansko pa bo veliko več. Seveda pa pri tem ni važen čas, ampak snov, ki si jo v beh letih pridobiš .Program je za okvirni dve leti preobširen; to sicer gre, če štu-diraš redno, če si poleg študija še zapo slen, pa skoraj ne zmoreš. Prav vsi se stri-njamo v tem, da je bila organizacija tretje stapnje zelo koristna, in lahko poudarjam, da jo vsi kandida^ti jemljejo zelo resno ...« S tem zaključujemo pogovore o Iretji stopnji na nekaterih oddelkih naše univerze. Menimo, da je študij na tretji stopnji zaenkrot še v za-Eetni fazi, vendar pa se že kažejo prvi obrisi. Seveda pa je pričujoči sestovek samo zapis misli in mnenj. Zavedamo se, da bi bilo treba o problemu, ki smo sc ga danes lotili, Se veliko razpravljati in pisati in - tudi na ta način poiskoti pravilno resitev. Stran 3 v a Danes se nani bo pred-stavila še VIŠJA ŠOLA ZA SOCIALNE DELAVCE. PO-klic socialnega delavca je relativno mlad, vendar je pri nas našel že dokaj ši-roko uveljavitev in družbe-no priznanje. Potreba po tem kadru je še z&lo velika. Tako družbene organizacije kot tuda gospodarske orga-nizacije iri občinski ter okrajni ljudski odbori daje-jo delovna mesta socialnim _______________delavcem. Višja šoia za socialne delavce Naše družbeno življenje ima še polno drobnih hib in problemov, ki se sproti porajajo in jdh je treba tudi sproti reševati. Ce se boš do jeseni odločil, da te medse sprejme-jo socialni delavci, se oglasi kar na šaranovičevi ulici 5. ŠTUDIJ. Višja šola za socialne delavce se je ro-dila 1955. leta. Vse do 1960. se je borila s porodniš-kimi krči in doživljala prograroske, metodološke in organizaoijske spremembe. Učni načrt in učni pro-grani šole sta šele v zadnjih letih dobila svojo ustaljeno fiziognomijo. Studij traja dve leti, to je šfciri semestre. Prvih šest let je šola zaradi velikega pomanjkanja' predavat&ljskega kadra in prostorov omejevala vpis. Letno je sprejemala 20 do 35 rednih in enako šte-vilo izrednih št-udantov. V lanskem šolskem letu Sola prvikrat ni oomejila vpisa, ampak je vsem na široko odprla vrata. ODDELKI. Višja šola za socialne delavce je orga-nizirana v dveh oddelkih. Oddelek za družbene službe naj usposablja soci-alne delavce za delo na področju ljudskih odbo-rov, zdrarotva, soclalndh in vzgojnib. zavodov šol-sbva in za rezor notranji zadev. Oddelek za gospodarstvo pa usposablja socialne delavce za gospodarske organizacije, za zavode za zaposlovanje delavcev in zavode za socialno zavaro-vanje. V ta addeleik bi spadali tudi kandidati, ki bi se usposabljali za delo v kmetijstvu in gozdarstvu. Oba oddelka imata svoj učtni naert. — Dosedanje statistike šole povedo, da je bil večji priliv študen-tov na prvi oddelek. STUDENTJE. Letos se je na oddelek za socialne delavce v javnih službah vpisalo kar 192 študentov. Od teh je kar dve tretjini izrednih študentov. Novin-cev je 74. Pol je redmih, pal pa izrednih — na drugi oddelek je vpisanih 88 študentov, spet nekako po-lovica rednih in polovica izrednih. Novincev je 36. Razmerje med Studenti in študentkami je v prvih treh letih -bilo 50 : 50. Do letošnjega vpisa pa se je to ravnotežje nagnilo v korist žensk. šola je v začetku privlačila predvsem Ijudi iz prakse, torej že starejše Ijudi. Vsako leto pa je večji porast študontov, ki prihajajo direktno iz srednjih šol, ^ajveč iz gimnazij. — Tisti z nepo-polno srednjo izobrazbo se lahko dokoplje do vpi-sa na šolo samo preko sprejemnega izpita. Skcusi sito gredo že na samem začetku šolanja, medtem ko tistim s popolno srednjo šolo tega ni treba. Dalj časa so bile žive dileme: ali naj šola izobra-žuje polivalenitai ali specializirani profil socialnega dedavca. Na šoli je obveljalo načelo, da je izobra-ževanje socdainega delavca kot družbenega d&lavca treba postaviti emotno — ne glede na njegovo bodoče delovno mesto, da pa je del časa šolanja treba izkoristiti tudi za specialna znanja glede na področje dela, kjer bo diplomant zaposlen. Torej: polivalentnost, združena s specializacijo. V zadnjem času je govora tudi o tem, da bi se šoli priključila socialno kadrovsika šola v Kranju. PREDMETI. Na oddelku za socdalne delavce v gospodarskih organizacijah boš prvo leto v prvih dveh semestrih vpisal nekako 14 predmetov; od teh štiri temeljne predmete: sociologijo, družbeno m. politično ureditev SFRJ, politično ©konomijo in ekonomiko SFRJ in socialno meddoino. — Posefo-ni predmeti pa so naslednji: delokrog in metode socialnega dela, osnave psihologije, socialno zava-rovanje, upravni postopek, organizacija in poslo-vanje podjetij, organizacija socialnih služb, statisti-ka, uidustrijska psihologija, psihopatologija in mentalna higiena ter delovno pravo. Povprečno pride na semester tedensko 23 ur predavanj in 5 ur vaj. Drugi oddelek ima v glavnem iste predmete le da je njih delež nekoliko različen. IZPITI. Posebnost višje šole za sociaJne delavce je v tem, da je treba opravljati izpite za prehod \z enega v naslednj-i semester. Prvo preizkušnjo boš na oddelku »za gospodar-ske organizacije« doživel \z treh predmetov; to bo pogoj za prehod v drugi semester. Za prehod v drugi letnik pa si boš moral v inde&s usp^šno pri-študirati še trofeje iz drugih osmih predmetov Iz-pitna »klima« na drugem addelku ni prav nič mi-lejša. PRAKSA. K sestavnemiu delu udnega načrta in programa spadata tudi enomesečna praksa med pr-vim in drugim letom šolanja ter tromesečna praksa v četrtem semestru, ko se boš potil pri izdelavi diplomske naloge. LITERATURA. V zvezi z njo ne boš imel proble-mov. Za 23 različnih predmetov, ki se predavajo na šali v obeh oddelkih, je šola izdala kar 16 6skript, kar pomeni velik uspeh in znatno pomoč pri štu-diju. — Ker je režim obisfcovainja predavamj strog, se boš lahiko naslonil tudi na lastne zapiske ŠTIPENDIJE. Daslej riiso delaJi nikomur si-vih las. Redki so tisti, ki so se sami finanacirali. Kaže pa, da se tudi socialnim delavcem obetajo bolj skopi časi. Letos je imel le vsak drugi od vpisanih mecena — štipendijo. Vendar pa še zme-raj velja, da ti ne bo treba imeti dosti sreče, da si boš staknil n&kje štipendijico. srednješolcem NOVICE Z VISJE GOSPODINJSKE ŠOLE Verjetno pozna višjo gospodinjsko šolo v GROB-LJAH pri Domžaiah le malo študentov. To je šola, ki ji sicer zlobni jezik pravijo »štrukelj fakulteta«, kar je popolnoma zgrešeno in nima nikakšne pove-zave s konceptom in programom dela šole. Včasih je ta zavod vzgajal kmetijske tehnike za razne obrate družbene prehrane; imenoval se je — kmetijska go-spodinjska šola. Z reformo nižjega šolstva pa se je pojavila potreba po specializiranih kadrih tudi na osemletkah in osnovnih šolah. šola se je preimeno-vala v višjo gospodinjsko šolo. Diplomantke te šole so predmetne učiteljice na osemletkah in osnovnih šolah. Ko že govorimo o organizaciji šole, je treba poudariti pobudo uprave šole, pa tudi študentske organizacije, da se glede na nove naloge, s kateri-mi se srečujejo diplomanti v praksi, tudi formalno spremeni naziv šole v višjo pedagoško šolo za gospo-dinjstvo. Na šoli naj bi se študij razvejal v dve smeri, tako da bi po dveh letih — kajti šola traja tudi po sedanjem štatutu dve leti — dobili diplomant-ke kot učiteljice gospodinjstva in diplomantke kot voditeljice obratov družbene prehrane, kar terja tudi sam družbeni razvoj. Materialno je šola dodobra opreniljena, imajo pa tudi novo slavbo. Dekleta stanujejo v internatu nedaleč od šole. Razmere v internatu so kar ugodne, včasih pa spominjajo na pravi samostan, saj se smejo dekleta sprehajati le ob ograji, ki je 50 metrov oddaljena od doma. Pravijo, da jim tak režim diktira 38 letni vzgojitelj. Letos je ta šola dobila tudi prvega moškega — bruca. Prvi letnik šteje 20 slušateljev, v drugi letiiik pa je vpisanih 26 deklet. Teh je bilo v prvem letniku 48, a se je njihovo število zaradi tega, ker so tudl tu poostrili študijske pogoje, zreduciralo na omenjenih 26. Vzrok temu zmanjšanju števila dija-kinj pa je tudi ta, da so nekatera dekleta jemala študij neresno. Pogoj za vpis na to šolo je dokončana srednja šola. Kljub relativni oddaljenosti in majhnemu šte-vilu študentov ima njihov študentski odbor stalne stike x univerzitetnim odborom. Sodelujejo tudi s klubom domžalskih študentov. Ta klub so ustanovili pred kratkim, njihov koncept dela pa so skupinski izleti, organizacija predavanj in debatnih večerov, ki so interni, pa tudi za ostalo mladino in prebivalce Domžal. Štipendije vse slušateljice nimajo. Poklic — kakor menijo študentke — še ni tako znan, da bi občinski odbori imeli zanj večje razumevanje in uvi-devnost. Povprečna štipendija znaša 8.300 dinarjev. Po tretjem semestru mora vsaka slušateljica opraviti štirinajstdnevno prakso na osemletki. Z letošnjo prakso so bila dekleta v glavnem zadovoljna, razočarana pa so bila nad stanjem študijskih pri-pomočkov in opreme za gospodinjski pauk na sicer renomiranili osemletkah. Zaradi zgoščenosti pauka je tudi njihova aktiv-nost navzven manjša kot drugod. Kljub temu pa na šoli aktivno deluje Počitniška zveza; tudi v Planin- J skem društvu je veliko deklet. ^ Prednost študentk višje gospodinjske Šole je tudi v medsebojnem osebnem poznanstvu, saj tako lahko mimogrede izvršijo drobne akcije, ki zadevajo raz-mere na šoli in boljše počutje v internatu. Večina deklet ima tudi abonma v Drami, raz-vedrilo pa si razen v Ljubljani najdejo tudi v Dom-žalah. T. M. Morda še niste vedeli, da deluje na naši univerzi tudi organizacija Počitniške zveze. Njen cilj je, omo-gočiti študentom lep in cenen oddih ter potovanja. Počitnice se bližajo, zato naj vas na kratko sezna-nimo, oz. ponovno spomnimo na vse ugodnosti in možnosti, ki jih imajo člani Počitniške zveze. Na potovanju z vlakom in na ladjah uživajo naj-manj petčlanske skupine v času od srede junija do konca septembra 75 % popusta (v vseh razredih), v ostalem času pa 50 %• Na Jadranu, v planinah, po vsej Jugoslaviji lahko letujete za ceno samo 450 di-narjev na dan. Pri njih pa si lahko izposodite tudi šotore. Za letošnje poletje pa nameravajo pripraviti še nekaj posebnih akcij. 1. Potovanje na Poljsko: Odhod iz Ljubljane 22.julija. Na štirinajstdnevnem potovanju si bodo ogledali najvažnejša kulturna, gospodarska, politična in zgodovinska središča Poljske. število je omejeno — 40 udeležencev. Cena: 39 000 dinarjev, v kar je všteta tudi vsota 8000 dinarjev v zlotih, ki jih bo prejel vsak udeleženec za osebno, uporabo med po-vanjem. 2. Letovanje v taboru beograjskih študentov »Go-ran« Makarska: Dnevna oskrba 450 dinarjev, izmene trajajo po 14 dni. Bivanje v šotorih z dvema poste-ljama, športni tereni, buffet, čitalnica, tuši, zidan WC. Število prijavljencev omejeno. 3. Letovanje v taboru sarajevskih študentov »Stu-dent«, Tučepi pri Makarski: Dnevna oskrba 440 di-narjev, izmene trajajo po 10 dni. Bivanje v šotorih ali v zgradbi. Urejene sanitarije, tuši, buffet, motorni čoln, lzlet na Hvar v vsaki izmeni itd. Zadnji rok prijav je 17. maj, zato ne odlašajte in se čimprej vključite v Počitniško zvezo. Prostore ima na Poljanski cesti 6, drugo nadstopje. Uradne ure pa vsak ponedeljek, torek in petek od 12.30 do 13.30. SkupŠČina strOJnikOV Partizanski večer B Nove oblike dela ZSJ v latnikih Bi O problemu tnnožičnih ak.lj na fakulteti Takoj po uvodnih formalnostih je dosedanji predsed-nik Jakultetnega odbora podal poročilo, ki so ga dopolnili posamezni diskutanti. Poleg razprai o študijski rejormi, ki prav gotovo ni še zaključena, je tekla beseda o novih oblikah v ZŠJ; sicer niso naKazali le načela novemu fakultetnemu odboru. Da je študijska reforma v pogledu kvalitete in časa doštudi-ranja uspela, ni nohenega duoma; ni pa dala industriji strokovnega delavca, ki bi imel neko vmesno kvalifikacijo med srednjimi in visokimi kadri. Zanimivo je, da si na višji tehnični šoh v Mariboru večina diplomantov poišče delo v industriji, medtem ko se na Ijubljanski strojni fa-kulteti le neznaten del študentov odloči za prekinitev štu-dija. Sicer pa se pojavljajo prvi sadovi kritike tega stanja in se iz tovarn in zavodov zanimajo tudi za diplomante prve stopnje. Seveda pa niso le v podjetjih krlvi, tudi štu-dent prihaja v slukbo s predsodki; že takoj spočeika hoče odgovorno zaposliteu itd. Tu mora vskočiti ZŠJ. Partizanški marš /e množična akcija, saj zajame vse Studente že v pnpravah, zato vsaj za to fakulteto ni bo-jatni, da bi se ZŠJ omejua zgoij na eno ali dve posamezni akciji m bi vse ostalo delo ZŠJ zamrlo. Nuino pa je še globlje prodr$ti < delom v samem letniku. Zlasli zadnja leta prihajajo na fakidtito študentje, rojeni med vojno, torej študentje, ki so vojno sami občutili, a vendar nimajo pravega osebnega odnosa do NOB, nimajo več lastnih do-živeiii. Partizanski marši, kot bo letošnji na Sutjesko, vsekakor odigraio svoje poslans^vo. Ko že govorivio o novincih, naj povemo še to, da opa-žamo po vpisu, vsaj v prvem semestru, mrtvi hod. Delo v letniku se razgiba šele v drugem semestru; tudi Iztos se je to kljub tednu novincev ponovilo. To mrtvilo v prvem semestru bo treba odpraviti z delom v letniku. Prav tako bo morala Zš.1 argo.nhirati Hudente tretje stopnje, ki so doslej bili nepovezani. Upoštevati bo pač treba njihove specifičnosti. Diskusija je nadalje pokazala, da študijska reforma odpira nove probletne v delovnih brigadah. Pred-vsem nastajafo deformacije pri agitadji, ko poudurjamo fle preveč!) materialne koristi, ki jih brigadir sicer ima, ne smemo pa jih postavljati v prvi plan,: Predvsem mora imeti brigadir maksimalne ideološke koristi. Glavna ocena skupščine: ekspeditivna in zbrana okoli problemov, ki so res aktualm. L. VUGA V predavalnici fakultete za elektrotehniko so štu-dentje strojništva 25. aprila priredili partizanski večer, katerega se je udeležilo precej študentov in kot po navadi tudi študentke šole za zdravstvene delavce. Ta manifestacija je bila ena izmed priredi-tev v okviru proslave dvajsetletnice bitke na Sutjeski, kamor bodo na partizanski pohod kmalu krenili strojniki. Na prireditvi je prvi govoril tovariš Janez Mezek, ki je lani na pohodu po Primorski študentom stroj-ništva podaril puško, s katero se je boril v NOB. V zahvalo so mu študentje takrat podarili radijski aparat. Zaželel jim je mnogo uspehov v življenju in jim čestital ob prvem maju. Njegov kratek ampak iskren nagovor je izzval viharen aplavz. Potem so o pomenu partizanskih pohodov govorili general JLA Dušan švara-Dule, general Brec in tov. Janko Rudolf, ki je med drugim dejal: »Partizanski pohodi — to so najdragocenejše moralne vrline naše revolucije.« Dekan dr. ing. Struna je v svojem pozdravnem govoru poudaril, da se je treba pete ofenzive spo-minjati vse — ,dok Sutjetska voda teče — in pri tem pokazal na tekst poleg zastave. Eden od preživelih borcev s Sutjeske, danes kape-tan JLA, je evociral svoje spomine iz teh težkih dni. S preprostim, enostavnim pripovedovanjem je na-vdušil prepolno dvorano. O partizanskem pohodu strojnikov bomo objavili krajši zapis, ki ga bo napisal eden naših sodelavcev, ki se bo pohoda tudi sam udeležil. Jonovič Ratibor ELEKTRO - CEUE Celie dobavlja potrošnikom električno energijo po najugodnejših pogojih; projektira, gradi in opravlja montažo daljnovodov, krajevnih omrežij in transformatorskih postaj; opravlja vsa instalaci|ska dela, ki spadajo v električno stroko. mrtvo mesto Dunaj Tako je to avstrijsfko prestolnico ozna-čil Sartre. Lepo mrtvo mesto Dunaj ... Kakšno resnico je povedal! Sprehodil sem se skazi Sdhonbrunn, ta dvorec Habsbur-žanov, sprehodil sem se skoai podobmo palačo — Belvedere, skozi te neskončne vrste soban, in čufcil vsak fri/p težko, neimo govorico zgodovine. Dvoje ogromnih zgradb, ki ju danes poživlja le še večna reka obiskovalcev, njun stoletni zgodovin-ski sloves in fconeno njune arhitektonske posebnosti. To je vise; le zato ta dva dvor-ca nista nagrobna spomeniiika sama sebi, le zato še nista popolna mrliča. O, seve-da, omeniti je še treba, da so že napre-gledno vrsto solzavih »zgodovinskih« fil-mov posneli po njunih prostranih vrtovih, na njunih stopniščih in med njunimi mar-mornimi stebri. V Schonbrunnu še danes prirejajo »gala sprejeme«. In v palači Bel-vedere so tudi sklenili mirovno pogodbo pred dobrimi šastimi leti... Nekaj se ven-darle še dogaja okrog teh dveh spomeni-kov, ni kaj reči. Toda današnji svet, današnje doga-janje je že zdavnaj obrnilo svoje zanima-nje v druge smeri. Ko je umrla monar-nija, je umrl Dunaj, so umrle tudi vse te njegove palače. Kak Avstrijec utegne oto sprehodu skozi avdijenčne prostore Franca Jožefa v Schonbrunnu s tožnim vzdiham zakoprneti po dobrih starih časih slovesa. Kak Francoz nemara samozadovoljno po-' misli, kako je po istih prostorih nekoč trdo koračil Napoleon. Kaik Nemec se morda zasanjano ustavi v dvorani, kjer je pred cesarico nastopil šestletni Mo-zart. In kak Jugoslovan, kak Slovenec, pa se ob pogledu na ves sijaj, na morje dra-gptin, nemara vpraša, fcolikšen del tega bogastva je moralo nekoč prispevati nje-govo lastao ljudstvo ... če elaveik stopa po sloviti Ringstrasse, mimo Starega gradu, iruimo Novega gra-du, mimo parlamenta, Burgfcheatra, mest-ne hiše, univerze, mimo teh masivnih zgradb, ki so joh postavili davno v prejš-njem stoletju, ko da bi naj večmo oznanja-le veličino in neminljivost Habsburga, ko človek torej stapa mimo teh črnih zidin, se za gotovo znova spomni Sartravega iz-reka. Da, lepo in mrtvo masto Dunaj. Ni lepo samo zaradi svoje bogate urbarastič-ne dediščine in geografske lege, ni mrtvo samo zaradi tradidje, ki je danes res že mrtva tradicija; lepo je tudi zaradi sodobne ureditve ponekod in mrtvo t u d i zaradi splošne nedejavnosti v sedanjem družbenem in kuTturnem življenju. Žalostna usoda umetnika Obiskal sem nekega pisatelja, ki je do-btil že več literarnih nagrad, na njegovetm damu. Hiša v mirnem predelu mesta, sta-ra hiša s častitljrvim obeležjem. Stanova-nje samo v enakem starinskem slogu, s potemnelim pohištvom in tapetami, mrač-no in otožno, da sem se nehote vprašal, kakšen neki mora potem biti njen samski prebivalec. Ko sem se pozneje poslovil od njega, sem vprašanje celo še razširil: kakšna neki je vsa Avstrija, po neslavraem koncu monarhije, v svojeun nevtralnem političn&m položaju in s svojim dvomlji-vim družbenim sistemom? Pisatelj ni to-žil zgalj nad neveselo usodo umetnika, ampak nad nezavidljivim položajem inte-lekitualoa v meščaniski družbi nasploh. Bil je mar^ksist in kot tak je analiziral družbo, v kaiteri je živel, po metodah, ki omogočajo najobjekfcivnejšo raziskavo ne-kega problema. Ta družbena kritika ni bi-la tolifko odraz njegovega nezadovoljstva nad družbo, ki mu že kot pisatelju, kaj šele kot umetniku, ni hotela priznati za-služenega imena in mesta prav zaradi nje-govih naprednih gledanj, ta kritika je bila v prvi vrsti onemogel kriik razgledanega oloveka, ki mu vsa družbena urediitev do minimuma zožuje krog lastnega duševine-ga obstoja. Avstrija spada danes med tiste dežele, ki so v zadnjih osmih letih, v zadnjih de-setih letih, dosegle najvišji porast v go-spodarskem razvoju. Ogledal sem si reci-mo hidroenergebski sistem visoko v ALpah, pod Grossglooknerjem, po svoji višins^ki legi je prvi v Evropi, ogledal sem si vso to gnezdišče moderne tebnike, ki so ga pred leti pakazali na primer tudi Hruščo-vu, in nekoliteo sem lahko že po tem pre-sodil, kaj ta dežela lahko doseže na go-spodarskem padročju. A bil sem tudi v Salzburgu; skupaj z neko skupino sem se udeležil sprejema pri mestnem žuipanu (spet v dvorcu iz davnih časov, v dvorcu Mirabell), kjer je vsak izmed nas doibil za spomin zajetmo knjigo o razvoju mesta. A tudi brez te knjige se da ugotoviti, ko-liikšem je natpredek. Nič drugače ni z Du-najem; tudi tam so gradili, gradijo in pri-pravljajo še nove, večje načrte. Ni kaj re-6i, dežela se gospodarsko lepo vzpenja. Clovek, ki mu je maiterialni procvit živ-Ijenjska maksima, se ne more pritoževati nad raavojem. Toda zakaj se je pritoževad pisatelj, ki sem ga obiskal? Zakaj je za Sartra Dunaj zgolj lepo mrtvo mesto? Na marsikatere-ga Jugoslovaina, l:i pride prvie v kaiko vi-soko razvito deželo, recimo v Zahodao Nemčijo, labko tamkajšnji standard na-pravi močan vtis. Saj nemšiki »gospodar-skl čudež« ni prazna beseda. Tehnilka, ki je že prl nas dosegla nesluten vzpon, je tam še mogočnejša. In prav ta tehnika, ta splet elektronke in atoma, je danes problem, ki toliko razmišljamo o njem. Kako ta vpliva na neko družbo? S tisitiim dunajskiin pisateljem sva spoznala, da tehnika sama po sebi pomeini naš obsta-nek. Ce nekomu danes več ni treba capiti drv, ker ima pač centralno kurjavo in mu preostaja zato časa, da recimo poslu-ša ab gramafanu Beefchovna ali čajkovske-ga, že lahko vidiimo ppmen prav te spor-ne tehnike .Saj prav tar je prinesla rano-gim ljudstvom tolilkšen materlalni napre-dek. Toda ne razvija se saino tehnika, z njo se razvija tudi družba. In kam gre n j e n razvoj? Kam jo pelje ves materi-atoi prcx;v"it? Dunaj — nekdaj mesto dunajskih melodij, sedaj pa mesto predvolilnih mrzlic. Domovina - banka Lopo mrtvo mesto Dunaj. Lepi mTtvi Zahod, sem včasih dodal v svojih mislih. Oziroma, lepe mrbve dežele, ki sem jih obiskal in spoznal. Občudoval sem marsi-kaj pri njih, naučile so me mnogo, vzlju-bil sem jih po svoje, vzljubil njihave de-lovne Ijudi, ki morajo kljub vsemu blago-stanju delati tako trdo, kakor je treiba delati tudi vsepovsod drugje, a nikoli ni-sein pomislil, da bi se komu iz neke tuje dežele socialističnega karakterja splačalo ostati tam. In to nikaikor zgolj zato, ker je pač vsakiomur domovina najdražja. Si-cer pa vidimo tako ali tako tudi pri nas, koliko ljudi imamo, ki sanjarijo o »zla/ti Amerfki«, o »zlati Nemčiji«. In kolikor manj so poučeni o življenju v tistih de-želah, tdliko bajnejše se jim zdijo. Skrat-ka, za take ljudi domovina ni domavina, ampak samo nekaka banka, ki z njo niso zadovoljni, ker jim po njihovem mnenju za vloge ne daje dovolj obresti. Da naš standard ne dosega nemškega, v&mo vsi, in bilo bi zelo dobro, če bi vsi tudi razu-meli, zakaj. Da imamo pri nas vrsto te-žav, vrsto napak, ki so fcudi krive, da nam ne gre tako kot bi narn že lahfco šlo, za to prav tako nismo zvedeli šele iz Tifco-vega govora v Splitu. Da se pri nas ogro-mtio Ijudi še zmeraj ne zaveda, kaj vse jim daje naša družba in kakšne so na drugi strani spet njegove dolžnosti, to tudi ni nova stvar. A da se nekdo zaradi tega zaljubi v zamejsko Indijo Koroman-dijo? Ko bi le vedel, kaliko barak in gni-loh stanovanij je tud,i po Zahodni Nemoiji, v Londonu, na Dunaju. Ko bi le vedel, da tudi tam cene zmeraj naraščajo, plače pa jih le stežka dohajajo. Pa tudi če bi vedel za vse to, še zmeraj ne bi vedel najpoglavitnejše stvari. Na-mreč, kakšen družbeni paložaj ima človek v »dežeili, kjer se cedita mleko in med«. Če sem tamkajšnjiim Ijudem raalag-al naš sistem delavskega samoupravljanja, sploh nisem prišel z njimi, kakor pravimo, v komtalkt. To je bilo za njihave predstave neikaj nemogočega, nepojtnljivega. Da bi tamkaj delavca nekdo vpražal? On dobiva svojo piačo, je zavaravan, a položaj tovar-ne, njen razvaj, njen napredeCt, njena proizvcdnja, njeni presežki, to vse se ga prav nič ne tiče. Tam pojinov kot je »druž-ba«, »delcvni čkrvek«, v vsaikdanjem živ-ljenju ne poznajo. Tam je vsak le indi-viduum, sam zase otok, le šibko povezan s celino družbe. Soočeni z resničnim življenjskim problemom HELSINKI — Finski pisatelj Vdino Lin-na je prejel vabilo za sodelovanje na enaj-stem zasedanju Nordijskega sveta v Oslu. Njegovo sodelovanje na zasedanju tega sveta politikov in državnikov je dvojnega pomena; pomembno je zaradi vabila po-litikov književniku in zato, ker mu je ta svet podelil letošnjo Nordijsko nagra-do za književnost. »Upam, da bo Linnin primer ojuna-čil še ostale avtorje v pisahju resničnih življenjskih problemov, ter se ne bodo več spuščali v tako imenovane lašne estetske oblike«, je dejal profesor Victor Svanberg, v govoru, ki je bil namenjen pisatelju in njegovemu delu. Ko je v na-daljevanju svojega govora predstavil pi-satelja Nordijskemu svetu, je omenil prav-kar končano trilogijo »Tukaj, pod Sever-no zvezdo« (ravno za to delo je prejel to visoko priznanje) in dejal: »Objekti-ven celoten in svobodomiselen opis resničnega življenja v tej sili polni pro-zi, ki nosi nekje že epska krila, takoj navduši vsakega bralca. Dogodki in nji~ hova kronološka ter psihološka razlaga so podani mirno in brez sile.« Ahti Karfalainen, prvi minister Finske, je v svojem govoru Nordijskemu svetu podčrtal pomembnost visoke nagrade fin-skemu pisatelju. Dejal je: »Mi Finci &mo izredno počaščeni, ko smo izvedeli, da bo prejel Nordijsko nagrado za književnost naš književnik. Menimo, da je Linna tre-nutno najnaprednejši finski pisatelj in si to visoko priznanje vsekakor zasluži. V svojem delu nam je povedal vse tisto, kar smo več ali manj pogrešali pri vseh ostalih pisateljih. Storil je veliko uslugo literaturi, literaturi Finske in vsemu člo-veštvu. Vdino Linna je kot pisatelj, umet-nik in opazovalec finskega šivljenja zra-sel s časom, v katerem živi.« Medtem ko je sprejemal nagrado, ček za 25.000 novih finskih mark, se je pisatelj Linna, znan kot izvrsten govornik, v krat-kem govoru zahvalil za visoko nagrado. Podčrtal je važnost Nordijske nagrade za književnost (to nagrado so pričeli po-deljevati šele pred dvema letoma) ter dejal, da je ta nagrada važna za vso nor-dijsko knjižetmost. »To je važna oblika sodelovanja nordij-skih narodov vn vodi k zanimivemu so-delovanju, ki vodi k skupni literaturi.« Linna je g&ooril o pomembnosti litera-ture za človeka ter dejal, da je literatura vedruo ogledalo življenja: »Mislim, da je že vsem znana stara res-nica, ki je bila še tolikokrat ponovljena — literatura, vodi Ijudi in narode k zbližanju. Verjemite, da so nekje Ijudje enaki, žiu« Ijenje jih razlikuje le zaradi njihovih raz-ličnih šivljenjskih okoliščin.« »Položaj nas, Fincev, se v odnosu do ostalih severnih dežel precej razlikuje, predvsem zaradi jezikovnih razlik. Mislim, da bo ta nagrada vzbudila pozornost pri ostalih finskih pisateljih, tako da bodo njihova dela pričela obravnavati še bolj življenjske probleme,« je zaključil Vdino Linna. Sedaj pa še nekaj besedi o nagrajencu: Vdino Linna je zelo priljubljen pisatel) ticdi pri Norvežanih. Njegovi deli »Nez-nan vojak« in »Tukaj, pod Severno zvez-do« sta prevedeni na norveški jezik ter ju zelo radi berejo. Sicer pa njegova priljubljenost raste tudi pri ostalih sever-nih deželah, saj je vse več držav, ki skuša prevesti ti dve obsežni knjigi. Po konča-ni trilogifi, ki jo je končal pred nekaj me-seci, je kratko pavzo namenil debatam o novih tn ostarelih oblikah v finski knji-ievnosti. Lvnna je znan tudi kot avtor mnogih gledali&kih vn filmskih scenarijev. Drama-tizacija njegove dramatične trilogije je že-la izredno veliko uspeha v vseh gledali-ščih Finske. »Neznanega vojaka«, to pot dramatiziranega, so uprizorili v rekordnem številu gledaliških hiš. Dve njegovi noveli so uporabili kot manuskript za jilm, prav tako njegov scenarij za film »Sven Tuuva«, ki obravnava Jinsko — rusko vojno iz Ze-ta 1808. In zato, ko naletiš na neikoga, ki mu je Dunaj le lepo mrtvo mesto, ko ob tem spoznaš, da ni le Dunaj tako jezero mrbvi-Ia, morda zasliitiš, kje so vzrcfci za to. Vas gospodarski razvaj bi moral bita le pospešeik za napredek splošne kulture, toda družba si je uredila sistem, ki je ne-odporen proti tehnakratizmu in duhovne-mu poplitvenju in sila zaprt proti vsem možnostdm, ki jih je prinesal njen lastni materia'lni napredek. Svobodno gcspostvo kapitala daje besedo le denarnemu velika-šu, a ta velikaš skoraj zmeraj ni tak člo ve(k, da bi mislil na kaj drugega kot na to, da se vzpemja rdeča črta na grafi-konu njegovega denarništva. Vse ostalo se zdi res le »vse preostalo«, nevažno, ne-zgodovinsko. Ta »raja« se zato ali spre-minja zgclj v navadnega konzuimenta ali pa se, če je više razgledana in kritična, čuti iz dneva v dan v balj ozkem krogu lastnega obstoja, osamljena, kot pisateUj, ki sem ga obiskal na Dunaju. Zivotari v tem začaranem krogu in z oibupom spo-znava, kako vse bolj postaja del nekega lepega, a mrtvega mesta. Drago Grah Poljaki in avtostop Priljubljen način študentskega potova-nja je tudi na Poljskem avtostop. Vendar imajo poljski študentje z avtostopom pre-cej težav, ker Poljaki nimajo veliko avto-mobilov (imajo pa precej slabih cest!). Redakciji mladinske ilustrirane revije Dookota swiata gre zahvala za izredno populariziranje avtostopa. Redakcija je namreč dala natisniti posebne zemljevide Poljske; vsak zemljevid ima na platnicah narisan precej viden znak »Stop«. Razen tega ima vsak avtostopar kupone, na ka-terih so naznačeni kilometri. Po prevožc« nih kilometrih da študent kupon šoferju. Zemljevid in kupone lahko kupi vsak polj-ski mladinec za nekaj zlotov. Precej vi-soka naklada zemljevidov in kuponov ter veliko zanimanje mladine za avtostop pri-nese redakciji kar precej denarja. Za ta denar kupijo darila, ki imajo kar precejš-njo vrednost, in jih podelijo šoferjem, ld so zbrali največ kuponov. Nagrade se de-lijo na veliki mladinski javni prireditvi, ki je navadno na prostem; v programu sodelujejo mnoge mladinske kulturno-umetniške skupine in športni aktivi. Način, kot ga uvaja redakcija Dookota swiata za potovanja z avtostopom, je zeio koristen, saj lahko mladinci za majhen denar potujejo po Poljski; prav tako pa so veseli tudi šoferji — »dobrotniki«, saj prejmejo za svoje usluge lepe nagrade. Ivo Štrakl Stran 5 Slabosti, ki postajajo IX. mednarodni festiival kratkometražnega filma v Oberhausnu je minil. Za Jugoslovane zelo uspeš-no. Predvsem zaradi Grand prix-a, ki ga je prejel Vukotič za svoj film Igra. Letos je bila v okviru festivala v Oberhausnu tudi razstava filmske litera-ture. Sodelovale so dežele, ki so se uvrstdle s svo-jimi filrni v feslivalski sfpored, pa tudd tiste, ki so predvajale filme iaven uradnega festivalsfcega pro-grama. Jugoslavija ni sodelovala. Zakaj? Odgovor na to vprašanje je uganka. Mar nimamo filmske li-terature? Ne bi rekel. Samo nekaj primerov: Geor-ges Sadoul — Zgodovina filma v dveh izdajah, slavensfci in srbohrvaški. Sledita še dve domači filmski zgodovini: Vitko Musek — Krafka zgodo-vina filmske umetnosti in Radoš Novakovic — Istorija filma. Imamo tudi nekaj izdaj zagrebške STEVAN RAIČKOVIČ: ZAPISEK 0 NEKEU MESTU To mesto lezi v kamniti čaši planin. To mesto, to neizpito vino, kaplja sveta. Vstopiva v to mesto, da potem ne bi jokala v nekem drugem mestu. (Na razgretem asfaltu sa?na za mizo, kostanj pada mrk in gladek.In se umiri, na prtu. čuden. Samo on in najine roke.) Vstopiva v to mesto. Vlak naj gre, kot so že mnagi odšli, z belo rutico dima. Zdrsniva iz copat v skrivnost prahUfkjer mavrico krotita dva oljna madeia. Imava torbo samo iz kniha in spominov. Vstopiva v to mesto, da potem ne bi jokala, o, vstopiva. Oiroci se pode s sJdroji. Sonce je. Zbojiva se za tisto najgrše, ki drsi z modrimi kolesci viimo izložb. Zbojiva se. ' -Skrbi naju krhko koleno ne&striženega suhča, dva majhna vozla, gpla in odkrita kot življenje. — Ustrašiva se! Otroka prvikrat vidiva in to tnestQ. Toda vznemirja naju misel, da bova jokala nekoč, nekoč v neki sobi kraj vode, ali pa bova v najboljšem primeru zašla v dilemo. Ne bo nama pomoglo morje in niti slcm zrak, ki napenja zaveso. Lahko jočeva zaradi dečka na modrih kolescih. Jokati, ker se nisva zbala, jokati. Sprejmiva tb mesto pod svoja rebra, to mesto, poenostavljeno kot zrak. To rtiesto leži v kamniti čaii planin. To mesto, da ne bi jokala. 0 PESNIKl) Stevan Raičkovie (rojen 5. julija 1928) je svojski literarni ©blikovalec in zavzcma posebno mesto v so-dobni srbski poeziji. Njegov lirični svet je poln opli-mizma, neke rackmalne uglajcnosti, na katero pogosto naleti v svojem opazovanju narave, ki mu vsesUozi ponveni neusahljiv vir pesniškega spoznanja. Odiku.je ga izreclen posluh za drobne, vsakdanje stvari, kaleiiin zna vdihnili dušo, da lahko učinkujejo kot doživetj«. Raitkovičeva poezija po vsebinski plati poudarja izrazito Custvenost in je v tem diametralno na-sprotje bizarnp konkratni liriki VTaska Pope ali bohotni- raive-janosti in metaforični obloženosti Davičove pesniške misli, čeprav je vsem trem skupno surrealislično s ilno izhodišče. Vendar so surrealistični ele^menti pri Raičko-viču prcdvsem zunanje narave in močno sublimirani; kažejo se deloma v pogovornemu jeziku prilagojeni sintaksi, asociativni metaforiki in opuščanju lofil, mcd-tem ko se vsebinski vidiki njegove poezije vežejo na domačo pesuiško iradii ijo. Njegova lirična govorica je ritmieno polna in sproščena, verz največkrat dolg hi zajezen z rimo. Raičkovič je razvil in moderiziral tudi sodobni srbski sonet. Do zdaj je, poleg dveh knjig za otroke, objavil pet pesniških zbirk. Za knjigo Balada o predvečerju je ltta 1956 dobil nagrado Združenja srbskih književnikov. Vcliko ga tudi prevajajo. Niko Grafenaure USPAVANKA ZA ŠKOLJKO Spi v zibcli peska spi pod strašnim svetom vode spi v algah v spirali mahovja spi spi na vzglavju prodnika, ki sem ga vrgel spi s snom belim od kamenja in zvoka brez žolte pesmi sonca spi potonjeno zrno tišine spi noč je spi spi uspavanko spi dan je spi jaz sem spi spi. založbe Epoha, npr. žika Bogdanovič — Veliki vi-jek filma, Branko Belan — Scenarij, šta i kako, Zvijezde bez maske, v založbi komisije Filrn i dete je izšla vrsta filmskih priročnikov, ki imajo filmsko vzgojnd pomem. Nekaj iknjig je izdala tudi Jugoslovanska kiinoteka, med njirni knjigo o Eisen-steinu. Kogar zanima film, bo zasledil tudi nekaj brošur o fitaiski tehniki. To in še marsikaj. če kritdčno pogledamo, je vse to skupaj zelo malo, a nekaj je le in s tem orjemo ledino naše filmske založniške dejavnosti. Dve solidni reviji, ki obrav-navata probleme filma, sta Fiknsika kultura in Ek-ran. Ob vsem tem se lahko vprašamo: mar je bilo res nemogoče pnipraviti issbor filmskih revij in knjdžnih izdaj? Ali pa je to ©no izmed standardnih znamanj našega pomanjkanja smisla za propagan-do? Pomislimo nekoliko nazaj. Festivali v Cannesu in Benetkah so bili skoraj kroniono pomanjkljivo založeni z našim propagandnim gradivom. Včasih nd bilo celo tistega materiala, ki je obravinaval naše zastopnike v uradnem festivalskem sporedu. O osta-lih festivalifa, kjer sodelujejo naši filmi (Edinbo-urgh, San Francisco, Mar del Plata, Melbourn itd.), je skoraj bolje molčati, ker stanje ni nič boljše. Mar irna smisel pošiljati filme na festivale, pošiljati delegacdje, če ne pošljemo vsaj nekaj lepakov, praspektov, slik in fcnrjig? S tem samo izgubljamo tisite možnos-ti, ki bi lahko nudile spričo minimalnih strošikov maksimalen propagandni in tudi material-ni efekt. Kajti brez propagande ni prodaje, ni za-nimanja za določemo panogo dejavnosti, ni... itd. Da tak odnos ne vlada samo izven naš>ih meja, temveč tudi doma, lahko najbolje potrdi primer ljubljanaslkega tednika, ki je po pismenih prošnjah in telefonskih razgovorih končno le dobil iz Zagre-ba tri slike iz filma Dušana Vukotiča Igra. Za vse skupaj je bilo potrebno kar dva meseca časa, tiste tri slike so pa take, da v redakciji skorajda niso vedeli, kaj bi z njimi. Ne bilo bi nič čudnega, če bi šlo za kak nepomemben in neznan film ali za prav takega režiserja. Toda Vukotic že zavoljo šte-vilnih mednarodnih in domačih priznanj zasluži ne-koliko več pozornosti. Iz zadnjega njegovega filma Igra ni moč dobiti niti eaie slike iz risanega dela, čeprav je razmerje med igranim in risaniin delom ena proti ena. Mar naš bralec res ne zasluži, da ga časopis informira bolj pestro in zanimivo. Se mar morajo vsi jugoslovainski časopisi uniformira-ti v objavljanju vesti in vedno enakih fotosov (ker pač rri izbire!). Menim, da gre tu za dva problema. Prvi je čut in smisel za propagando, drugi pa je nujno zvezan s širjenjem naše filmske kulture, ki bo kaj hitro uniformirana, če ji bamo stregli ved-no le z istim. čemu bi se mučili, če ni potrebno? Saj podpiramo film in je tedaj povsem vseeno, ali ga podpiramo prek kinematografskih blagajn ali z dotacijami. Pribldžno tako mnenje si lahko ustva-rkno, če razmišljamo o problemu naše filmske pro-pagande doma in v svetu. »Ali bi rajč sedli na to ali na ono stran?« je vprašal postrešček. »Mhm«, je zinil mladi viož. »Tukaj je kar v redn«. Dal je postreščku deset centov. Ta je vzel novčič, zložil pjinikov plašč in ga pološil na sedež. »Nekateri ssdijo rajši na tej, dnigi na oni strani,« je rekel. »Kaj?« je vprašai mladi mož. Postrešček ni vedel, če bi ?nu natanko pojasnil, da so nekateri Ijudje navajem, da gledajo pokrajino le z ene strani, drugi zopet z obeh; običajno s senčne tjakaj in s sončne na-saj, včasih pa tudi obratno. Toda kakorkoli že, predolgo bi trajalo, da bi ga z vsem do poian-kosti seznanil, če po&ebno, ker se ne počuti čisto dobro in že vse jutro ne more zbuditi viisa, kako imenitno se sicer razume z vsakim, ki bi mu bil tako všeč. '. »Hočem pa reči, da pri tem ne pretiravam.« Menil bi da je mladi mož uslužbenec, ki si je vzel skromen nedeljski dopust, da se za en sam dan popelje iz mesta na deželo; toda nekaj mu ne gre v glavo, in sicer to, da je mladi mož vidcti iako zapuščen, ali —- kot pravijo — tako zamor-jen. Zdi se še mlad, nemara brez akademske diplomb, najbrž s srednjo šolo in je potem nekje staknil službo Morda je pri triindvajsatih in za-Ijubljen. Vsekakor, podoben je nekomu, ki ga sleherni trenutek lahko prevzame Ijubezen, ne da bi se kdouekaj silll. Imel je tisti otožen in zasanjan poglea, ki obožuje sleherno sivar v lah-nem, pisanein krilu, z dolgimi lasmi in voljno kozo. 1 Zdajči se /e mladi mož tako silovilo zdrarnil, da je postreščka malone popadel strah. »Joj!« je vzlcliknil, »skoraj dremal sem«. S prsti desne ro-ke je podrsai po glavi kot bi hotel potipaii me-sto, kjšr se č!ove'-ca podnevi polasti spanec. »Sem vam dal napitnino?« je vprašal. Postre-šček je bil v zadregi. »Da, gospod«, je odvrnil. »često pozabljam, kar delam, včas'-h za dolgo — celo za nekaj let. Vas smem vprasati, koliko sem vam dal?« Postrešček sploh ni mogel razu-meti. če b mladi mož postal čuduški in začel z nekakšnim izsiljevanjem, bi se presneto slabo iztčklo, kajti postrešče* se ni rodil včsraj. Mladi mož mu je dal deset centov in če bi mu sedaj začel dokazovati, da mu je morda dal nekaj, kar je pribUžnc podobno peldolarskemu zlatniku, bi postrešček preprosto vztrajal pri desetih centih. »Dali ste mi desei centov.« »žal mi je, vzemite, prosim«, je rekel mladi mož. Dal mu je še deset centov. »Huala, gospod«, ;e rekel postrešček. »Ste morda neknj rekli prejle na hodniku?« je vprašal mladi mož. »Ničesar' važnega. pripomnil sem samo, da nekateri radl sede na tej, drugi zopet na oni strani.« »Joj, ali sem na pravi strani?« je vprakal vila-di mož. »Kakopak,« je odvrnil pastrešček, »razen, se-veda. če bi bili rajši na oni, kjer ni sonca.« »To pa ne,« je rekel mladi rnož, »tako prljazno je tnkaj«. »Zares lep dan irnamo,« je reksl pjstrešček. Mladi mož se je zagledal skozi okno in čeprav ni videl ničesar razen vlakov, se je delal kot da bi gledal, kako lep dan je zunaj. »Sonce ne more prodreti semkaj, kjer je po~ krito,« je rekel postrešček, »toda takoj ko bomo na odprtsm se bomo kopali v njevi. Večina Kali-fornijcev ga ie sita in se premesii na ono stran. Ste iz New Yorka?« Nič na miadem možu ni kazalo, da bi bil iz New Yorka, toda postreščka )e zanimalo, pa je vprašal. »Ne,i< je odvrnil mladi mož, »nikoli nisem bil izvcn Kalifornije « Postreščku se m prav nič mudilo, čeprav je zunaj vsevprek vrvelo; Ijudje so se tlačili v vlak, postreščki so tekali naokrog, obloženi s prtljago. Onkraj hodnika je bilo dekle, ki je vleklo na uše-sa in posirešček si je domišljal, da sta on in mladi mož podobna dvema igralcema. Bil je očarljiv pogovor, pri najboljšem razpoloženju in kljub razliki v poklicu, je vladalo med njima tisto bratousko čustvo, ki je snačilno za zapad-njake in Američane. »Tudi jaz poznam samo Kalifornijo,« jc pove-dal postrešček. Wi!liam Saroyan ROMANCA »Pa bi človek mislil, da mnogo potujete,« se je začudil mladi mož. »To ze,« je odvrnil postrešček, »z osemnajstimi leti sem začel delati na vlakih ali vsaj blizu njih, in od takrai — tega je že trideset let, kar nctprej vstopam in izsiopam iz njih, toda res je, da ni-sem napravil niti koraka iz te države, vseeno pa sem mnoge srečal in mnogo doživel«. »Prav rad bi enkrat potoval v New York,« je rekel mladi mož. »Nič čudnega, če si fant, kakršen ste vi, zaieli tjakaj. Neio York je prav goiovo zanimlv.« »Največje fnesto na svetu,« je pripomnti mla-di mož. »Kakopak,« je rekel postrešček in zdelo se je, da bo šel, in to z največjim obžalovanjem. »No, pa srečno potujte,« je rekel in izstopil. Mladi mož je pogledal skozi okno in se ozrl prav v trenutku, da je še zasačil dekle, ki ga je gledalo z onkraj hodnika, in je sedaj hitro umak-nilo pogled, kot tudi on, da je ne bi spravil v zadrego, Prr tem je prehitro zasukal glavo proti oknu in si skoraj zlomil vrat. Gledal je venkaj in čutil strašno poželenje, da bi še gledal dekle, da bi še potoval in srečal eno takšnih, se oženil z njo in si nekje^ uredil majhno gnezdo. Nekaj časa s° ni ozrl na dekle, ampak se je koprneče zadrževal, dokler je končno ni požiral s pogledom, ves rdeč od sramu, in se pošteno trudil, da se ji nasmehne, pa se mu ni čisto po-srečilo. Tudi dekletu se ni. Ze deset minut je minilo, odkar je vlak pote-gnil s postaje in zdaj se je vil med griči, vaselo drdrajoč, da se ie vse naokrog smejalo in kipelo k zivljenjn, kot njuna romanca, kot zajeten kos dobre volje in sproščena prirodnost v tem sreča-nju z rtjo, prijateljskim in prijetmm, ki je počasi rastlo v poznanstvo in Ijubezen. Znova sta se pogledala čez sedem minut, po-tem čez šiiri, in še bolj često, dokler nazadnje sploh nista umaknila pogleda drug z drugega, čeprav sta se delala kot da gledata skozi okno na nasprotni strani. »Ali.ste iz Neio Yorka,« je končno zinil mladi mož, ne da bi sploh vedel, kaj je rekel. Počutil se je zelo bedasto, prav nič tako kot filmski ju-naki, ki tudi počenjajo podobne stvari na vlaku. »Ja,« je potrdilo dekle. »Kaj?« je bleknil mladi mož. »Ali me niste vprašali, če *em iz Nsvj Yorka,« je reklo dekle. »Oh, seveda,« je pokimal mladi mož. »JVo, od tam scm.« je reklo dekle. »Nisem vedel, da ste od tam,« je priznal mladi mož. »Vem, da nlste,« je reklo dekle. Mladi moz se je skušal po filmsko nasmehniti. »Kako sie to vedeli?« je vprašal. »Joj, tega pa res ne vem,« je rekla. »Ali greste v Sacra-mento?« »Da,« je rekel. »In vi?« »Jaz tudi.« »Kaj počnp.te tako daleč od doma?« je vpra-šal. »New York ni moj dom,« je rekla. »Tam sem se rodila, živim pa že vseskozi v San Franciscu, le nekaj mesecev scm preživela v New Yorku.« »Ali je to vss čas, kar ste živeli v New Yorku?« je vprašal. »Da,« je rekla, »samo tislih pet mcse-cev po rojstvu.« »Jaz sem rojen v Scui Frandscu,« je rekel. »Toliko prostora je na teh dveh sedežih, ali ne bi morda sedli semkaj na sonce?« je pristavil z resnično muko. »Zakaj pa ne,« je rekla in sedla nasproti njega. »Pravkar sem se domislil, da bi jo mahnil v Sacramento s posebnim nedeljskim popustom,« je reksl. »V Sacrdmentu sem bila tri-krat.« Mladi moz je pastajal srečen. Sonce je bilo močno in toplo, in dekle je bilo čudovito. Razen če se ni pošteno motil — ali če bi ga v ponede-Ijek zjutraj ustrslili, če bi Amerika stopila v voj-no in bi moral k vojakom, da se pusti ubiti v nič kaj dober navien — je vedel, da bo nekoč šel na delo, se poročil z dekletom in si ustvaril dom. Sedel je nazaj na sonce in se romantično smeh-Ijal njej, ki se je tudi predajala romanci. (Iz angl. prevedla Alenka Jenko) aktuilnih pojmov A A1 i e n a c i j a. Zelo 4*ro je, da se je v tem stoletju o alienaciji tolilkoi govorilo, ker je dobil ta pojav s tem močne filozofcke in umetniške obrazlo-žitve. Vendar pa ni doto«, da njen nasprotni pro ces, desalienacija, fci je v bistvu proces humaniziraiija in očloveteja človeika, ni zadostno stopil v sfere sodobnih, flozofskih, zmamstvemih in umetniških zanimamj. V ostvarjenju in pospeševa-nju tega procesa je namsfcfi smisel in usoda socia-lizma na skrajni črti. Avantgardizem. lLi avantgardem danes ne pomeni isto kot včeraj, vadar pa kakor tudi včeraj pomeni biti najbolj izpatfsvljem del progresrmih gdtoanj, boriti se ne samo z uradnimi komzexvatwr-niimi silami, arapaJc tudi t alanii, ki so bile avant-gardne do včeraj in ki daoBto niso več. Tako avamtgarda v umetaosti ni samo tam, kjer se je treba bojevati za moderno liiteraturo, kakor je to bilo mogoče do v&taj, amipak tam, kjer se i š č e j o pota avtentič«ga razvoja umetnosti r nadrasti te literature in t ustvairjalni negaciji nje-nega obstoja. D D o g m a t i z e m. V tasfcvu defeiktnost zavesti. Vsi dogmatiki so na nek način invalidi mišljenja. E Estetizem. V odsotoosti pomembnih in gi-balnih idej v estetiki dvajsetega stoletja je ta estet-ska drobnarija, ki se iramiie estetizem, popolno-ma normalen in razumljto pojav. V estetiki upo-rabljajte žive in sodobne Hieje, ki bi preokuipirale ustvarjalne duhove, pa bo tudi estetizma manj, od-krijte njegovo formalLstično praznino, pa mu boste spodkopali korenine. I Integracija kulture in umetno-s t i. Nd samo jugoslovanski, ampak svetovni pro-blean, ki z neizprosnostjaagodpvinsltega razvoja in-tegrira bližnje ali daljne-in najrazličmejše kulture, kulture primitivnih narodov s kulturami visokocivi-liziranih dežel. Specafičnoit jugoslovamske današnje kultume integracije je tnnfl v vlogi, ki jo mora odi-grati subjektivtni faiktor z zsvestnimi napori k zbli-žamju in afirmaciji nacdomHniih kultur. Iracionalizem. Je eno dejamje, emo odfkritje v zgodovini kulture in umefaosti. Kljub vsemu je uspel nekoliko spremeniiti strukturo sodobnega mi-šljenja. Tega se je treba zivedati. L Leninizem v zveai marksizeim-lenainiizeim ni sinonim marksizma. Prohsem ozmačuje revolucio-narno leninsko uporabljanje marksizma v praksi in predstavlja novo etapo v razvoju mairiksizma. IVI Modernizem jev odnosu do modernega isto, kar je kič v odnosu do umetnosti; v svojem bistvu je samo imitacija modermega, nosalec njego- viih zunanjiih oznak, ne pa tudi ena od njegovih oblik. Modernizem je torej svojevrstma obliika kiča. O Ontologizem. Namesto tez kritičnega rea-lizma, ki jih je ognjevdto zastopal Belinski, name-sto težnje intuicizma in iracionalizma, da prodreta , v globino olovekovega bitja in vztrajanja, da se do-jame in vtelesi strufctura teka zavesti ali da se upo-rabi teorija odraza, je prišlo zadnji čas na čelo estetskdh teorij upanja mnenje, da lahiko samo onto-loško stališče odigra mesijansko vlogo pri razlaga-nju in tolmačenju umetnosti. To, da sodobni este-tiki in filozofi poudarjajo absolutno važnost onto-loškega aspekta za estetiko, je povsem normalna stvar. Pustite jih! — tudi drugi so pred njimi de-lali isto in skozi probleme svojega časa videli pro-blame vseh časov, pa jih je zgodovina vseeno pre-šla. Vendar pa je čas razumeti, da se razvoj in bi-enega zornega kota, pa čeprav bi imel podporo v dejstvih in v konkretni stvarnosti, da se morata bi-stvo in razvoj umetnosti gledati dialektično in integralno. Pesimizem in optiz em. Rekli smo: sooializem ne more avtomatično prinesti Ijudein tu-di srečo, amjpak predvseim bolj pogoje življenja in dela. Sreča je povsem indiividuailina zadeva in nl vedno odvisna od materialndh pogojev. Zato glede pesimizma im optimizma v umetnosti socialistionega obdobja ne smemo prezgcdaj smatrati, da bo socia-listiono obdobje abBolubno »optimiisitičino« obdobje za ljudi, ki v njem žive. Publika ni samo konzumeimt kuiture in umet-nosti. To je tudi človek, o katerem pišemo in od kogar smo v skrajnem primeru v ustvarjalni inspd-raciji odvisni, čigar problemi so tudi naši prableini, torej profolemi člaveka sodoibne umetnosti. S Sodobnost. če rečemo, da je sodoben Ho-mer, kaj bomo potem rekli za Joycea, ali na primer za Dobrico čosiča? Odividno je, da te tni sodobnasti niso enake. Pojem, ki ga za njih uporabljamo in s tem med njimi, brišemo raasMke, se tako sam pri-palje do vprašanja. Ali lahko za njih rečemo, da so avtentični, močni? Sodobnost mora veodar ozna-čevati nekaj sodobmega, nekaj, kar ima obeležje ča-sa, v katerem živimo, ne pa neko splašno, nečasavno kategorijo. Shematizem. Staloa nesposofanost dialektič-nega mišljenja. Posebno je privilegiran na nekaterih univerziltetoilh katedrah. Z Z a p a d. Desetletja so naši intelektualci s pol-nimi ušti izgovarjali ime tega dela isveta in se po-našali s poznavanjeim zapadne kuiture in umetnosti. Zadnijih petnajst let pa smo priča procesom, v ka-teriih somce Zapada v naši zavesti temni pred po-tencialniimi močini sveta, ki ima večje perspektiive im več duho-vne in moraLne svežine. Del naših no-tranjih bojev, posebno v kultumo-umetniški zavesti, je rezultat teh procesov. PROIZVODKO PODJETJE ELEKTRARNA SAVA KRANJ proizvaja v svojih obratih: HE SAVA — KRANJ HE KOKRA — KRANJ HE SORA — FU2INE HE SORA — ŠKOFJA LOKA HE PRISTAVA — TRŽIC HE RUDNO HE CERKLJE električno energijo za industrijo in široko potrošnjo. REMONTNA DELAVNICA podjetja prevzame vsa vzdrževalna dela elektro-strojne stroke. Izvaja revizije vseh elektro-strojnih naprav v elektrogospodarstvu in izven njega. Kmalu nasvidenje Prejšnji petek je gostovol v Moriboru Ijubljanskj APZ Tone Tomšič. Gostovanje je priredil mariborski študentski list Kotedra, \n je dal koncert kot celovečerno predstavo v dvcrani kino Union. Razgovori o tem koncertu so se pričeli že mesec dni poprej; dokončno je bilo rešeno to vprašanje šele zadnji dan. Pravtako je bil sam koncert najav-Ijen 30 ur popreje. Nikakor se ni mogla dobiti dvo-rana. Sekretar sveta Svobode okraja Maribor, tov. Citer šlager, se ni strinjal, da bi taka kulturna ma-nifestacija bila odigrana v dvorani kino Unicoia, ker gre za določeno stevilo kino predstav in kul-turnih prireditev, med katere je tov. Citar šlager prišteval »gostcvanje nekega žonglerja, hipnotizerja itd.« Izjavil je delegatom (!?) Katedre in APZ po končanem posvetovanju s kulturnimi delavci Mari-bora, da bi to bila »nelojalna konkuremca.« Šele po intervenciji pri tov. Babiču, predsedniku sveta Svo-bode LRS, je uspelo doTsiti dvorano, vkljulb pro-t&stom tov. šlagera, ki je ob tej priložnosti rekel: »Jaz kot sekretar sveta Svobod še vedno to prepo-vedujem.« Maratonska vojna se je razvijala okoli 45 km, na kolesih hitirih avtobusov, z žrtvovanjem dragocenega študentskega časa in z brezštevilnimi telefonskimi razgovori. Prišel, videl, zmogal... Pred odhodom se je na vseh abr&zih zrcaliJa za-skrbljenost in strah, kex je prejšnje leto gostoval »Vinlko Vodopivec,« ki je doživel popoln polom, o katerem so pisali.tudi časopisi. Krenili smo z avtobusi popoldne okoli pete ure. V &t. Petru smo si ogledali Rimsko pokopališče, ki je zelo lepo urejeno in so se člani zbora vpisali v spomiiriisko knjigo. čas je hitro patekal ob botrova-njti kart, smeha in dobre volje. Prispeli smo okoli šestih zvečer ter po dolgem 5akanju odšli v srednjo ekonomsko šolo, kjer je bila proba. Koncert se je pričel točno. Bili smo pri-jetno iznenadeni, ko smo zagledali okusne reklame o gostovanju našega APZ. Organizitorji so nas strašili, da je bila ta dan že ena kulturna priredi-tev in da je jutri delovni dan. Vendar naši pevci imajo že svoje občinstvo v Mariboru, na katerega so vedno napjavili dober vtis. Dvorana je bila sko-raj polna. In takoj je zavladala tišina. Famtje so bili oblečeni v modre obleke. Aplavz. Za njimi so gra-ciozsno prikorakale dekleta v sivih oblefeah in v dvo-rani je začelo grmeti. Ko pa je pred zibor stopiil di-rigent, se je vsa dvorana spremenila v &no samo naivdoišenje, ki je dolgo trajalo. Na obrazu dirigenta Lojzeta Lebiča smo lahko opazili zaskrbljenost, ker, če sodimo po samem aplavzu, je publika veliko pri-čakovala. Gledalce je pozdravil konferansje Jo-že Humer, za tem pa so prešli na izrvajanje prograrna, ki je bil sestavljen iz dveti delov s krajšo pauzo. Prva točka programa je bilo izvajanje »Liquide per l'amore« sikladatelja I "arenzia. Publika jo je navdušemo sprejela m dolgo ploskala. Sam zače-tek je napovedoval odlično predstavo. V prvem de-lu so izvedli šest took, med katerimi so bile: »Gau-dia principium« Gallusa, Dieslerov »Vorspruch«, potem »Ljuibezem brez uipa« sk,ladat©lja, ki jo je Stojan Kerbler: Idila pufblika sfprejela brez kake rezerve, največ uspeha pa je doživella zadnja tooka prvega dela »Ai Xodo« Karabitelaew(kwga. Ta koinec je bil buren. Publika je dvakrat pdkilicala dirigenta na oder in zahtevala ponovitev. Aplavzi so se pretvorili v skamdiranje. V pavtzi je bila publika zelo zadovoljna in se med seboj zadovoljno pogovarjala. Vendar pa je bil dirigent zaskrtkljen. Drugi del je daljši, težje pesmi so, publiko pa se ne sme razočaraiti. V dniigem delu se je konferansje moral nekajkrat klanja;ti pred »pubMko za prebrani Vremšakov tekst »Ziljska ohcet«. Prav tako je navdušil publiko z re-citacijo Tomčeve pesmi »Pojdkno spat.« Publika pa je bila z zborom vseskozi zadovoljna. Zanimivo je še to, da je bila publika zelo mešana, ploskali pa so vsi enako. Polno dvorano je še posebej navdušil solist Lovro Rešelk v Vremšakovem »Zelenean Ju-riju« in nekajkrat se je moral vrmiti pred publiko. Program so zaključili z delom »Kad igra kolo« skladatelja Papandopula. Jože Humer je bral tekst izredno, tako da je pubbko popolnoima hipnotiziral. Lojze je začel dirigir&ti po prisrčnem aplavzu. Ko-nec je bil nepričakovan; vsa dvorana je skandirala, ko je predstavnik »Katedre« Jože Nemec izročil darilo dirigentu. Nekajkrat ga je publika poklicala na" oder in zbor je v zahvalo publiki in listu »Kated-ra« zapel še eno pesem. S tem pa še ni bilo kooiča-no. Publika je sedela in ploskala. Lojze Lebič je še erikrat navdušil publiko, ko je izvajal Kodalyjev »Seki Keservesz.« In kakšno veselje je bilo šele v garderobi! Vsi so z vsem glasam peli: »še ga bomo pild ...« Obkolili so dirigenta, eden pa je dirigiral. Peli so dolgo, za tem pa jim je bila v »Braniku« prirejena večerja. Ponovno so se damačini zahvalili, zdaj s kozarcem vina. V imenu zbora je dala poiklon blondinka, z nskaj besedami. Lojze _se -je zahvalil in vesel sprejel skromno darilce. Ves radosten, je dvignil darilo v zrak in vsi so lahko videld po od-sevi, da je to žlica za čevlje, in to zelene barve ... Navdušenju ni bilo komca. Vso pot jih je sprem-ljala pesem in besede domačinov: »Vrnite se kmatu...« Čigav malomaren odnos ? član pripravljalnega odbora za prireditve v okvi-ru tedna pravnika, tov. Drago Mirošič, je v članku Malomaren odnos (Tribuna, 17.4.1963) pojasrul, za-kaj na njihovi prireditvi ni nastopil Koroški aka-demski oktet. Ker je dogodek prikazan povsem tendenciozno, dodajam kot predsednik okteta nekaj dejstev, ki niso bila omenjena. 27. marca scm govoril s tov. Mirošičcm prvič in zadnjič pred proslavo. Zabeležil sem si dan in uro nastopa ter deja!, da lahko nastopimo. O kraju na-stopa, trajanju in sestavi programa ter o ostalih pogojih ni bilo govora. Za nastop sva se torej le dogovarjala. Dogovora nikakor nisva sklenila, ker ni bilo bistvenih sestavin. 8. aprila je eden pevcev okteta res službeno od-potoval. Prirediteljem sem želel sporočiti, da ne bo-mo mogli sodelovati, v kolikor še računajo na nas. Se\reda je to sekundarnega pomena. Na pravni fakulteti je naš ansambel nastopal že dvakrat. Nastopil bi tudi tretjič, če bi bil nastop dogovorjen. ^C^r^iPi Wv^ Joco 2nidaršič: Maj Umetnost in publika IRENA ¦MHB 2ERJAL Mnogo )e poti, po koterlh skušojo umetniki prlti do svojegg občinstvo In jim prlbližati svoje stvaritve. Skoro) vsako umetnost, kl hoče imeti svojo publlko, pride večkrat do svojih negacij in konfliktnih kompro-mlsov. če Je umetnost polnost Idej In roočan ustvarjolnl ia ustvar)q)oči tok, )e nobena ovira ne more zatreti in unlčiti, če pa Je le zunanja ma-niro In efemerna pozo, jepač nl škoda.____________________________ V našean času si skoraj vsaka vrsta umetnosti Mrira poti do občinstva in te pcrti so zeto različne. Pri tem uporalbljajo umetniki tiste metode, ki se jim zde za dosego vsakega cilja najbolj primerne in efektne. Zgodi se, da so metode zelo ce-neni reklamna triki; vLasih je način pri-bldžanja publiki povsem psihološko prera-čunan in zgodi se, da postane naičin pri-stopanja uimetmina zase. Vedno so tehnični triki, očitni ali ne, obstajali; prilagodili so se trenutni adek-vaitni obliki uanefcniškega dela, se včasih prelevili v mondenost in trenutno modo, včasih pa tudi prerasli zgolj refklaimini cILj in presegli meje, ki so si jih avtorja zastavili. Nič nas ne moti, če so propa-gandnd triki zgolj metoda pristopanja k publiki, čim pa začno umetnost prilagoje-valti povsem nebistvenaim in trenutmim ka-pricam nekega okolja in časa, se vse dogajanje in delovanja izrodi v nesmisel. V povojnih Ietih se je morala gledališfca umetaast najbolj borftti za svoje občiin-stvo in iskati raane poti, da bi obdržala svoje gledalce. Način podajanja umetoine se je v kvalitetiaiih modernih stvaritvah j prenovSl. Sprememla se je struktura dra-me, sprjmenil način podajaraja likav iin sedanji načdn gibanja po prizorišču je zelo podoben baletnim gibam. Statika in dmamika grupacij in pasameznikov nista več samo »posnamanje ljudi iz življeroja«; vse issžareva ne&o interno skladmost s predimeti, prastoram in tempom dogaja-nja. Nehote se nam v zaznavanje vsilijo neke nove dimenzije in svojska doživet-ja. Najbolj intimno pasredavanje dram-skega dela občinstivu je gledališče v kro-gu, prevzeto iz grške antike. Tako pred-vajana umetnina lahko vzgoji celotno Stran 8 gledalčevo osebnast s svajimi avočmimi, viaua1niim.'i, prostonskimli ter svefclobnimi učdnki. S takšnim pristapanjem k svojemu cft>-čiatistvu delo lahko samo pridobi na svaji sugestivnositi in umetništo vrednosti. Miš-ljeni so pri tem postopki modemega gle-dallišča, ki je kljub vsem oditkom dosegto veflike uespehe. Odpovedali pa so njegovi po&kusi, da bi se afirmiralo s pomočjo filma in tele-vizije. Afirmiralo se je mnogo gledališkiih igralcev in netkaj režiiserjev, gledališka dela kot taka pa se niti na televtiizijskeim niti na filmsikem ekranu niso mogJa afir-mirabi. Podajanje patencirane patetične mim.'ilke, izrazitost gibanja, pozerstvo, ustaljena statičnost sceon ter celovitost sli-ke — izraziti eleonenti dramske umebno-sti — se v ateljejih spreanene v grotesko, če niso popolnoma prenovljeni in si ne snamejo gledaliških mask. Ne smemo pa prezreti, da se posamezne umetmastne zvrsti lahko vskladdjo in vplivajo druga na drugo; seveda fikn ni dal gledališču ti-stega, kar je od njega prevzel. In v svoji vnemi, pridobiti si čimveč gledadcev, je zašeil v ceneno prodajo banainih trikov in idolov. V svojem raaponu mu je tetono-kratsko in skomercializdraino okoflje vsa-lilo vrsto pcnjavov, ki so ga amejevali in še vedno zavirajo njegov umetniški razvaj. Film je bolj sugestiven kot knjiga, ob-Cinsbvo raje gleda dinamično in kričeče izoblikovamo zgodbo, kateri pasivno in sproščeno sledi, kot »fiuhaparne« in »fi-lozoifirajoče« ramane; saj si nihče v da-našnjem svetu ne želi postaH »knjižiri^ molj« in si »prenapeti možgane«. V zgoraj navedenih primerih filmov gre torej za prilagoditev umebnasbi naivnim in docela zmanjšanini estebskim zahtevam manj razgledanega in estetsko razvitega gledalca; tisto, kar bi mora5o brtd ssano zurvanja prapaigandina oblika, je že ta lažna ametnast absorbirala pod geslom, češ da je to umetraost za široke množice. Občinstvo se je začedo navduševati nad naaornimi, bujnimd fotografijami in s tem postalo neodporno pred poplitve-njem svojih estetskih sposobnosti, kar je reklamma propaganda dosegla s pamočjo zunanjih indiskretnih učinkov čutaiega dra-žemja na račun globine in interaziivnega miselnega poleta. Potagrafija je v razmih dimenzijah in stilih začela konkurirati uipodabLjaijioči umetnositi. Ta pa je iskala nove izrazne poti v raznih — izmih, v postopndh fa-zah je na&azafla neizmemo možno»ti upo-dabljanja sveta v vseh umetnostih vrstah, saana pa je izostrila svoje — izme v sikrajno jubjetethmo upodabljanje in brez-vezno-5ab!onsko-(nerodnio relativizactijo svo-jah moanosti. Umetnast vse&akor ne more a priori bita sredstvo uveljavljanja nečesa, kar z njo mima direfetinega humanega stika. še veaji cilj in abenem pobuda za razvoj ji j« bila življenjska resnica. TEKSTILNA TOVARNA SVILANU KAMNIK SPECIALIZIRANO PODJETJE ZA PROIZVODKJO FROTIRJA PROIZVAJA: Brisače raznih dimenzij, barv in vzcrcev Brisače z emblemi in napisi za hotele, ladje, bolnlšnlce, ustanove, podjetja itd. Damske in moške plašče zo plažo in dom Damske jope \i tiskanega frotirja Lepljeni frotir za opremo kopalnic Odeje iz frotirja Kopalne rjutie Kopalne blazine Damske torbice za plažo Damske natikače za plaio Prl nakupu izdelkov iz frotirjo glejte na naš zaščitnl znak, kl vom fe jamstvo za odiično kokovost in sodobno izdelavo. ZGRESEN POLK Ob novem jugoslovanskem filmu »Zgodnja jesen« če me hoče kdo o čem poučiti, je prvo, kar zahtevam od njega, to, da je razum-Ijiv. Sicer je ves njegov trud nesmiseln, moj posluh zanj pa je čista izguba časa. Pri umetnosU je stvar še nekoliko dru-gačna. Delo, ki poučuje, navadno ne zade^ ne prave strune pri svojem bralcu oziro-ma gledalcu. če pa pri tem ni niti razum-Ijivo, ali pa je toliko naivno in samo sebi nasprotno, da mu enostavno ne moremo verjeti, je gotovo zgrešilo svoj namen. To velja končno tudi za filmsko umetnost. * »Zgodnja jesen« režserja Toma Janjiča je nedvomno film, ki ima umetniške pre-tenzije. Poleg tega je film, ki skuša biti sodoben. Saj je posegel po sodobni, celo nekoliko delikatni temi — ločitev. Avtorju, ki se loti takšnega proble-ma, je treba priznati pogum. Toda ko za-puščamo kinodvorano, enostavno ne vemo, pri čem smo. čutimo, da nam je hotel avtor v filmu nekaj povedati (le redko tudi ispovedati), da nas je hotel celo o nečem poučiti, toda kaj naj bi to bilo, si preprosto nismo na jasnem. Film se skoraj izključno omejuje na trenja, njihovo jedro je vedno hčerkina upornost; prav glede te pa nastane temelj-ni nesporazum med režiserjem in gledal-cem. Postavlja se namreč vprašanje, ali ta resnično izvira iz botečine zaradi nepo-polnosti družine, resničnega pomanjkanja in potrebe po pravem očetu. Režiser se je v filmu očitno trudil, da bi gledalca pre-pričal o tem. (Hčerkin odgovor materi: Zakaj pa sta se ločila? Prej nista bila sa-ma; hčerkina pot k očetu idr.) Gledalec pa tem režiserjevim prizadevanjem ne ver-jame in to iz čisto preprostega -razloga: ker si ne dd dopovedati nečesa drugega, česar sam ne verjame; verjame pa le ti-sto, o čemer se prepriča na lastne oči. Tako vidi gledalec v filmu predvsem hčerkino nesramnost, razvajenost in egoi-zem. Bolečina, na katero kaže režiser, pa ostaja zanj zgolj igra. Eden izmed nači-nov, s katerimi skuša pretrgati nastalo zvezo med svojo materjo in zdravmikom. Da so ti načini pri njej lahko celo ba-nalni, nam pričajo poslednji prizori filma. Režiser je hotel torej postaviti v ospred-je problem ločitve. Gledalec pa s tem ni-ma kaj početi; v filmu vidi namreč vzgoj-ni problem. Režiser govori o nečem, česar mu gledalec ne verjame, ne razreši pa tu stega, kar gledalec od njega pričakuje. Pouk je torej zgrešen. Zaradi tega ne moremo filma kot celoto označiti za umetnino. Da pa bi bil film sodoben, ne zadošča samo dejstvo, da obravnava sodoben problem. Tu je važen predvsem pristop, ki ga imata reziser in scenarist pri oblikovanju tematike, kot tudi sama izdelanost filma, ki naj zagoto-vita obveznost gledalca, da sam zavzame določeno stališče ob prikazanem proble-mu. Tu pa stoji film na dokaj trhlih no-gah. Predvsem so UJci v filmu bledi. To velja tako za mater, za katero ne vemo ničesar drugega kot to, da je ločena žena, da je neodločna in da razvaja svojega otroka. še huje je pri očetu. Z njim sta režiser in scenarist opravila kar mimo-grede. Označila sta ga za malce priletnega lahkoživca. Tudi krivdo za ločitev sta, kot vse kaže, enostavno zvrnila nanj, pri če-mer se nista potrudila, da bi ločitev, vsaj malo, tudi pojasnila. Skratka, sled-nje sta odpravila kar brez komentarja. Poseben problem v filmu je lik hčerke. Temu zaradi njegove neživljenjskosti eno-stavno ne moremo verjeti. Dekle zivi v druzbi svojih kolegov, pravih gimnazijskih divjakov, je pa prava bela vrana med nfi-mi. Sama je vendarle nekje že dorasla, njeno obnašanje pa bi lahko pripisali predšolskemu, kvečjemu še osnovnošolske-mu otroku. Tudi lik zdravnika Saše je či-sto neizrazit. Ob takšnih slabostih je film seveda malo verjeten, kaj šele obvezen; s tem pa bi tudi težko rekli, da je v resnid sodoben. Iz svojih bledih vlog so igralci iztisnili kar največ mogoče. Tako so na posamez-nih mestih, v preprostih življenjskih prU zorih (prizori med dijaki, prizori pričako-vanja, ijubezenski prizori), celo prepričali. Polnokrvnosti pa svojim likom seveda ni-so mogli dati. Režiser Toma Janjič je tudi tokrat pokazal dobro tehnično znanje, za-radi katerega je uspel obdržati film nad črto najnižje filmske plaže. Poglavitnih vsebinskih napak filma pa s tem seveda ni mogel odpraviti. Film si je postavil nekakšen motto v verzih pesnika Ujeviča: »Kako težko je bi-ti slab, kako težko je biti sam in biti star, a biti mlad«. V njih je skrita neka resnica. Dejstvo pa je, da ji bolestnost fedino ta-ko lahko označim obnašanje hčerke) ne more biti protiutež. Prava bolečina pa vedno najde tudi poi do rc&umevanja. IngoPai Twist in jazz Toda v Soči ni biEo plesa Prva stvar, ki me je presenetila na reviji študentskih zabavnih in jazz ansamblov v Festivalni dvorani —: SOCI, je bilo razme-roma precejšnje število obiskovalcev. Za-kaj prireditev, ki sta jo v petek 26. aprila organizirala kulturna komisija pri ZŠJ in pa naše glasilo Tribuna, je bila vsekakor vredna obiska. Kaj pravzaprav pretnorejo naši vrstniki na področju zabavne glasbe in jazza? — To je vprašanje, ki bi moralo zanimati vsakega ljubitelja glasbe v na-šem mestu, in prepričan sem, da je teh več kot 400, kolikor se nas je zbralo na reviji amatersklh jazz ansamblov v elitni ljubljanski plesni dvorani. Nedvomno je za to precej kriva pomanjkljiva reklama za ta sicer dobro prirejeni večer, ne strinjam pa se z mnenjem nekaterih, da je v Ljubljani malo takih mladih ljudi, ki bi hoteli poslušati svoje vrstnike, ne da bi mogli plesati ob tej glasbi. Keij premoremo? Torej, kaj premoremo md — Ijubljansika mladina — v zabavmi glasbi in jazzu? Veliko ali malo, dosti ali nič? Tvegano in nehvaležno bi bilo odgovarjati na to vpra-šanje. Nekateri poslušalci petikovega veče-ra so bili morda razočarani, drugi spet _jrijetno presenečeni, tistemu pa, ki vse-skozi spremlja amatersko glasbeno življe-tije v Ljtibljani, je bil petkov večer revi-ja, ki naim je pokazala, kdo je kaj napre-loval in kaliko! Pri tem vprašanju pa labko vsaj v enem smislu zatrdno odgo-irorimo; namreč — da nihče ni nazadoval! To tudi ne bi bilo prav pri tako mJadih klasbenikih, ki so nastopali v petek v So-51. Kajti bolj ko mlad človek dozoreiva, več si želi od glasbe, tako kot posktšalec, Le bolj pa ko-t izvajalec. če k temu pri-štejemo še navdušanost in zavzetost, ka-iršno lahko prispevajo samo mladi, po-:em nas glasbeni večer v Soči ne bi smel razočarati. In zadovoljni smo, da zdaj lah-(cd ugotavljamo: Niso nas razočarali Ppvi so se povzpeli na oder člani orKe' *tra Shadows s pevcem Perom Diroiitriije-f5cem. Na spofedu so imeli klaslčnl re-pertoar z ljubljanskih mladinskih plesov: iixieland, twist in madiisom. Pokaaali so, ia so se vest.no pripravili in so imeld do-3ro ,naštudirane' aranžma.je, vendar pa jim zamerimo, da se niso potrudili poka-tati kaj več kot solisti. Imeli so precej vwinga (Dixieland številka I.) im precej ;reme. Pri prvih dveh papevkah, ki jifo |e pel Pero Dimitrijevič, njihov stalni spremljevalec na študentskih plesih v Na- selju, so zaigrali v ne&diko prehitrem tempu, česar pa jim nihiče ni preveč za-meril, saj niiso plesall. Pero je bil dotoer, tada ne preveč izvaren. V celoti je orke-ster pofcazal, da dobro obvlada svojo zvrst. Za Shadowsi je nastopil ansamibl Com-bo, fci je imel toferat v svoji sredi d!va votealista: »belo rožo iz Atein« — Ivamiko Kraiševec ter miladega olbetajočega Lada Leskovarja. Lado je takrait nastopil v no-vem okolju, ker je na» petkovem večeru za svoj nastop izforal tri malane klasičme komipoizicije jazza: Summertime, Pennies froin heaven in pa My funny valerafcine. Po-kazal se je torej v povsem drugi lučfi kot ga paznajo poslušalci radia: ped je jaaz. Prva in zadnja izmed omenjenih treh skladb sodita med najboltje zapete pesmi v Ladovem repertoarju sploh, in to je po-trdill tudi minuli petek; zlasti pri očarljM My funny valentine nas je potegnil za se-boj, to pa je največ, kar pevec lahko do seže prl občinsbvu. Lado Leskovar je po nastopu izjavil, da se je kar dobro znašel s »komlbovci« in da bi rad pel še več jaz-za kot dosJej, predvsem bi rad kaj posnel na radiu. V isti sapi pa je povedal tudi, da se sam še ne čuiti dovolj zrelega, da bi snemal jam skladbe z radijskimi glas-beniki. Naj priponmim, da v tem sraislu morda res še ni zrel, a da mu do takšne zrelosti ne manjka dosti. Končno je Lado še poudaril, da pocsdravlja vsako prire-ditev kot je bUa petkova; tudi drugi na-stapajodi so izjavili: »Takšnih srečanj čim več!« Oricester Oomtoo se je postavil z dve-ma dokaj izvirnkna in sodobnima aranž-maijema (Vprašaj, Lady iis a tramp), diru-ga5e pa je imel precaj slato ritein, čepraiv je bil basi&t Marko Brifah dober. Kvintet MT je bil edeii iamed ti&tih za-sedb, ki so se našle in skupno pripra-vile posebej za ta večer zabavne glasbe. Presenetili so z dofcaj nenavadno zasedbo (vsaj pri amaterskih oiikestnih) dn — kot so v uvadu sami poudarili — tudi s pre-cej nemavadno glasbo: jazzcan, kakr^nega so igrali v ZDA v štiridesetih letih. Precej težavne aranžmaje za harmoniko in kla-rinet sta »Endi« Goršič in pa Mitja Kaj-fež (Mt) oddgrala skorajda brez napake. Mitji Kajfežu se je poznalo, da je v zad-njem času posrvetil precej časa svoje-mu ii^struonentu in je bil tokrat dober: svojemu igranju je dal več doživetdisti iin nežnosti ter ga je bilo veselje poslušati. Klavir in ritem nista zaostajala. Kot predzadnji orkester smo poslušali Albatrase. Pri njih bi amenil le, da so precej presenetili z bosso novo; izvedbi in aranžmaju skladbe Desafinado nimamo kasj zameriiti, čeprav je biil sicer pevec Mifoa Jazbinšek precej slab. Na koncu smo doflaikaili še težko priča- Orkestrom so se pridružili vokalni solisti in se skušali tudi v jazzu. Lado Leskovar je t interpretaciji treh standardov iz sveta jazza dokazal, da ima veliko smisla tudi za ta način interpretiranja. kovani Kvartet Tomaževdč — faintje so nam. namreč obetali mero čistega jaasKa. Orkester so sestavljala: pozavnist Peter Hudobivniik (Peresce), piani»t Miha To-maž&vič, basist Marko Brifah in bobnar Marijan Loborec. čeprav so mnenja pre-cej deljena in je ta ansamtoel težko pri-merjati z dirugimi, ki so nastopili v petefc zvečeir v SOČI, je bil po mojem mmenju Kvartet Tomaževič najboljši ansambel ve-čera. Za to imajo skoraj enake zasluge skoraj vsi štirje člani kvarteta. Trudili so se, da bi nam igrali kar se da sadoben jazz in to jim je delno tudi uspelo. Pozav-nist Peter Hudobivnik je pofcazal, da na-preduje in da veliko obeta. Zlasti Lauro je zaigral s srcem in z veliiko občufcka. NaiVdušil nas je tudi pianist Milia Toma-že-vič. O drugih dveh pomeje. Po koDfčaneim nasfcopu vseh najboljših ljubLjanslkih. amaterskih ansamblov (pogre-šali smo kvartet Dragana Popaviča) je bil v SOČI do pozno v noč jam session. Na-stopajočim glasbenikom sta se pridruži-la še kitarista Marinko Janlkovič in Ferlež Milan. To amenjam posebno zato, ker kitara v uradnem delu večera ni dobila pravega mesta. In Se zo konec Vsa nastoipajoči so bili navdušeni nad pefckovo prireditvijo, a tudi občinstvo si je marsikdaj ogrelo dlani. Pridružfi^jemo se željam številniii navzočdh, da bi bilo taikšnih revij in jain sessionov čim več, saj ne pomenijo le razvednila mladim Iju-biteljem glastoe, temveč so tudi velika vapodbuda za napredeik zaibavne glasbe in jazza. Mladina na plesih namreč vse pre^ malo posluša, kaj igrajo in kako, tako da tudi iavajalce premalo skrbi, kaj bodo igrali iin kako. Razumljiivo je, da je težje zadovoljiti poslušalca kot pa plesalca. Omeniti velja še, da je bila diva dni pozneje, to je v nedeljo zjutraj, v dvorani kina Union podobna revija mladinskih aiisamblov. če ena lastovka ne naredi po-mladi, morda jo bosta pa dve? POSLUŠALEC Op. ur. Nastop na reviji zdbavnih in jazz ansamblvD so obljubili tudi ansambli Stompers, Kvartet Dragcma. Popoviča in Solisti, vendar so zaradi objektivnih razlo-gov udeležbo odpovedali. Charlotte Armstrong Kajbi storil ti? 3 Bila sem popoLnoma zunedena, saj sem videla, kaj se dogaja. Nekega strašnega juitra sem ji posku-sila povedati, da sem jaz zaljubljena vanj. Moja sestrična pa me je samo pogledala s svojimi zele-nimi očmi. Mislila je, da sem ga samo poveličevala. Ni se mi pustila nadlegovati. Domnevala sem, da je vldela tam pri naslednjih vratih brezsikrbnost, vamost iii mir — za Eddie- jem tn po vseh newyorških peripetijah. In___ kaj sem mogla jaz ob tem? Morda se je vanj res zalju- bila. Morda je vse prav tako..... Ne vem. Jaz sem preprosto apazovala, kako mi ga je trgala izpred oči. Videla sem, da se je John Lookhart vanjo zalju-bil. Potem sta se zarooila in teta May mi je to po-vedala. Morala bi biti na svatbi in jima dati dari-lo. Jaz pa sean vse to odklonila. Zavedala sem se, da sem v tem položaju popol-noma sama. Morala sem kupiti poročno darilo in ljubko itl preko te poroke ter svojo muko skriti, kakor sem pač znala. Morala sem se obnašati kar najlepše. Spomiinjati sem se morala, da me John pozna kot veselega otroka in morala bi mu ahraniti to za zmeraj. Morala sean šte*i leta in razsumeti, da jih sicer imam dvaindvajset, da pa jih ima on ven-dar že petintrideset; te vrzeli bi jaz ne mogla na-polnita in moja vdanost bi bila kljub vseinu zmeraj stara triinajst let. Morda boste razumeli, kako sem po vsem tem sovražila sestrično Maroio, neomaj-no°in divje, in ne da se povedati, kalko sem molila, da bi bila boljša in močnejša___ Deset dni pred poroko sem se peljala z avtobu-som — sama z vodilom v srou. Bila sem utrujena tn nisem mislila na nič, ko sem ob avtobusu neina-doma zagledala Eddieja McNaughtona tako živega, kakor sem živa jaz. Zavpila sem in potrkala po okenisiki šipi. To gi-banje ga je opozorilo. Zagledal me je, me spoznal in se nasmehnil na tisti svoj stari pokroviteljski način. Skočila sem s sedeža, pozvonila in se začela prerivati k vratom. Predem sem prišla do njih, me je avtobus že odpeljal za celo ulioo naprej. Tekla sem nazaj. Toda Eddie me ni čakal. Spraševala sem ljudi, opisovala sem ga, hodila po trgovinah. Nisem ga mogla najti. Kdo bi se spomnil vsako-gar, ki ga sreča? Ce bi bil v mojem položaju, kaj bi storil ti? Vededa sern, kaj moram storiti. Toda vodilo v mo-jih. prsiih mi ni dalo nobsne moči več. šla sem do-mov in sem vedela, kaj se bo zgodilo. Marcia je bila v knjižnicd in pisala pismo. če se mi je moje počutje tudi na zunaj poznalo, ko sem vstopila, sem morala biti utelešena nesreča. »Kaj se je zgodilo?« je zdolgočaseno vprašala in si dala konico peresnika v usta. Sem mogla storiti kaj drugega kot da je enostav-no vse povem? »Eddie McNaughton je živ. Videla sem ga na ulici. On ni mrtev.« Bilo je, kakor da bi prižgala vžigalico. Medle ze-lene oči so pričele žareti. »Bila sem v avtobuisu....« Začela sem, nenadama pa sem se ustrašila. »Marcia. Ne morem pomagati. Videla sem ga!« Začela je stdiskati pero, nato pa je vstala. »Ti si pokvarjena lažnivka!« je hudobno reflda. »Ne lažem...« »Seveda lažeš! To, kar praviš — je nemogoče!« »Ne, ni nemogoče. Zato ker je letalo zgorelo in niso mogli idenfcificirati ..« »Ti si mi&lila na to, ali ne?« je zakričala. »Blo-dila sd fcu oikoli voglov in mislila na to, dneve in tedne. O vtseh teh nesramnoistiih, ki bi mi jih sto-riila! Seveda si mislila na to. V redu, toda s tem ne boš prišla daleč! Vsakdo ve, kaj je s teboj. Nora si na Johma Lookharta in požrla bi se od ljubosumja. Povedala secm mami... Vedela sem, da boš pripra-vila kako sceno. Toda reči moram, da česa takega nisem pričakovala.« »Morala sem ti povedati,« sem rekla, kolikor sem mogla mirno »Videla sem ga. Kako bi te mogia pu-stiti v bigamijo?« »Bigamijo!« je vzrojila. »Kako moreš biti tako hudobna? Eddie je mrtev, mrtev, mrtev! In ti veš to talko kot jaz. Ti lažeš!« Stric Paul je slišal prerekanje in vtaknil svojo glavo skozi vrata. »Oče,« je zavpila Maroia, »pove-dala je najbolj groz-no laž!« »Videla sem Eddieja McNaughtona,« sem pono-vila. »On ni mrtev. Poskušala sem ga poiskati in govoriti z njim, pa nisem mogla.« »Draga moja,« je rekel stric Paul, njegove prijazne oči so bile videti prizadete. »Draga moja Nan, kako moreš biti tako sigurna?« Sploh ni vedel, kaj naj stori. »Izmišlja si,« je vpila Marcia. »Mojo poroko hoče preprečiti. Veš, da se ji John mota po glavi. Veš, da je bila vsa zelena. Johna poznaš in prav žal mi je bilo zanjo.« Moje ubogo težko srce je bdlo popolnoma na tleh. »Toda Eddie je stal tam na pločmiku .. .« »Morda,« je, poln upanja, dejal stric Paul, »jebila to samo kaika halucinaoija ....« Slabotno sem reikla, da naislim, da bi morali to zadržati. Komaj sem stala na nogah; ne lažem nikoli nisem lagala. »Zadržati!« Marcia je pobe&nela. »Ničesar nam nl treba čakati, in ona sama to ve. Olovek, ki je stal na plooniku! Kakšen opis bi labko bil? In John.. , oh, John... Kaj pravzaprav hočeš?« je vpila name. »Hočeš, da čakava sedem let? To hočeš?« Zamrmrala sem, da mi je žal, ocna pa je še kar naprej hodila gor in dol po sobi. »MoTali bd jo ustaviti pri tem Morali bi ji poiskati zdravnika, oče, in jo poslati stran od tod. Nikoli nisem še vi-dela kaj tako hudobnega in krutega! Ne smeš ji dovoliti, da bi povedala to blazno zgodbo Johnu. Zakaj moramo mi trp©ti, če je ana ljubosumn?a Zmeraj je bila.« »Ne,« sem reikla. »Lažnivfea si!« »Nisem bila vedno...« Toda n&sem ji mogla go-voriti. Njej ne ... INDEKS IN... Verjetno mnogi študentje ne ve-do, da je Barbara L i p o v š e k -Ščetinin nedvomno ena od najboljših jugoslovanskih alpinistk, če že ne najboljša, in tudi v med-narodnem merilu gotovo med tisti-mi plczalkami, ki spadajo v vrhun-ski razred. q Barbara je študentka filozof-ske fakultete, oddelka za geografi-jo in pravkar končuje tretje leto svojega študija. Svoj največji uspeh je skupno s svojim možem dosegla lani v Ita-liji, ko je avgusta preplezala »dire-tissimo« v Veliki Cini v Dolomitih. Ta vzpon je namreč šesta težav-nostna stopnja, ki je do tedaj še nihče od Jugoslovanov ni preplezal. t Na vprašanje, kaj jo poleg al-pinistike še zanima, je Barbara od-govorila: »Geografija ter glasba«. (Barbara igra klavir, in to ne sla-bo, za kar ima nedvomno zasluge tudi njen oče, lu je znan pianist). 0 Kaj misliš o refortni študija? »Jaz in ostali moji kolegi smo bili prvi ,poskusni zajčki. Leta 1960, ko smo pričeli s študijem, je bil nam-reč tudi na univerzflo uveden nov na-čin študija. Kar se tiče mojega štu-dija, mislim, da se pri nas novi si-stem ni obnesel. Včasih nistno prav vedeli, pri čem smo. Toda če po-mislira na študente medicine, mo-ram priznati, da so nedvomno še bolj .občutili' to spremembo.« 0 Ali je telesna vzgoja važna za študente? »Vsekakor, kajti vsako .razmigavanje' je študcntu zelo ko-ristno in zato je potrebna še večja propaganda telesne kulture na po-sameznih fakultetah.« • Ali igra tudi pri alpinizma sreča kakšno vlogo? »Da, zelo so važne razmere, v katerih plezaš, razpoloženje, vreme itd.« 0- Kam najraje zahajaš v Ljub> Ijaiii? »Na koncerte, v Opero in kdaj pa kdaj v Drarao.« * Koliko časa ti vzamejo trenin-gi in priprave na morebitne vzpone? »Če hočeš dobro plezati, so potreb-ne tudi dobre priprave. Pozimi mo-raš telovaditi in si nabirati kondi-cijo v tetovadnici, poleti pa hoditi na daljše izlete v gore. Mi alpinisti se pripravljamo tudi pod šmarne goro — Grmado (Turnc nad Viž-marji).« ^ Gotovo imaš potem zaradi športa tudi težave pri študiju? »Se-veda, sicer pa je to problem vseh alpinistov. Ne poznam nobenega, ki bi doštudiral v najhitrejšem mož-nem roku, pa čeprav ni bil slab štu-dent.« (Morda bo Barbara izjema, kajti doslej je v redu opravila vse izpite). % Tvoji naerti za prihodnost? Na to vprašanje Barbara sprva ni hotela odgovoriti. Nato pa sem ji le »izsilil« odgovor, ki se je glasil takole: »Kmalu bom postala marni-ca, želiin si, da bi bila deklica, oče pa si seveda želi fanta. Kasneje, morda čez leto dni pa nameravam znova pričeti s plezanjem.« T. Z. OBISK PRI SPORTNI ORGANIZACIJI FNT Pred nedavnim so na skupnem sestan-ku komisije za telesno vzgojo in odbora športne organizacije na FNT pregledali svoje delo v tem letu. Na tem sestanfcu smo lahko spoznali, da je njihova športna organizacija ena naijboljših na univerzi, zato smo v želji, da nekoliko podrobneje spoznamo njihovo delo, zastavili nekaj vprašanj dosedanjemu predsedniku sport-ne organizacije Petru Glaviču. ¦ Ali bi lahko nekaj več povedal o va-šem delu v letošnjem letu? »Naša šporfcna organizacija je bila že prejšnja leta, prav posebno pa to leto, ze-lo aktivna. Nismo se ottiejili samo na tekmovanja med letniki, oddelki, med fa-kultetami in uspešno sodelovanje na med-fakultetnih prvenstvih, ampak smo iskali tudi druge oblike rekreacije študentov. Med najuspešnejšo obliko štejemo izlete; v tem letu smo organizirali 11 izletov v različne kraje, med njimi tudi dva več-dnevna. Teh izletov se udeležuje vedno več študentov, česar smo še posebej vese-li. Poleg izletov smo priredili še dva smu-čarska tečaja na Jahorini in Krvavcu, v času letnih počitnic pa pripravljamo ta-borjenje v . Makarski. Pred kratkim srno ustanovili športnd klub z namenom, da bi še bolj poživili športno in rekreativno de- Tretji v Beogradu Po tridnevnem tekmovanju (od 25. do 27. aprila) je bilo v Beogradu končano tradicionalno tekmovanje študentov elek-trotehniške fakultete Jugoslavije — elek-triada. Tekmovanje je odprl predstavnik orga-nizatorja — Beograda, Srečko Milosavlje-vič. Nastopajoče je pozdravil in jim za-želel kar največ uspeha tako na športnih igriščih kakor tudi na fakultetah tudi de-kan beograjske elektrotehnične fakultete, prof. Surutka. Med drugim je v svojem govoru dejal, da je važno, da danes, v eri profesionalnega — neamaterskega športa vidi na tem tekmovanju zbrane študente — športnike amaterje — ki bodo v vite-ških borbah zastopali svoje fakultete in s tem tudi vzpostavili še tesnejši in pri-srčnejši stik med posameznimi fakulteta-mi naše države. Na tekmovanju je nastopilo 310 študen-fcov iz 8 študentskih centrov in to: Beo-grada, Ljubljane, Zagreba, Splita, Skopja, Niša in Titograda. Tekmovali so v nogo-metu, rokometu, namiznem tenisu, košar-ki, odbojki, streljanju, vaterpolu in šahu. Ljubljančani so osvojili tretje me.sto v skupnem plasmanu in s tem smo lahko zadovoljni z oz. na močno konkurenco in le nekajdnevne priprave na to tekmova-nje. Ne moremo biti pa zadovoljni z ne-borbenostjo posameznih tekmovalcev. Tu mislimo na nogometaše, ki so zapustili v Beogradu zelo slab vtis. Pohvaliti je treba igralce namiznega tenisa, šahiste in odboj-karje, ki so očuvali pridobljeni renome s prejšnje elektriade. V kolikor bodo hoteli ljubljančani tudi prihodnje leto na V. elektriadi v Sarajevu konkurirati za najvišji plasman, bodo morali posvetiti' več pozornosti tekmova-njem med letom in pripravam na elek-triado samo. Prvo mesto je že tretjič zapored po-vsem zasluženo osvojila ekipa beograjske elektrotehn. fakultete, ter s tem tudi osvo-jila prehodni pokal. Posameznim ekipam, ki so osvojile prva mesta, je organizator predal lične spominske plakete. Predstav-niki posameznih ekip so med seboj izme-njali tudi zastavice, vse ekipe so namreč prinesle s seboj zastavice, le Ljubljanča-m ne. (Po izjavi vodstva so jih pozabili doma.) Naši študentje so dosegli največji uspeh v tekmovanju v odbojki, kjer so zmagali pred Beogradom in Zagrebom. V šahu je Ljubljana izgubila finalno srečanje z ekipo Beograda z rezultatom 1.5:2.5. V streljanju so bili naši tretji za Za-grebom in Beogradom, z malo vee sreče pa bi lahko osvojili vsaj drugo, če že ne prvo mesto. V rokometu so Ljubljančani prav tako dosegli lep uspeh, saj so šele v finalu podlegli ekipi Sarajeva 18:10, za seboj pa pustili ekipi Beograda in Zagreba. V košarki in namiznem tenisu so bili elektriki četrti, v nogometu pa sedmi, do-čim se tekmovanja v waterpolu niso ude-ležili. B. Vladimirovič Ekonomisti četrfi O tem, da je bila pred nedavnim v Sarajevu 4. ekonomiada (na kateri so nastopile reprezentance enajstih jugosl. mest), smo poročali že v naši prejšnji številki. Zato danes le še rezultati, ki so jih dosegli študenti ljublj. ekonom. fakultete. V skupni razvrstitvi je zmagala ekonomska fakulteta iz Sarajeva, s 43 točkami pred Zagrebom 38, Skopjem 25, ter Ljubljano in Beogradom, ki sta si s 23 točkaipi razdelila 4. in 5. mesto. Za njimi so se uvrstile reprezentance ekonom. fakultet Osijeka, Reke, Tito-grada, Subotice, Prištine in Kragujevca. V posameznih disciplinah: teh je bilo na sporedu 5 (rokomet, košarka, namizni tenis, streljanje in šah) pa so Ljubljančani osvojili naslednja mesta: 0 v košarki tretje, za Sarajevom in Zagrebom; 0 v rokometu tretje, za Sarajevom in Skopjem, kar je uspeh. V iinalu so izgubili z zmagovalnim moštvom z vsega 1 golom razlike: šestnajst proti sedemnajst; 0 v šahu, četrto. Slab žreb je onemogočil uvrstitev v finalno tekmovanje, kajti v svoji grupi so Ljubljančani izgubili le z moštvom zagrebške ekonomske fakul-tete, ki je potem tudi zmagala; 0 v streljanju so se naši študenti slabše odrezali; 0 v namiznem tenisu pa niso nastopili. Organizacija tekmovanja je bila prvi dan slaba, nato pa vse boljša in na koncu so bili vsi jugosl. športniki — študentje ekonomije zadovoljni z tekmovanje.n in vseh 300 nastopajočih je izjavilo, da se bodo z veseljem udeležili pete ekonomiade, ki bo čez leto dni v Beogradu. T. Z. ZE18 EKIP se je prijavilo za 10. jubilejno študentsko šahovsko olimpiado, ki bo letos julija v Budvi. Zadnji rok prijav je sicer 10. ju-nij, toda že do danes so prispele prijave študentskih šahovskih reprezentanc Sov-jetske zveze, Tunisa, Izraela, Nemške de-mokratične republike, Madžarske, Malle, Anglije, Turčije, Maroka, Nizozemske, Ro-munije, Jtalije, češkoslovaške, ZDA, Ekva-dorja, Finske, Belgije, Kube in Juctpslavije. Ekipo bodo sestavljali 4 igrald in 2 re-zervi. Nedvomno bo 10. olimpiada po številu udele&encev prekosila zadnjo, ki je bila v Marianskih Laznih na češkem, kajti orga-nizator še pričaJcuje prijave nekaterih dr-žav, tako da bo skupno število nastopajo-čih ekip naraslo predvidoma na 25. T.Z. Veterinariada bo v Zagrebu študentje — športniki vseh veterinar-skih fakultet naše dršave se bodo 6., 7. in 8. maja zbrali v Zagrebu, da se pome-rijo med seboj. Na sporedn bodo med drugim tudi tekmovanja v vialem nogo-metu, rokometu, košarki, odbojki, namiz-nem tenisu itd. študentje zagrebške, sarajevske in beo-grajske fdkultete se na ta nastop marlji-vo pripravljajo. Na lanski veterinariadi v Sarajevu so bili najboljši študentje iz Beo-grada. Ljubljančani so se najbolje odre-zali v namiznem tenisu, kjer so osvojili prvo mesto. Prav gotovo bodo v tej disci-plini tudi letos ponovili ta uspeh, saj bo igral za moštvo Ijubljanskih štndentov ve-terine državni reprezentant Teran. Tudi v drugih disciplinah se bodo skušali uve-Ijaviti na vidna mesta. želimo jim kar največ uspeha. javnost na naši fakulteti. V ok\riru kluba bomo prirejali različna predavanja, ki bo-do spremljana z diapozitvvi in filmi.« 01 Kako ste dos&gli te uspehe? »Manim, da smo dosegli ce uspehe v največji meri zaradi tega, ker smo se lo-tili deia organizirano in načrtno. Odbor na.se organizacije se je tedensko redno sestajal in iskal kar najbcljše možncsti za večjo aktivnost. Clanom odbora smo redno dajali iconkretne naloge, kar se je pokazalo kot zelo u^pšeno. Naš odbor ima poleg predsednika še tehničnega sekre-tarja, ki skrbi za sestavo ekip in tekmo vanja na fakulteti, poleg tega še blagajni-ka, ki ima pregled nad dotacijami in iz-datki, in gospodarja ki vodi inve-ntar re-kvizitov. Seveda je eden posebej zadolžsn za izlete. Mislim, da je le ob takem orga-niziranem delu mogoče uspešno delati. Nadalje moram povedati, da nam je v ve-liki meri pomagala tudi zelo dobra po-vazava s komisijo za telesno vzgojo na fakulteti, ki je pokazala polno razumeva-nja za naše delo. To se prav posebno ve-lja za predsednika komisije, prof. Linter-ja, ki nam je pomagal kolikor je le bilo mogoče. Tudi organizacijska vprašanja smo rešili dobro in tako imamo že sedaj pripravljen nov odbor za novo študijsko leto; ta novi odbor bo seveda nekaj časa delal ob pomoči starega odbora.« S3 Zvedeli smo, da ste že izdelali pro-gram deia za novo študijsko leto; lahko poveš nekaj akcij iz tega pfcgrama? »Res je, že sedaj smo skupno s komi-sijo za telesno vzgojo izdelali pragram za novo študijsko leto; zato bo delo novega odbora toliko lažje. če na kratko povem nekaj akcij, bi moral najprej poudariti, da se bomo trudili vključiti z vadbo kar največ naših študentov; upravi fakultele srao predlagali, naj se v urniku upožte-va tudi vadba, tako da bodo študentje lažje hodili v telovadnice. Organizirali oo-mo več smučarskih tečajev, ker se je po-kazalo, da je za njih med študenti veli-ko zammanje, in pa taborjenje v Makar-ski. Ob nedeljah bcmo prirejaii redne iz-lete, pozimi tudi smučarske. V okviru kiu-ba bomo prirejali razna predavanja in or-ganizirali pogovore o športn&m življenju na naši fakultefci. Seveda pa ne bc-mo po-zabili na tekmovanja med letniki, odcielki in fakuitetami. V ta namen bomo najeli telovadnico Partizana na Viču. Scdelovali bcmo na vseh tekmovanjih, ki jih prireja ZššO, verjetno pa bo tudi srečanje tehno-loških fakultebt v Novem Sadu.« B Kot vidim je program zeio obsiren; mislim, da ga boste uspešno realizirali. »Z dobro povezavo s komisijo za telesno vzgojo in z resnim delom celotnega od-bora bomo prav gotovo uspeli in uspehi bodo ša večji kot letos.« V želji, da bi tako uspešno nadaljevali še v na.prej, ssrn se poslovil od Petra, ki ima prav gotovo veliko zaslug za uspelie te športne organizacije. A.F. Majbrž še ne veste, da... • • • gojijo Eskimi svojcvrstno športno igro — na g 1 ug a t a k. Na okvir razpnejo posebno prepari-rano kužo mroža ali mladega kita in s te elastičoe ponjave potem sfeače-jo v višino in tudi daljino. Vsako leto priredi|a tekmovanja, v katerili nastopajo moški in žene. Slednje neredko premagajo s\oje moške na-sprotnike. Nekateri športni strokovnjaki me-nijo, da se je moderno skakanje na canvasu razvilo prm iz te stare e> skimske športne »sre. ... s»» dobesecbio vsi ko.sarfcarji ameriške olimpijske reprezentance, ki je v zadnji olimpiadi v Kimu z veliko premoejo osvojila prvo me-sto. odšli med profesionaJce. Odgo-vorni forumi v ZDA stojijo zdaj pred težko rešiljivim problemom, k.je na.jH igralce, ki bodo dostojno zamenjali košarkarje, ki so ZDA ˇ Rimu priigrali najvišje odlikovanje. Svetovno prvenstvo v Braziliji se bo pričelo že čez dobrih 14 dnr, to-ua uu uanes Amerikancem se m u-spelo sestaviti reprezeatance, ki bi v israziliji braniU ugled drzave, v kat«ri se igra netlvomno najoo.jša kušarka na svetu. ... so se nslužbenci letalskih družb Air France in TWA j mu je poslala tudi zavitek s čokolado) »že pet let pa romajo moja bolj poredka pisma tudi v Nemčijo.« »Kje pa si spazsnal ta dekleta?« »Dobil seni njihove na^love.« »In v Ljubljani nimaš nobene prijate-ljice?« »Pač ne!« »Kaj te pri tvojem dopisovanj najbolj jezi?« »Žal, nič več je ni. To je sbvar pretefe-losti...« Zaželela sva si vesele praznike za 1. maj in se poslovila. de »V vratarnici izginjajo razglednice, ki so prišle na moj naslov!« »Kaj pa si pišete?« »Ogromne stvari!« »Ima dopisovanje kaikšen večji pomen?« »Kje pa! Nemka. ki me bo v avgustu obiskala, bo prišla s svojim fantom-« »Imaš kakšno pritožbo k tem intervju-jem v Tribuni?« »Zadnjič se mi ni zdelo fair, ko je nekdo rekel, da je med Mestnim gleda-liščem in Dramo taka razlika kot no'č in dan! Jaz imam pač drugačno mnenje!« »Imaš kakšnega posebnega kanjidka?« »Včasih sem se zanimal za politiko.« »Kaj najraje piješ?« »Vino, in to belo!« ,»Dama si iz Bele Krajine. Se je v vasi, kjer stanuješ, še ohranila foklora?« pisma uredništvu Tovariš urednik! Najprej moram povedati, da sem bil globoko presunjen, ko se mi je pripetilo tole, o čemer Vam danes pišem. Najprej sem mislil svoje pismo poslati v Delo, pa sem si premislil, ker se mi zdi bolj smi-selno, če o tem piše študentski list, saj gre pravzaprav za vprašanje študentovega ponosa. Pred kratkim sem bil v Kranju. Ker sem imel na razpolago še dve debeli uri, sem stopil v kavarno in naročil sladoled. Gostje pri sosednjih mizah so bili štu-dentje in študentke; to vem zagotovo, saj so se glasno pogovarjali o izpitih in skriptih. Po hjihovi govorici sem sodil, da so domačini. Kmalu nato so prišli v ka-varno neki tujci in si naročili nekaj pri-ffrizka in piva. Bili so Nemci. Turisti, ki so začeli našo turistično sezono. Kmalu potem ko je juke-box dvakrat ali trikrat ponovil neko popularno melo-dijo, sta prišla v kavarno dva vinjena, po vsem videzu brezposelna ali pa sezonska delavca, in ne vem, kaj jima je padlo v glavo, da sta se vpičila prav v tujce, ki so sedeli nedaleč od mene. Mogoče sta pričakovala, da jima bo dal kdo za pijačo, ali pa jima je bil všeč cucek, ki ga je »gospa« valjala v naročju in jima pošilja-la pomilovalne poglede, kl sta si jih ona-dva najbrž tolmačila kot izraze simpatij. Najbrž sta si to tako tolmačila, saj jima je bila njihova govorica nerazumljiva in sta smatrala stavek, Tcjer je gospa poki-mala svojemu možu, ki je bil že pravi dedek: »Kuckfmal die Besoffene...« (kul-turni Nemci sicer uporabljajo za izraz pi-jan milejšo obliko — beschioipst!) kot iz-raz priznanja za origvnalnost in »srčka-nost«!! Toda to vse še ni bilo nič! Ker so ghstje že vstali, da odidejo, sta vsiljivca postala še bolj nesramna. Eden od njiju se je v popačeni, nemogoči, po-lomljeni nemščini začel pogovarjati z go~ spo, ona pa se je le smejala — iz vljud-nosti. Recitiral ji je neko nemško pesem o pomladi in Ijubezni. Ta prizor je bil na oko sicer komičen, je pa učinkoval nepri-jetno. Kakšen vtis! Tufka je jadrno odšla proti izhodu. Drugi se je medtem lotil dedka. Prosil ga je za naslov, češ da bo šel prihodnje leto v Nemčijo in da bo prišel k njemu. »Stari« je res potegnil listek in nanj na-pisal nek naslov (mogoče pd re$;jiibil &ra-vi, toda mislil si je, da se ¦& vsiljivch re-šil.'), oni pa mu je obljubil, da ga bo pri-šel obiskat v Nemčijo. — ??? »Ja« je rekel skozi kosmato brado« »ich arbeiten... viel... Geld... Deutsghland reich... ich stark... viel arbeiten!« Nemec se mu je samo smejdl in kimal. Mislil pa si je svoje, najbrž ravno tisto, kar je tudi mene sram napisati Ta dogodek je napravil name velik vtis. Vse dogajanje pa so mirno opazovali štu-denti, ki sem jih že prej opisal. Smejali so se klavrnima pijancema in nihče se ni zganil, da bi ju odvrnil od tega nesramne-ga početja. Jaz imam skoraj 64 let in vem, da bi jih pošteno skupil, če bi hotel vsiljivca odvrniti, njih pa je bilo več kot deset. Najbrž si ni hotel nihče umazati rok in potem sesti nazaj k svojim gospo-dičnam? Ali pa nihče od njih nima več občutka nacionalnega ponosa? Ali pa jih je kavarniško življenje tako pomehkužilo, da jih nobena stvar ne prizadene več? Torej se tudi takrat ne vsdramijo, kadar jim nekdo pljuva v skledo. To je po mo-jem še večja sramota. Ev. Jarc, Ljubljana KJE JEBIL NAŠ PONOS? Maribora MARIBOR: Dopisnik mariborske . »Katedre«, lista, ki ga izdaja štu-dcntska organizacija v Mariboru, se pritožuje, da je v njihovem mestu premalo poskrbljeneo za družabno in zabavno življenje in da se nikjer r>5 čuti, da živijo v štajerski metro-poli študenti. Doslej se mladi izživ-Ijajo na domačih prireditvah, po kavarnah in plesiščih, nihče pa jim ne nudi prave zaposlitve v prostem času. Kot velja to za srednješolsfco mladino, velja tudi za študente. Med drugim lahko izvemo, da so bile prireditve pod naslovom Aprilski študentski teden zelo slabo obiska-ne. Predlagajo, da bi v Mariboru ustanovili študentski klub. Ta naj bi vzbudil zanimanje mladine za skupno študentsko življenje in ak-cije. ZAGREB: Pred kratkim je bilo v okviru vse univerze v Zagrebu po-svetovanje pokrajinskih klubov. Na tem posvetovanju, ki so se ga ude-ležili predstavniki preko 3000 štu-dentov, ki so člani klubov, so pou-darili, da je potrebno večje sodelo-vanje z matičnim področjcm, s ce-lotno komuno. Kot primer so na-vedli šiudente s Hvara, ki so za-čeli z delom brez kakršnihkoli sred-stev, pozneje, ko so uspešno delo-vali med prebivalstvom, zlasti mla-dino, pa so med Ijudmi vzbudili zanimanje. Dobili so tudi sredstva za svoje delovanje. SARAJEVO: V Sarajevu je bila tradicionalna IV. ekonomiada, na kateri so nastopile ekipe iz Skopja, Titograda, Sarajeva, Beograda, Su-botice, Kragujevca, Prištine, Reke, Osijeka, Zagreba in Ljubljane. Štu-denti ekonomskih fakultete so tek-movali v i-okometu (v tej tekmi so nastopile tudi ženske ekipe), košar-ki, streljanju, namiznem tenisu in šahu. V skupnem plasmaju je zma-galo Sarajevo pred Zagrebom, Skop-jem, četrto in peto mesto pa si de-lijo študentje iz Ljubljane in Beo-grada. Sledijo Reka in Osijek itd. BEOGRAD: Od povsod poročajto o' pripravah za proslavo 1. maja. Pri teh proslavah sodelujejo tudi študenti in univerzitetni delavci. Ta-ko poročajo tudi iz Zagreba, da je bila pretekli petek v veliki dvorani Studentskega centra slavnttstna aka-demija, ki jo je organiziralo »Dru-štvo učiteljev na univerzi, visokih in višjih šolah ter sodelavcev znan-stvenih ustanov LRH.« ZAGREB: Iz Zagreba poročajo, da bo letos in v začetku novega šol-skega leta, po podatkih mednarod-ne komisije centralnega odbora ZŠJ, na praksi v inozemstvu približno 700 jugoslovanskih študentov, ki jih je oziroma jih bo poslala študent-ska orgamzacija. do Skopja mbuna - glasllo Sveze Studento* — Izdaja unlverzltetnl odbor ZSJ — Oreja urednl§kl odbor - Odgovornl urednilc Jože SuSmelj; glavnl urednilc Mitja Vavpetič - Oredn. io uprava. TVlbuna Polianslca «,TL telefon 36-123 - tekoCj račun 800-14-608-72 - Letna naroLniua «00 dlnarjevi posamezni Irvod 20 din -Eokoplsov in fotograflj o« vr&ča-mo - Tlak: CP Oelo. Uublvan«. romSlteva I. td. 23-521 tfribunn