■ost.
Dr. Henrik Tr
8
TRTEK
■’ INOZEMSTVU: napili {plačano
•10
..eno
. , L 18-20 . . . 910 . . . 4 60
v nv
Celoletno naprej plac<u poluletno „	,	.	-
čet tletno »	„	2'
Posamezni izvod 20 cent., zastarel. 	40	cent.	—»	Uredništvo	in	uprav-
nižtvo: Trst, via Maiolica 10-12. Teieiori	—	Oglasi: Za vsak mm viso-
čine ene kolone v širokosti 63 mm: finančni oglasi 1 L, ermrtnice, zahvale, poslanice, vabila 80 cent., trgovski in obrtniški oglasi 60 cent — Plača se vnaprej.
Trst, 6. julija 1922. — Leto III. - Štev. 138.
DELO
•Slssiio KomutnisHčrte stranke Italije
Splošna stavka kovinarjev pokazuje, da živi v delavcih bolj kakor kdaj prej volja braniti se do zadnjega proti napadom delodajalcev.
Kako smatrajo to razpoloženje delavstva njegovi voditelji? Kaj sklene narodni svet Splošne delavske zveze? Kako bo nastopila Delavska zveza?
To so vprašanja, ki danes zanfenajo italijanski proletariat.
Komunistična stranka Italije
(Obvestilo ©sredeifega odbora)
Na svojem sestanku z dne 29. junija je osrednji odbor Komunistične stranke Italije dobil popotno poročilo- o razpravah, kV'so se vršile v Moskvi med strankina delegacijo in- izvrže vatnim odborom- Komunistične internacionale ter o skupnih sklepih.
Medtem ko objavlja resolucijo sprejeta od predsedništva Komunistične internacionale po pooblastilu širšega internacionalne, f/a iznrševalnega odbora na. seji /g. junija (glej' zdalaj! — Op. umi.) in sumaritno poročilo o poteku diskusij (iz katerega poročila je razvidna pripravljenost K.. S. I. spraviti svojo taktiko v skiaid z zahtevami internacionale v pogledu enotne fronte na eni in razumevanje internacionale za položaji v Italiji na drugi strani; mi tega potonila tu ne objavljamo. — Op. ured.), jemlje centrala. Komunistične stranke Italije na znanje vse odločbe in sporazume in popolnoma o\dob'rava njih sprejetje s strani italijanske delegacije.
Centrala konstatira z zadovoljstvom dejstvo, da odnoSaji med stranko in internacionalo s stališča organizacije in discipline niso nikdar dahi mesta kakim sporom, in da v političnem in taktičnem pogledu nikdar niso. imeli ali bodo imeli drugo vrednost kot ono 'najtesnejše vezi in popolne enakosti ciljev in poti v borbi za komunistično revolucijo ter daj a internacionali in vsem sod-rugom zagotovilo, da se bo stranka tudi neglede na posebna mnenja, ki si jih je ustvarila in si jih u-stvarja po lastnih izkušnjah, v svoji akciji brezpogojno držala zadnjih sklepov v Moskvi in vseli drugih odredb internacionale, sledeč enoglasni
svečanostni zaobljubi na rimskem kon gresu.
\ Centrala poklieuie vsem sodrugom v spomin težki sedanji položaj proletarske borbe v Italiji in delikatne naloge stranke v nji ter opozarja, da moskovske odločbe po svoji izvršilni vred nosti ne daiajo povoda notranjim diskusijam in A•?.',• ir odgovora centrala pod svoja odgovornostjo za takojšnjo aplikacijo odločbe, tako spominja vse strankine bojevnike na dolžnost naf-stmzje discipline in izraža gotovost, da bo stranka napredovala v razvojih svoje taktike in trdnosti svoje revolucionarne akcije z ono Itovršervo skle-njenostio in zveznostjo gibanj, s katero se je vedno- ponašala. '
Resolucija predsedništva Internacionale
Izvrševalm odbor Komunistične internacionale jemlje na znanje izjavo dano ad večine delegacije Komunistične stranke Italije po kateri: «TEZE O TAKTIKI OBRAVNAVANE NA KONGRESU KOMUNISTIČNE STRANKE ITALIJE V RIMU NE PREDSTAVLJAJO ODLOČBO STRANKE 0 AKCIJI AMPAK SAMO MNENJE ZA-DOBIJENO V PREDPRIPRAV N EM DELU ZA KONGRES». To mnenje se mora postaviti v sklad 'z resolucijami Komunistične internacionale. Komunistična stranka Italije je obveščena, da smatra izmhevalni odbor te teze za nepravilne. Izvrševalni odbor zahteva, da sprejmi Komunistična stranka Italije na svojem prihodnjem, kongresu o vprašanjih splošne taktike sklep, ki naj bo v popolnem soglasju s taktiko Komunistične internacionale.
Ksngres Goriške Delavske zbornice
Poraz socialdemokratov
*az
V nedeljo, dne. 25. t. ih., se jeja*šil v dvorani Mazzini v Gotric^jobCni zbor Delavske zbornice,
Točno db 10. uri otvori zbornični tajnik s. Batig ob navzočnosti okoli 80 delegatov zborovanje. Ugotovi, da delegati zaštopajio vse sekcije, kar dokazuje, da je proletariat ostal zvest s volj i največji lokalni organizaciji, da-siravno preživlja ta finančno krizo in nima svojega lastnega sedeža. Naj bode to dokaz tudi burižoaziji, da z uničenjem Delavskih domov in s požigam delavskega easoipisja, se ne uniči bojinega čustva -proletariata.
Po tem pozdravnem govoru povabi navzoče, da si izvalijo predsednika zborovanja. Izvoljen je s. Stanfa, ki v vznesenih besedah" pozdravi navzoče, se zahvali za izkazano mu zaupanje in poda besedo s. Gasperiniju iz Gradiške 'frof poročevalcu k prvi točki dnevnega reda:
Politična taktika Splošne delavske zveze
Sodrug Gašperini poda izčrpno do-roičito v italijanskem jeziku. Na to dobi besedo s. Kosič, ki iztvaja približno sledeče:
Še predi strankinim kongresom v Livornu je komunistična struja očitala socialistom, da imajla v svojih vrstah reformiste, ki so proti razirednemu boju in so za soidtalovanije v buržbazni vladi. SotcdaMemoteati, takozvani unitarni, so to trditev zaniMali ter dokazovali, d& je S. S. I. že nu dveh svojih •prejšnjih kongresih izčistila vse reformiste in oportuniste iz stranke. Vsi ddkazii komunistov niso prepričali socialistov in na kongresu v Livornu je socialdemokratka skupina dovolila iz- . . . -	-	-	,
stop iz stranke trikrat večjem številu Pa ^U£^1 ta, da dokažejo nezaved-kpmunistov, namesto, da bi izključila nem,u. Proletariatu, da je klomunistič-•;	— **iu«>Ti4o4uwr Mn irkn«*•»<... na taktrka zgrešena. Vsak delavec pa
je prepričan, da edino spllo^na stavka vseh kategorij more rešiti proletariat
na stranka ne izrazi za sodelovanje. Da pa bode dal svoji ideji ve'č'Jo moralno silo, — je Osrednji odbor sklenil sklicati za dne 3. julija t. 1. narodni svet, ki naj ptrdi taktiiklo sodelovanja.
Potrebno je tukaj povedati ali bodo «maiksimalisti» sodelovali v kapitalistični vladi, ali pa se bodo skupno bojevali s komunisti. Ne, oni bodlo še nadalje vodili politiko «nulizma», ki jih pripelje do popolnega propada, brez baja, brez izhoda iz današnje situacije, s politiko, ki jo vodi njih oče Serrati.
Ali b/atile proletariat dovolil svojim voriSjem da sodelujejk> v meščanski vladi, ter odobril sacialdemiolkiratično taktiko napovedati kapitalistom boj samo «od slučaja, do slučaja»?
Komgires se mora jasno 'izraziti o tem vprašanju.
Mi komunisti smo si glede tega na jasnem, naše mneinje smo že neštetokrat povedali, mnenje ki je edino pravo v tem zgodkmns/kem trenutku: Proč s taktiko sodelovanjal Proč s taktiko od (islučaja do slučaja«! Pripravljajmo vse stroke delavstva za splošno stavko! Ven z izdajalci proletariata, ter izvolitev pravih delavskih zastopnikov v Delavsko zvezo!
Ideja splošne stavitoe je že tako ukoreninjena v dluši proletariata, da se tudi reformistični voditelji niso mogli izogniti temu vplivu. Dokaz nam je generalna stavka kkmnarjev, ki začne jutri. Vemo da reformisti se niso orl-loSili za to stavko iz revolucionarnega navdušenja. Sicer bi napovedali splošno stavfklo vseh strok in v celi državi in ne samo ono kovinanjev. Sabotirali
iz nje par reformistov. Na khngresu samem sicer niso govoriti re term isti, za njih so govorili unitairci. Takoj pa, ko so komunisti zapustili kongres, so reformisti začeli propagirati svoje ideje. In zgoidilo se je to kar so komunisti predvidevali.
Socialistična stranka je postajala od tega dneva vadbo bolj1 reformistična. To je siceai popolnoma naravno, ker je pto kongresu z izstopom komunistične manične izstopil najlbodjBi in najre-vofluciotnarnoj«i del proletariata, ki je do tedaj kolikor toliki© vplival na taktiko strumke. v zadnjem času pa je ta stranka' popolnoma jasno dokazala, da je za sodelovanije s kapitalisti.
Na zadnje in zborovan ju soicialistič1 nega parlamentarnega kluba je večina poslancev glasovala za ptredlOg posl Žira rdi ja ki dovoljuje parlamentarnemu Mubu, da bol,:i praktična uporablja svoje parlamentarne sile, to je, da vstopi v viado, ali da sme vrnj^ podpirati ono vladio, ki bi bila «boljša«.
Na podlagi tega sklepu, ki naspirotu-je eklapom strankinega kongresa v Milemu, bi moralo strankino Vodstvo izključiti jz stranike vse one poslance, ki so glasovali zanj'. Socialistična stranka pa ul tega napravila temveč je sklicala svoij narodni svet, ki je*si-cer odobril sklep milanskega kion-gnesa; ni se pa iarazil kaj namerava napraviti z onimi nodi&aplinir&njini reformisti.^
Socialistični poslanci go se zopet zibMiIi in S6 hG onferat izJrftžiJl (jg, gio zel soda Lo vanje.
Do tukaj nas S. h. L ne zanima več kot Miko, 'ker to dovolj jasno dokazuje proletariatu, ki se vedno veruje v infcr^ isigent.nost S.*8. I., da ta stran-kat ni ničesar drugega kakor malomeščanska in. reakcionarna stranka.
Zanima pa nas bolj dejstvo, da je Splošna delavska zveza, katere Člani sm» tudi mi, izjava la, da bode ustanovila samostojno delavsko stirankta, ki ilaj bi uiedinila tri različne delavske ustanove: t. j. sindikate, zadruge ir: podporna druStva, če se gocialisfcič-
iz d!anašn;jega položaja. Vsi delavci so enako ošikiadoivanii vsled ofenzive kapitala, njih boj, mora biti zato enoten. To je glavni problem sedanjosti.
Saciallctemorikati ne morejo doseči s sodelovanjem v kapitalistični vladi ničesar za delavstvo. Oni morejta nasprotno napraviti enotni program sku paj z burtoazijo, kan pomeni odpovedati se razrednemu boju. Morejo kapitalizmu pomagati razorožiti proletariat, ga uspavati, d& *iode pričakoval od svodih »delavskih)) ministrov pomoč, ne da bi se hotel bojevati proti današnjemu režimu. Buržoazija pa ne bode prej lazcjiicčila, dokler popolnoma ne zasužnijii delavsko ljudstvo. Komur je leže'e, da stre današnji sistem, mora udariti v srce buržoazijo. 'A buržoazna bi bila tudi ona socialistična vlada, ki bi se odlpavedala svoji zgoetavinski misiji ter sodelovala s k»t>italist.i pri vspsst&vlJanju sviojega zavoženega gospcirlaratva. Del s vsako vlaUlo, ki nima v pnogramu splošnega razdejanja kapitalistične tflružbe in ki pripoznava pravico' kapitalizmu, da se dvigne iz današnje krize, da se potem moean in konsolidiran s vsemi močmi viže na PKOletariat,
Ker* pa nobena socialistična vlada ne more imeti toga puc^rama, je logične, da na i voditelji ne smejo na nobeno vlada, pr e dno pnaletariat ne pre-priaga današnje družbe, ter na ta način prevzame politifirto ^.0č cti-žave v svoje rolke.
Delavska stranka Nadalijevaje pcmci*ilo preide s. Kl0Sie na groinjio Splošne delavske zveze, da aklo se socialistična stiTtnka ne odloči za sodelovanje bode ona napravila novo Delavsko stranko, ki bo ujedinila vse zadruge, sindikate in pcidix)rna društva.	*.	,
S. KosiiS poudnnia da je zmagoslavna kapitalistična ofenziva, prisilila sindikate, da se bojujejo za minimalne pravice kakor: sporočanje delov-
nega. urnika in za minimalno plato. Sindikati morajo napeti vse svoje sile, da preprečijo nad&ljno ofonzivo kapitalistov, ter da potem vstrajnega. dela damo sindikatom ono mo& in odporno^ silo, ki so jo imeli pred kapitalistično ofenzivo. To mora biti glavna naloga vseh delavskih voditeljev. Ne-omadeževano silo proletariata naj se porabi y boju za njegov obstanek, ne pa, da‘ pomaga kapitalistično-sooiali-stič. bloku, ki bode ravnio tako ali še. bolj izkoriščala proletariat kakor'pa sama buržoazna. Samo potom bojne organizacije lahko proletariat uniči današnjo družbo in to je tudi cilj sindikatov, ki se po svoji faaravi nikakldr ne morejo spo^rijazniti s kapitalistič-iiio meščansko državo.
Zadruge pa imajo popolnoma drugo nalogo. Te so. navezane na kapitalistično .gospodstvo in se že itak težko branijo proti kapitalistom, ki stremijo, da jih. popolnoma uničijo. Če bi se sindikati ujedinili z zadrugami, bi izgubili svoj značaj in bi bili priisljeni, prilagoditi se politiki kapitalističnega gospodarstva. Zadruge, ki se nahajajo vsled situacije in vsledl malomeščanske ideologije svodih voditeljev popolnoma v oblasti kapitala,, bi onemogoi-čile in odtujile sindikate od njih naravni. nalogi: polivanja kapitalistične družbe.
t Podporna društva pa nudijo proletariatu toliko, da ne umre za lakoto, pomagajo pa buržoaziji, da uspava proletariat, ki bi se v zadnjem obupu vrgel na odtočni boj protiv kapitalu, to jih vlada tudi podpira in ima
ontnolo čez nje. Torej z instituciami ki so podpirane od vlade in ima vlada svoje zastopnike v njih nima revolucionarni proletariat svojega- mesta. Ne more radi tega nikdar dovoliti, da bi sindikati prišli pod vladni vpliv, naj si bo ta vlada tuidi delno socialistična.
Od vlade podpirane so tudi zadruge, ki delajo tako kakor zahtevajo bankirji, to je popolnoma postavnim patom. Sindikati pa imajo namen, da izven mej kapitalističnih zakonov delujejo za uničenje današnje družbe.
Pri poznavamo sicer potreba, da sindikati pomagajo tem delavskim ustanovam; nemoremo pa dovoliti, da bi sindikati se odpovedali biti oro^e revolucionarnega proletariata in postati "ladna pod parna družba.
Iz teh drugih vzrofklov smo proti sodelovanju na vladi, kaokr tudi proti, katerikoli novi proletarski stranki. Borili se bomo tudi proti vsem onim elementom ki hoičejo vreči proletariat v naročje kapitalizma ter zadati zadnji udarec rdečim sindikatom, edini sili proletariata.
Social-retormjsti naj ,ne jtnislijia, da
je pnaletariat pozabil izdajstvo, hi so ga izvršili s sVcoim kontrolnim sistemom ob zasedbi tovarn in polj po proletariatu 1. 1920.
Proletariat že enkrat izdan, no bode šel drugič na limanice reformistov, ki hočejo zasesti ministrske stoličke, tem veS bode zahteval: spte&no stavko vseh kategorij za obrambo: S urnega delavnega časa; boj pnoti znižanju plač, pre SKrbitev brezposelnih, za pridobitev izgubljenih poaioiij ter spoštovanje industrijskih in kolonskih delovnih pogodb.
Po kOTčanem^ptoirbfilu s. Kosiča se otvori debata. Brvi dobi besedo socialist Cociancig, 'ki priporoča sodelovanje ter predloži resolucijo v tem smislu.
Odgovarjata ss. Kosič in Gašperini. Predsednik zaključi debato in stavi na glasovanje prvo1 resolucije Kosič-Ga-sperini, ki Je enoglasno sprejeta. Par sekcij: se glasovanja vzidrtžii. Resolucija socialista Ocicianeiga ne dobi niti enega glasu.
Pri drugi toliki dnevnega red& poroča zopet s. Batig o uiedinjenju gradiščanske Delavske zbornice z goričko.
Iz njegoivega piOrlr/ila je razvidno kako so tržaški socialdemokrati zahrbtno delovali ter izključili gradiščanske delavce »njih Delavske zbornice. Potem so jih še mazali pri Splošni delavski zvezi da bi te pridne sodruge izključila tudi ona. To podjetje pa se jim ni posrečilo, Rer bode danes Delavska zbornica v Gorici sprejela Gradiščanske delavce med svcije člane ter talko pomnožila tudi svode vrste. Poročevalec predloži toizaidievno resolucija, ki je po prevodu v slovenski jezik sprejeta.
Predsednik s. Stan ta pozdravi to u-jedinjenje vesel, da bode naša Delavska zbornica imela pod svoijim okrilju proletariat, ki živi v visokih Alpah kakor onega v nižini. Ves proletariat: od Trbiža, Bovca, ItPrifo do Vipavske ‘doline in do furlanske nižine. • Sodrug Kosič pozdravi tudi navdušen to uje-
dinjenje in je srečen, da dobi Goriška Delavska zbornica v svoje vrste tako zaveden in discipliniran del furlanskega proletariata. Ravno mi na Jezikovni meji moramo cUokazati da čeravno govorimo različne jezike vemo, da je naša glasna naloga bojevati se proti domačemu in tujemu kapitalu brez razlike .narodnosti in vere.
Pri tej točki dnevnega reda, poročata ss. Kosič in Batig, ki- podasta jasno sliko kapitalistične ofenzive.
Odpovedali so nam vse pogodbe in predlagajo znižanje plač. Nimajo sicer nobenega pravega izgovora ali ven dar njih nigdar polni žep jil^sili, da vržejo v proletariat še večjo bedo. Ali na j vedo kapitalisti obeh narodnosti, ^i danes tukaj gospodarijo, da bode proletariat branil svoje pozicije s vsemi silami, kakor pa da bi odnehal od svojih dosedanjih pridobitev.
Na dolgo je poro-čal s. Kosič o izdajstvu socialistov, katerega so izvedli nad tekstilnimi delavci v Ajdovščini, kateri zadnji so danes vsi brezposelni v številu okrog 700.
Predložena resolucija ki poživlja proletariat, da v tem bojju ne izbira sredstev in ki pošilja svoje solidarne izjave tekstilnim delavcem v Ajdovščini, je enoglasno sprejeta.
S. Strnita se zahvali ponovno za u-deležbo ter zaključi to krasno zborovanje.	r
Pripomnit moremo, da so socialdemokrati že po prvem glasovanju ' zapustili dvorano. Kdo se bode brigal z^ delavske boje. N/jfim je samo še za glasove in za — volitve!
svil naiii 11!
Eto s kakovim usklikom nam dola-ze vodje one iudnice, što se zave Druga internacionala. Mir svima narodi-ma i ljubav medju ljudima na zemlji!— z ar vam to ne zvufii lepo?! Pa ' jo danas, kad nas« nemašština pustoši kao skakavac polje i reakcija trebi kao jastreb piliče.
Blaženi su oni koji su siromašni duhom, jer če se ugušiti u suzama ra-dosnicama. Kakva sreda! — glavomje Druge internacionale odltfčiše, da' nam pošlju blagodat mira. I ta na jeclan vrlo mudar način, po novom izumu, pa receptu iz Iudnice. Odlučili su da sazcvu — nešto novo! — jeclan sasv.im novi svetski mirovni kongres. Pa da je samo to — i kodekakia. Ali, ljudi su uvideli, cla se mir ne st,vara sama .lepim gevorima, več valja da se upo-trebe i najmiroljubljivija sredstva. Eta gde leži mudirost! Ne samo, kongres i parlanciije, ved i rmimljubiva akicija. d Za potpamaganje mirovne akcije prodavače se specktlne markice». D a kil e, ni mir ne može da se stvara bez novca?! — Znam da norvac treba za kovanje topova i munlcije, treba za plRČanje fašista da <mr&c red (reoimo u skupštinama radtniOkih kacpefttiva), treba za pladanje kakavili \oicibatina da (recimo u «Pučkom Pri ja tel ju») pišu himne onim junaoima, kirvavijeli ruku do ramena, »tio pir piruju na kostima svesnih raclnika ... za sve to treba novac, ali što če nam novac za bratska grljenje i ljubljenje? Sva-kakio treba da platimo pevane mise, jer bez božje pomoči ništa ne ide, pa ni bratstvo medju Ijuidima. — Da živi sacializam i njegov zaštitnik Papa! Da živi kongres i markioe! Da živi mir i suze! O, preblago Srce lsusovo.
Nemojte kicjji da pomislite atkud da je to jedna mudrost i da je to jedina m udi a internacionala. Ima jioš jedna internacionala kloija ni malo ^ izo-staje za oinom. To vam je Am^jdam, iliti Amsterdamska internaciionala, u kiejiaj je najjača i najvažnija organizacija Opšti ladnički savez Nemačlce (sa-vez sindikata). — Da umire nerazumne radnike i seljake, kodi nikako ne mogu da shvate sVoju plemehitu dolžnost prema domioaini i da žrtvuju po-sledtn j i zalogaj s^e dece za profit kapitalista, eto te zlikovce da umire, or-ganiziOivaše kiptadisti rodn>Pjbne fašisti čke bande u .svima zemljama, pa i u Nemačikoj. I sve uzalucl. Tvrdoglavi nemaSk-i piroletariat ne samo što nece da se žrtvuje za spas lepih profita, več se skuplja u jedinstveni front i bori se ogo'1'čema -proti tog generalskog fašizma i ne birajuči sredstva. — Borba če biti veličanslvena, nikad nevidjena i slavna, ako se radlni narod' uputi za slavnim vodjama'Amsterdamcima, koli se na nem ačkom sindikalnem kongresu diogovoiriše kako da s u zli i ju re-akteiju. Kongres .je zakiUučio da se potegne u boj! i t.ešika artiljerija, da se borba povede u velikom stilu. «U znak pnotest.a protivu m ilitarističke reakcije, koja ,ie krunisana ubistvom Rathenau-a, kiongres zaključuje da po-
■ae! BB
zave industrialce na zalednički protest protiv reakcije; zajedniflki i u sporazumu da oibjave štrajto radnici i industrialci«. — Da živi ljubav meddu ljudima na zemlji!. Dole reakteija! Da žive industrialci!
Ali ima ljudi s toliki m mozgovima da ne mogu da stanu ni .u jecLnu.internacionala. To su vam oni iz nein-temactonalne internacionale, iz Turati jeve papagajštine. Ovi su izmislili naj-boiji način' da unište fašizam. — Ra-duj se nanode, sišao je duh sveti i u-mudrio ti vodi el Na..jlak®e če se uni-šti-ti fašizam — ako sacialistički poslanci postanu ministri. Blago tebi siro-tinjo, jer če nestati fašista. Narodni oci če postati vladni komesani, prefekti i policijski šefovi, pa če vlastoručnn rukovoditi miiotvorne operacije kraljevske polioije. I zar če još kome padati na um da plača fašiste! — Dole s fašizmom! Da žlive acicialistiSki kraljevski ministri!
1 JoS vam dolaze neki komunisti što bi da se cea radni narod bori za svoje cslobodijenje, u jedinstvenom frontu! Za rnije potpuniji jedinstveni front svih sinova božjih — od kapitalista preko popova pa db proletera — u bratskom zagrljaju i sirotinjskira suzama? — 1 jioš vam neki komunisti preporučuju bombu i pušku protiv fašista! Kao cla nema u svetu murki ca i ministarskih stolica? — Zar ioš. niste malaksali pod udarcima kapitala? Hočete jo^ klasne borbe? I sve to pared onako lepih, revaluciOnarnih, soc i ali-stičikih, bratskih i minaljubivib sred-stava za ,blaženo gušenje u suznma.
Da živf Masna baiba i savez (rudnika sa iriidustriaklma, revolucija i mir medju Masama! Da žive markkie i fašisti, popovi i žarHarmi! Da živi jedin-st.v.eni front radniika i kapital/ista — protiv reakcije! Sva Vlast proM-ariatu i kraljevskim socialističnim ikoimesari-ma! Da živi — ludnical Mi.r naaicdima na zemlji!	AZ-HUK1.
!?S
'i V ' '
;	'f:	" '
•* 4* ' '--žl;.
at*"
'	‘i	■"	:	f	«*■	t	,	-	-5	v	-'V
'	”	i.:'	^	>	-
■' i 5 *	^	i*	$****/	>	/4	>
r'	>	v*
I '	§.	S	m ' : . ■ I " " '
Kritenko (f) prvi poveljnik ruske rdel« armade, javni tožilec v moskovsKem procesu, ko koraka i dvojim tajnikom Ces gledališki trg.
Pismo iz Jugoslavije
IZDAJSTVO »SOCIALISTOVA - PRED OŽIVLJEN J EM DELAVSKEGA GIBANJA V SLOVENIJI,
Včasu, ko se poraja razkol v demokratski stranki pod vplivom svinčene afere, imaroo razkol tudi v slovenski socialistični stranki. Beinotovu skupina dklrtog «Napreja» je izključila Kocmurja, Kisovaria, Periča in diru ge, ki se zbirajloi okrog svojega novoustanovljenega liste «Zarja». Boji me|i obema skupinama je precej oster in ena drugi očitata koritarstvo ter s tem prinašata razne pikantne stvari na dah. Takta se gmOTiči in surplfiči o nekaterih tisočih, dtet so zginili kdo ve kam. In kakor v vseh buržujSkih stranilcah so i-grali tudi v tem razkldu poslanski mandati in mastne poslanske diete ve-likio vllogo. Talko n. pr. ste glasovala za izključitev dive h narodnih poslancev tudi dietična dva, M bi jih morflla potem naredmestiti in namesto njih vleči poslanske dnevnice. *
I
S tega sledi, dia je nasHil razkol vseh sebičnih, lmitarskih mjffibov in da gospodje konzumni ravnatelji, narodni poslanci in akcionarji ne smatrajo proletariat za ničesar drugega, nego za molzno kravo in da -fse po njegovem hrbtu priplezajo v narodno .skupščino, kljer nato prodajajo proletariat ob katerikoli priliki. .
Da je temu res tako, nam dokazujejo tudi zadnje občinske voliti ve. V nekaterih krajih je «saeialističnna» stranka postavila skupno listo z narodnimi socialisti in demokratsko stnmlco. Kaj to gomeni? Postaviti skupno listo s tisto demokiratsfelo straniko, kfr jle proletariatu naprtila Obanano ijjn zakon o zaščiti države, ki je proletariatu zaprla in razgnala strokov, organizacije, ki je dala na tisoče in tisove ptroSdarcev \”re či v ječe, ki je usmrtila Aliugicft in upropastila nebraj delavskih družin, ki zadnje čase ustanavlja fašiste itd. itd. — to pomeni izdajstva nad celokupnim delavskim rcPzredom Jugoslavije, katerega ne sme proletariat in posebno slovenski proletariat mik dar pozabiti, kakor ne sme pozabiti Zaloške ceste.	,
Ves ta razklal v notranjosti in to izdajstvo ni ostala brez poisledEc na proletariat. Ko se je pred časoin vršil v Ljubljani shod «9acialistične;> stranike, prišlo je na shod reci in pfi&i samo Štirideset oseb, a še ti -nista b60i vsi socialisti. Gctvornik! Bornici ser je obiie udeležbe teiko prestrašil, da Je v dte-setih minutah zač'el in končni’ katastra falmi sbcHl.	,
Proletariat-je sam torej cfctddil »socialistično* stranto, kajlti ona je izgubila njegovo zaupanje, «SacMlistična» sekta izgubila je vse delovne množice, ona nima ničesar več skupnega s proletariatom in zato se nahaja v popolnem ppopadu.	t
Razume se, da slovanski pjtaletariat nima ničesar skupnega s propadla «so cialističnoi) sekto in najmanj kakršne skupne liste pri občinskih volitvah. Kajti slovenski proletariat ve, da ima socializem — pa besedah sodruga Bar-busse-a —! svoj specifični strup: refor-mizen. Slovenski ■pi'oletariat pa hoče Ostati zvest svojim revolucionarnim, komunističnim principom, od* katerih ga ne bo odvrnilo niti 100 ctbssnan, 100 zakonov o zabiti države in 100 in 100 preganjanj.
* ';•! •
Delavsko gibanje v Sloveniji je dobilo nekoliko razmaha. Skoro^v vseh strokah je opažati mezdlni boj, ki se je deloma že kornčal — pon^Cod uspešno, ponekod še v znamenju pretekle ddbe. deloma pa* se šie wrši irr se včasih izrazi v pasivni rezistenci. Polagoma, polagoma se vrača v delavske vrste aktivnost in hajevne energija, ki jo je prioletariat ■ izgubil vsled belega terorja. Ali vzporedno s tem opažaj« se pr-,yi znaki zopet nastoipajicrJe redkrcije.
Stavb inski delavci so že preti daljšim časom kiončali svoj mezdni boj s precejšnjim usnehoip, kljub temu, da
so lani s stavko propadli in je organizacija neizmerno trpela. Kovinarji so dosegli kalite- so jim nudili podjetniki namreč 15% pmišamja. Pekovski pomočniki so v kratkem »'asu dosegli 25 odstotno povijanje. Kamnoseki so dosegli skoro vse, kar so zahtevali. Tudi železničarji se nekoiliko gibljejo. Zdaj so si ustanovili novo neodvisno železničarska organizacijo. Le usnjarski in kem i čini delavci se ne gibljejo.
Gibanje rudarjev in živilskih delavcev še ni zaključeno. Živilski delavci v pivovarni Union so se nahajali in se še nahajajta v pasivni rezistenci. Ravnateljstvo tovarne je hotelo zlomiti to gibanje in se je poslužilo sramotnega sredstva. Povišalo je- šestim preddelavcem plače za 80 odstotkov, da bi' s tem zrušilo, disciplino in solidarnost ostalih 'delavcev. Toida pasivna ressi-stenza je trajala .daUe in zastopniki sa se morali sestati k prodajanjem. Delodajalci šo bili votlini.dati 30%, zaupniki in strokovna organizacija pa so zahtevali in vztrajali pri 35 do 45 od-stotnu povišanju. Ker so se pogajanja radi tega razbila, je trajala pasivna rezistenca dalje. Posledica je bila, da je bilo nekaj delavcev odpuščenih in fa-briko je stražilo pet palicajtav in dvoje detektivov. O poteku gibanja še po-iroKam.
1. 7. 1922.____________ PTAK.
Kakvi progoni?
U buržoaskoj' štampi sveta je u zvitki a veliku prašinu vest, da če bi\^i ruski patrijarka, nekada pjočelnik cele pravoslavce orkve u Rusiji, biti za-tvar«n. Dotičina vest j.oS nije potvrdje-na, ali nešto ipak mora da je na stvari. Ali Sta je? -* Kao što je pmnato, izdala je pred nato vreme sovjetska vlada nalog, da se sve otfkivenKj zlato i srebro, svi dragulji i nakiti ima)u' pretvoriti u hranu za umiruče mu«-karce, žene i decu u gladiuučim pokra jinama. Svaka iskrena osoba, kiaja nije zaludjena fanatizmom i glupo$du, •koja vi-še ceni liudsbi život od rastnih mrtvih predmeta, mora shvatiti i shvača, da je g.orn|a mera sasma o-pravdbna, umesna i feorisna. Mecfju-tim, u Rusiji se je našlo dasta svečenika, koji se ne slažu s tam oared-bom. A mediju tim orlkivenjacima Je moižda i patrijarka Tahon. Nema sura-nie, da če sovjetska vlada iči za tim, da avu naredbu provede u život do kraja, jer nema smisla izidavati narecU be, a ne vršiti ih. I budte li se Tihon, kao što i drugi crkvonjaci i nadalje pnativio, bude li.poskuSao, da nattodne mase nahucka pa'ati v vlade radi ovog čina, on bi se zaista mogao nači s one strane brave, kao «to su se naSli i silni' toantraj-evioluciona.m,. piioiivnici na--ncidnog blagostanja, aMivna sudiorniča-ri u raznim poklretima, da se omete rad. vlade za dclbnabit cele Rusije. ■ t
U buržoaskiai' šiampi se prikazuje,* kao da je mera za feomfisciranje crk-venog imanja uperena protiv »religije# i da. se hode da pijctgartja ljude, odnosno Tihona i druge svečenike, radi njihovog veTsktcg mišljenja. Pošto naročilo ovako shvačaju tu stvar buir«oa-skii novinani, jm čuki i oni, koji se sma-traju liberalnima, vele, da je «Lenin glup», da mu to nece uspeti i da če i sama religija njega »preživeti» i slično. NajvjAe se obaraju na Lenina, što je .— vele' — dao pk^taviti na javnim mestima rečenicu Karla Mairksa: ((Religija je opium za narode#.
Pre svega nema smisla sve te' stvari pripisivati Leninu. Lenin nije nikakav. diktator1 i autotorata, nego Je hirati o«, sveiruskKan zboru radničkim i seljač-k:ih sovijeta i može atici u svakta d.oba, kad bi se dcikazalo, da ne redi u prilog radne Jdise i revnlačrje.
MedUutim, bur*oazija muife u fiio-zofiju individualizma, u terariju obo-žava^ja herojia. Ona ruska revolucij^ ne shvača kao izražaj društvenih sila, nego kao delo pojedinaca, kao što sit Lenin, Trooksi, Buharin i nljima stični. Radi toga on istovetuje savjetsku vla-du sa Leninom, a Lenina smatra gostovo jedinim čin,beni'kom u rusktom ii votu, tvorcem irevolucije i ntienim is-ktjučivim herojem. To je največa za-< bludto.
No pustimo to. Staji li, da je ruska sovjetska vlada ikada pioganjala i da prioisrajna Ijdde radi ndihovog ve<rskog shvačanja života i sveta? Ni iz daleka. Istina Je, da su smaltonuti i netki svečenici i drugi cdkivenjaci, istina je, da bi se i sada nvogli nači u temnici, ali to nije radi tev?a, što su klicana, »to veruj u u boga i sveto pismo, nego je-dino raidi njihovci? luutntrarevialucio-' narrnog drtžtola. Sad' su taklva vremena u RusiM, da bi Tiho« i drugi or&ve-njaei mogli pod plastem vere SkJocfiti revoluciji, merama sovjetske vlade, da se pomogne gteidluiurem nariodu. Selvjetskft vlada ruje niklada mislila na on^, koji su svoje natražne nazore Jedino se je odupirata, a i navaEjivala na one, koji su svoje ntražne nazore hteli dia pretvare, kao što su ih1 i pjre-tvaTali u delta, da na^klcide stviari re-voJucHe, da oulrže jiri vatno vlastništvo, izrabljivanjle, tiramiju bogataša i kapitalizma.
, Sovjetska vlada bi zaista radila ne-promiš'tieTOX kada bi prog&rijala Hude radi njihovih verskih nazora. Ali ona to nije či ni la. i nece nekada Siniti. Vera lie u Rusiji privatna stvar. Ljudi mogu verovati, koliko hoče, ali ne sroiju u ime f panvoicu vere nametati svodi m blržrrjima tiramiju i apmvdfe-vati pOfečiku. Zatim crnkiva nije vi^e državna ustanova, kao što Je bila za vreme carizma, nego criklvu i svečenik* mogu uz/drž&vati oni, ktatiima su ti potrebni,
To pakta, Sto sovjetska vlada agitira piioti v religije sa čista znanstve glediSta, zar ona nema pravo to či li? Ako su ljudi zavedeni, oko su j varali na stotine i tisuče godi na njri-havi izmbUivači i pretpfaBtavJl^eni, du* most je svih pristaša nauk® i ljudsko® blagostanja, isnesu oivu laž, tla ju' potvrde čimjenicama iz života i nauka, kako bi na tej način issveli jsavedeno na nravi out
DELO
Četrtek, 6. julija lSf‘22.
Pomaže vesti
I. konores Mm odr;
V nedeljo 2. t .m. se je vfšil v Pod-gtoa-i XVIII. redlni občni ,zbor ljudskega odra, o katerem se lahlkla trdi, da .je najivečja kulturna organizacija slovenskega proletariata.
Na obenem zbotru je bilo zastopanih 35 padlružnic po 52 delegatih. Ve* podružnic iz Istre in dirugili krajev ni poslalo delegatov radi ocidlaljenosti in pomanjkanja denarnih sredstev.
Poleg delegatov je bilo na obenem zboru vse polno zunanjih a zlasti domači h gostov iz Podgore, ki so napolnili Wpo in veliko dvorano, v kateri se ‘je kongres virg.il. Podgorski sodrugi so pripravili in organizirali vse na način, rta so zarnoglii delegatje ves dan v miru in nenaddegovani zborovati.
Kongres je otvorili d!ru§tveni predsednik s. Ivan Regent. Potzdravil je delegate in vse navzn^e ter počastil spomic velikega števila soidlrugo/v, ki so nas vi tem društvenem letu za vedno zapustili. Števila teh preminulih ‘»drugi«v je preveliko in mi mu bilo rhogiofe spominjati se vseh po imenu. Zato pa je iapregotvbril eno samo ime, ki objema vsa dlruga, ime pravega u-staraotvitetja in večletnega predsednika ljudskega odira, Antona Jernejčiča, ki je umrl letoe po kratki bolezni. Ko je izpregiov/oril predsednik to čestita ime, so vsi nstvzioči vstali v znaik spoštovanja do njega in dla vseh, ki smo jih v teku tega društvenega leta izgubili.
Za kongresnega "predsednika je bil izvoljen s. Hreščak, ki je podal takoj besedo društvenemu predsedniku in potem društvenemu tajniku Lovku.
Mi se za danes ne spuščamo v po-dlrlobna ponočillo o kongresu in razpravah, ki so se na njem vrnile. Kon^ta-tiiramo samo sledeče:
Društvo je vrnilo svode delo v dtabi naj intenzivnejše proti delavske reakcije. S trikratnim požigom Delavske pborfii.ce \1 Trstu, kijer 'j© bil sedež matice, je izgubili^ društMo ijinogo od svojega inventarja in mu je bilo tudi redno delo otežkcjčeno. Mnogo podružnic je reaktorja požgala alj dlrugače razdejala. V mnogih kraji h je bilo podružničnim odborom vsaklo delo s silo o-nemogočepo. Fašisti, oblasti in slovenski nacionalci in klerikalci šo kar med , seboj tekmovali fctib bo naredil tej: na-Sj kulturni organizaciji več škode. Brez vsakršne podpore in brez bogatih do-Wodktov je vendarle naredilo društvo še precej'. VrSila so se predavanja, dramatične predstave, zabave, pevske veselice, uSni tečaji i. t. d. Število podiruž nic je naraslto in le pomanjkanju sredstev se imamo pritožiti ako nimamo le v vsaki vasici svoje podružnice.
Na občnem zboru samemu se je po-JBnal globok vpliv našega d!ela. Delegatke delavci so se udeležili razprav z navdušenjem in s tako globoko lju-bezniijta :dta društva, da ,je bilo zares veselje.
Krona dlruštvenenau delovanju v tem letu pa je Socialna matica, ki je izdala svio(j! prvi Komunistični koledar.
Vse delo j'e bi Ib izvršno s težavo in ob velikih neprilikah. Ni čudo torej ajda marsikaij ni &lio tako gTadlko kakor bi si mi vsd želeli.
V na^ih proletarskih vrstah ni dobiti zaenfkrat nič prijetnega. Kdor i&če ptrijeniosti, naj1 ne prestopi praga naših vrst.
Prt nas je boj za obstanek in trdo delo, ki hrepeni po vspehu.
Ofočbi abior je pripoznal težkoče, s katerimi se je maralo boriti osrednje vodstva, vzel je ponori lb vodstva na ananfje in sprejel; predlbg nadzorstva, ki :da.je vodstvu vi vsem oziru absalu-tcftil.
Todikla o poročilih klakton tudi o drugih točkah dnevnega reda, #e bila razprava živahna. Oib dveh popoldne se jel zbor prekinil' in prijel znava ob pol štirih ter kbnčal d) pol sedmih. Gla-' savane soi bile razne resolucije tičoče se nadalijbega društvenega dela in je bil1 izivoUjen nov osrednji odbor.
kah, smejo delati med proletariatom lepo in grdo vreme. Mi vemo, da igra denar veliko vlogo v življenju. Vsega se pa z denarjem vendar ne da doseči. Tako n. pr. ni mogoče podkupiti Ljudskega odra z nobenim denarijem. Ui#d ski-odar je vršil do sedaj svojo prelepo nalogo brez velikih podlpoir in jo bo vršil tudi v naprej. Nesebično kakor dosedaji bo še vršil zadružno agitacijo bodisi le v korist onih Delavskih zadrug, ki so odrekle podporo temu našemu društvu, ki niso "hotele objaviti v našem listu nobenega inserata, ki prej] objavljajo inserate >v piloti delavskem in proti zadružnem listu «Pic.co-lo» ne da bi zato zahtevale pri tem listu ikako kontrolo.
Bodočnost in proletariat pa bosta sodila in obsodila.
KonštatacUe
V nedelSa 2. in vi ponidlelije/k 3. t. m. je vr^ir v^Tr3tu'fi®^rrt 'KbWf'^ C«lav-iib Badtrtr^ za Tf^t; r§tm irr Puroani-jto. Naš list, ki le edino delavsko glasila v Julijski Kraji ni pisano v slovenskem deziku, ni bil na ta občni zbor delavske institucije povabljen. Znamenje, d!a ni bilo dosedanjemu vodstvu Delavskih zadrug ležete na tem, da bi mi porogali a. sklepih občnega zboru. Kjer ni pravic, ni niti dolžnosti. Zato tudi ne bomo o tem občnem abo*-iru ni«? poročali. Vendar ne moremo zamolčati nekatere stviari, ki nam je 114 srtem in o kateri se je na občnem zboru govorilo.
Delavske zadruge imajioi po pravilih nalogo, da adipi%jia od svKUjega vsakoletnega čistega ifabičlka nekaj odstot-tov v delavsike kulturne namene. Ker Ljudski odfer etdSna proletarska kul-tft<ma organizacija, v slovenskem delu Julijske Krajine in ker jo vršil diosedaj Ljudski oder veliko zaidlnlžno agitacijo v korist konsumnih zadrug, se je obrnilo vodbtvo Ljudskega odrta do kongresa in naprosilo naj se izroči temu društvu en del one svate, ki je določ če na v kulturne namene. Večina kon-gnesa. ki je bila sestaivUjtena iz socialističnih delegatov, je predlog Ljudskega Odra icidlklianiiia. Mi jemljemo to na vnanje. Med onimi, ki so glasovali proti temu, da bi se pomagalo Ljudskemu odru je bil tudi Štolfa, kr je dejal ,da akb se da Ljudskemu odru. kaj, se mora podvreči ljudski oder tudi posebni kontroli. Čigavi? Ljudski oder je imel v nedieljo svoj občni zbor. Na ta občni zbor so bile povabljene vse inštitucije, ki so dosedaj društvo denarja piodpirale, Tudi DeJ4vske zadruge sb bile povabljene. Zakaj niso poslale svtotjega zastopnika? Ako bi bile to storile, bi se bili prepričale kako je Ljudski oder porabil v 18 mesecih sviotje dlothodke. Bi se bile prepričale, kako Je malo vodstvo •Hediti z denarjem in kako je mogoče z ljubeznijo kulture, in do proletarske stvari z malimi dohodki in v najtežjih okol-ščinah vzdržati pri Življenju *0 podružnic in izvršiti to, česar niso bile sposobne izvršiti druge enaike institucije z bogatimi dohodki. Vendar smemo tfditi, da ne apMme Ljudski oder ndbene kontrole od nobene izmed talkah institucij, ki si mislijo, da zato kar imajo nekaj kapitala v svojih ro*
Neslogaslogi
Slovenski narodnjaki in slovenski klerikalci, ki žive zaenkrat plod skupno streho, ki se imenuje politično društvo «Bdiniost», se imajo med seboj skotro ravno tako radi kakor psi in mačke. Oboji se bahajo, kakor' mešetarijo na sejmu, s svojo goirefio lijubez-nijia db svojega milega naroda, ki mu želo vse najboljše in _^:i zato nočejo, da bi ae ta mili slovenski nared' delil, po kranjskem receptu, na stranke. Delitev narodotv po strankah je namreč za naše domače klerikalne in narodne sociologe, kranjski recept, ki ga gospodje odklanjajo. Da so na svetu gospodarski interesi in etični nazori, ki detajla narode m razrede in politične stranke, o tem ne vedo ali nočejlo vedeti naši madfloslbvci ničesar. Zanje obstoji na svetu le njihov narod, (O Cankar!) kii mora ostati edin, stožen v svoji edini politični organizaciji. Zato hočeijo vsi slogo in edinost. Gre se pa zato kJdlo bo v tej slogi gospodar. In tu nastane prepir ki povzroča neslogo v sk^gi. Prepir med prijatelji pa je vedno hujši odi prepira med neznanci, ki se slučajno srečajo na cesti ali v gostilVii. Prijatelji vedo za medsebojne slabosti in grehs, ki si jih v prepiru tudi očitajio. Tako si jih sedaj' očitajo naTodlrdaki in klerikalci. «Gori&ka straža* oičita tflžašlkim nairiodfijakar-jem trostrlnršlki smrad, nelioljalnosi i-gnotranco in kaj še ®e takega. Tržaški narodnjakanji pa pravite, da ne bodo vprašali moralnega poduka goriških klerikalcev. Ttoreji je vse v najboljšem ■redu. Da je vse v najlepštem redu pave tudi «Stovenski naTod» v Ljubljani, ki pišie, da so se v času, ko so se v Trstu reševala vprašanja živčenske važnosti za slovenski narod v Primorju, narodni poslSanci W.ilfan, Podgornik in Lavrenčiči zabavali po lepem mestu Na-poli.
Za na.s je pač vseeno kdb bo v tej nanadfii slogi gospodar. Proletariat nima pričakovati od: tega ničesar. Zmagali pa blodO nedvomno -klerikalci nad breaptroaramnim slogaštvidm tržaških narlcidinili gospodov. Ti poslednji so že davno obsojeni na neslavno politično smrt. Ti^aSkii nanodinjaikarji žive od preteklosti in od svoje baline j n neplodne lljubezmi da takega naroda, ki ga niso znali nikdar pokazati človeškim očem. Za nje živi nanod nekje v oblakih in jie zato vzviše^nadi ljudmi. Klerikalci so pa agilni ljudje vsega sposobni, kii operirajo v imenu krščanske etike in H sta privatnimi moralami na tleh praktitinega življenja. Spoznali so bolezen tržaških sliogarjev in jio izkoriščajo. E'anes se čutijo močne in hočejo vso slogo v svtofle floike. In tržaški naiicdnjalu bodo morali postati iz same ljubozni dta sloge mežinardi gor iških kle?.’lcalicev. Ako nočejo postati mežtnarji, bodo postali razdiralci sloge. Tako se zgodovina vedno maščuje nad ljudmi, k*i niso imeli nikdar v življenju nobenega socialnega in političnega programa.
Klerikalci niso seveda nič? boliši. Njihov program je Zgrajen tudi v oblakih. Ali oni delajo, obrekujejo, si izmišljajo .celo atentate, da bi zgradili slavo gosi podu poslancu Ščefcu, temu pristno niamoralnemu šarlatanu, k:i bo končal s vi a jo politično kariero kot pajac (Pavliha) v kakšnem cirkusu. Tako namreč ni o njemu le naše mnenje, marveS imajo to raiP ije o njem njegovi najlažji, prijatelji in somišljeniki.
Naj; le iidari strela neslbge v to sloga, da n e , nastane mdčViTje, kii bi znalo biti Skbdljiivio tudi proletariatu.
Delavsko gibanje
Pogajanja zastopnikov stavbinskih delavcev ,z delodajalci, ki so se imela vršiti prošli teden, so bpa odnešena in se vršijo ta teden.
Tudi zastopniki kovinarske organizacije «Fiore» so se podali v pogajanja. Med njimi in industrialci posreduje vlada. Medte.m traja kovinarski šitrajk z nezmanjšano voljo in zaupanjem delavstva naprej.
Proletariat z napetostjo pričakuje izid narodnega sveta Splošne delavske zveze vršečega se v Genovi, ki odločil usodo delavstva Italije za dogledno dobo.
Narodnjaški živio
On je pisal. ...veliko je bilo navdušenje, vse ulice natlačene ljudstva, ki je hotelo prisostvovati tej veliki manifestaciji. Ž( dolge let Ljubljana ni imela tako svecmt. \oselega lica kot ia slavnostno prireditev v čast kraljevi rt\ojici. Vse mesto razsvetljeno, okna okrašena s slovenskimi trobojnicami, bengalične luči, rakete, pokanje. Bilo je nekaj krasnegf^. Tako on piše.... Tu si videl stopati pešce, tam topničarje, tu spet jahajoče konjenike, diko vojske. Videl si samo svečano-resne obraze, čeprav je vladalo veliko veselje med njimi. In kaj ne? Saj so praznovali kraljevo poroko in njegov prihod. Vse je drvelo proti strani, od koder so imeli priti, navdušenje se je polastilo vsakega.... godba, petje, in pa lepa naša domovina.... Sedaj pa klobuke v roko in poj na vse grlo.
Prišlo je tudi do priseganja da, oni hočejo odrešiti svoje brate na Primorskem in Koroškem, da mi jih bomo odrešili živio... živio. Tako je pisal. A pri vsem tem ni pomislil, da bi bil primoran pri vsej svoji plači, pri vsem svojem dela stradati, živeti v bedi kakor živi mnogo drugih ob njegovi strani. A kaj to njemu; saj skrbijo drugi zanj a stariši doma se trudijo in delajo češ treba mu po-, magati; mlad je še, treba da si napravi svoje stališiče. Tu dobi denar in spet je navdušenje, lepa naša... in živio.
Da, vsi so taki, vsi tisti klečeplazci, ki se navdušujejo po nepotrebnem pri takih manifestacijah in slavnostnih prireditvah-,ni čudno da so vsi taki, saj živijo od sadu drugih rok, živijo od tujih žuljev, od tod vse to navdušenje, od tod ta živio... Ako bi stopili in pogledali v. delavske okraje, ne videli bi tistega navdušenja, petja, godbe. Tam bi videli ljudi, ki delajo in trpijo celo svoje življenje in pri vsem svojem trpljenju in delu stradajo in žive v bedi. Žive v bedi zato ker od dela ostane jim le toliko v roki, kolikor je naobhodno potrebno, da nadaljujejo svoje delo. Tja naj bi s^ podal in videli bi življenje tistega, ki se muči za druge, videli bi nezadovoljnost ljudstva, da, tudi nezadovoljnost, ker z vsemi ma-
nifestacijami, z, vsemi slavnostnimi prireditvami, s vso reakcijo se ne bo potlačilo bedo in nezadovoljnost naroda. Tja naj bi se podali in bili bi razočarani. Da, tam ni veselja, tam ni petja, ni navdušenja, tam ni lepe naše domovine. In ko bi se vprašali kdo je kriv vsemu temu, prišli bi do lepega zaključka. Zbežali bi, zbežati bi morali svojim mislim in »se pomeš*ati med sebi enake a za vami bi donel glas tistega, ki za vas dela in se muči: Vi ste krivi, vi klečeplazci, vi ki se navdušujete, vi ki pojete lepa naša domovina, vi ki kričite živio, živio...
Član Ljudskega odra Sv. Jakob.
Talni sklad „Dela“
Daroval Ludvik Gruden v Lokvah	L. 2,—
Nabrano v Podgori na kongresu Ljudskega odra, v nedeljo dne 2. t. m. skupno L. 74—
Skupaj L. 76.— Prej izkazanih L. 17.704.65 in din. 30.
Vsega skupaj L. 17.780.65 in din. 30.
Za brata in sestro Aliagiča
Naknadno dobili:	•>=*
NABIRALNA POLA št. 11,
Trnovo pri Gorici:
Ivan Gej in A. Gruden po L 3, Josipina Gruden in Franc Rijavec po L 2,	skupno	L.	10.—
NABIRALNA POLA št. 33,
Gropada:
Neimenovani L 6; po L 1:
Karl Grgič1, Anton Kalc, Ivan Kalc, Alojz Kalc, Ivan Grgič,
Anton Pečar, Anton Grgiči,
Rudolf Mužina;	skupaj	L.	14.—
Skupaj I,.	24,—
Prej izkazanih L. 2773.70 t,	in	din. 5.—
Vsega skupaj L. 2797.70 in din. 5.—
Glasovi iz dežele
PoiiD Befiv. ta pri Sn. M. Magdaleni
V petek! zvečer so fašisti izvršili prvo svoje delu po premirju: Zažgali so zadnji Delavukl dom v Trstu, ki je ostal Se nedotaknjen od njih rok. Svoj posel so fašisti opravili kakor po navadi, samo s to razliko, da so bili takrat nekateri od njih aretirani.
Ob 20.30 je bilo opaziti vefi fašistov od oddelka Sv. Jakob, ki so lazili okoli gostilne «Vittoria», Jijer ima sedež naš Kulturni kro.žek. Nekateri od njih so zaprli dohode gostilni, drugi so se pa podali noter v stanovanje pojoč — komunistične pesmi. Dd bi navedli pozneje kaj kot povod za napad, so začeli streljati. Ko so prisilili goste in vratarja, da so zapustili stanovanje šo vdrli y prostore krožka, razbili, kar se'je dalo razbiti nato pa sežgali.
Zanimivo je, da v tem času niti mestni telefon ni funkcioniral. Naši tam se nahajajoči sodrugi so mogli šele po dolgem prepiru s telefonistko poklicati gasilce. Ob njih pjjihodu pa je bil vefji del Delavskega doma že uničen.
Delavska prireditev
V nedefio, dne 9. t. m. ge. vrii v Ut. .4n-meiv sku-pna prireditev gorifkih podrui nic Ljudskega odra. Ker predstavlja■ la prireditev skupen napor več podruinic se nadejamo, da borno bili številno obiskani od bratskih duitev in posameznih sodru-gov.	_____ Odbor.
D«!«lna komunistična zveza
V sredo dne /2. t. m. ob / f seja de-ielnena odbora v prostorih Delavske zboinice. Naj nihče ne manjka.
Postojna
Ne dolgo temu so iztirali g. Zajca iz 11. Bistrice v Jugoslavijla. Povabili so ga v Postojno na komisariat, pa so ga kar na postaji odpravili z orožniki na-pirej1, češi, da ga na komisariatu ne rabijo. Ko je bil na meji, so mu pa na-kratko dopovedali, da ne sme več v Italijo.	‘
Nekaj besedic k| temu postopanju. G. Zajca ne poznamo in ne vemo, kaj je in kaj je zakrivil1, poznamo pa gospoda, ki je vso stvar izipelljal. Taka izpeljal kot 'je njegova navada, namreč kot človek, ki nima nikake časti več, kii je že kfclaj' izgubil vsaki čut poštenja in odgovornosti in, 'ki bo jutri radi svojih odličlnih policijskih zmožnosti vsaj civilni komisar' v kakšnem paMukuJuL BeneS. ali pa celo odločilna oseba pri ka!ki kvesturi. Zdai se sicer gospod pi-. še dlrugače kot se je včasi, a prav zato uživa toliko več zaupanja pri tistih, ki ga držijo v službi radi njegovih posebnih, nevsakdanjih sposobnosti. Ta gospod Kocjančiči je bil včasi «marit-timo», a njegov polklic je policajstvo, izikazal se je na raznih krajih, odkoder so ga por\avadi marali poslati, ko so videli, kakšne umazane upravne metode zna. Posebao rad! je Hdvih «bod'jSe-vfke», to je bil’a' nliegava specialiteta in ra vino z lidvom «boljjšfevilkiov>> si je nalovil neminljivih zaslug za Julijsko Benečijo. Kamo#,je prijel, povsod je bil pravi blagoslov za ljudstvo, nedvomno ga bo tudi postojnski Okraj prav kmalu cldl blrže spoznal. Razen policijske obrti zna šle marsiklaj dru-zega in se je tudi uradhištvu že prikupil radi s MCI j ih vsestranskih vrlin. Občine postojinskega dkiraja bi morale v deputaciji v Trst zahvalit se eksce-lenici Miosconiju za take vztor-može, ki zinajo vse, kar je potrebna, da se ime italijanske administrativne umetnosti čim balj: diskreditira in omadežuje:
Gcspcd Kocijamoič je samia eden, njegov talent pa je vsestranski. Srečna ljudstvo, ki te Vladajo taki vsegazmož itt moistri, blagor zemlji, ki jio dobijo v icike taki gospcdljle! Ko bi bili ktfe v EvritipL bi nas sicer ne izrekali političnim (jlfctofoivcem, tciJa ker smo kolonija, lifis marac'101 vzgajati gospodje s kolonijskimi metodami in balj kot so te metode gnusne, tem boljše so za kolonijsko sodrgo. Naj bi gospod Kocjančič hitro avansirali za svoje zasluge v našem okraju!
Mosk&vsko oko,
'.i	■,	>■ ’ *	**-'■
Ozeljan
Cenfeni sodrug urednik! Prosim vas tem potom ko vam pošiljam naročnina za list, da mi dovolite kotiček prostora Kep	ja	nisem še nikdar	či-
tal v našem listu kaij1 iz naše vasi.— Dolgo časa	že	odnašam;	pa vendar	bi
bilio škoda	pozabiti ha	nancMnjake	v
Ozeljanu. Minulo je že leto dini cidkar nam je Šček; trobil autonomijlo v čaau volitev v dfSlavni zbor. V tej vasi se nahajajo dve opekarni, ena nekega domačina in ena nekega Italijana, ser ved& oba v nairiadnem nasprotju, ampak v izkolri^čkntjn sta si pa enaka. To se niti ne gioiMori; saj1 vsak; dtelavec razume če ima kioJičikaj soli v glavi. V Ozeljanu še vedno buči morije adrijansko tako da je pribučalo kakih 40 italijanskih ktrumirjev. Sevedb če ena ptica na limanice ne vsede gre se za drugo. Ib je navada kapitalista. — Ti kirumirji delajo pa 12 ur. Ta je sramota za vas Ozelljanci, zato kar1 se ne organizirate po načelu Tretje internacionale. Veljkb imam povedati pa za sedaj pustim; dirugič kaji več. Samo to bi vam rad nartočil, da bi povprašali tiste zagrizene narodlnjake, kje je tista autonomija, ki so jo vam obečali ob času volitev im jo je prinesel Šček v podobi lipove vejice. Ko sem jaz na volišče prišel so mi hoteli komunistične glasovnice iz rok strgati, da sem izdajalec naroda. Jazi vam pa povem, da je Š*ek izdaj&lea delavskega razreda in vaših sinov in blratov. On je tudi za vojačke naboire v Julijski Benečiji.
Torej predragi fantje ste mu lahko hvaležni, ker boste šJi branit lepo našo domovino na klarist buržioazije. Povem vfbi da iz žuljev naših flak napravljajo topove in vojne ladje in raznovrstno otročje in stem nas pripravljajo v pot in kri. Toreji kličem vam: Ždružiite se vsi, da se osvobodimo izpod jarma kapitalistov. Živela sovjetska republikal
Prosim vas sodrug urednik ne zamerite kan slabo pišem vsled slabega peresa in trudne roke.
Medana
Nekateri tu so govorili, da bodo odstavili dva obcinsika Svetovalca: Rudolfa Culdatiia im Jo>£efa Zuljana, čeprav sta bila oba pravilno izvoljena. Gre samo zato, da bi diva od njih stranke ■ postavili v občinski svet namreč Lovrenca Toroma in Joiefa CuRatija.
Hudoba Cuikatija hočejo odstaviti baje zato, ker se ni strinjal njegov priimek, Jožefa Zuljana pa zato ker je — invalid. Ponesrečil se j,e na žieleznici. Neka njih oseba je na shodu še rekla, da je hotel Zuljan podreti vlak. To ima od nasprotnikov naši sodrug mesto pomilovanja. To ni druzega kot sovraštvo'. Narednjaike peče, iker nismo hoteli voliti žnaimi in zato ker je naš$t stranka dobila popolnoma prav.
G. Cukliati Jožel pravi šle, da on ne mara biti župan. To je laž. On se sicer ne briga pa so dlrugi mešali zanj! Mi delavci, mali, posestniki in koloni smo vedno edini, in to jih strašno peče.
Šempolaj
Prišli so dnevi in prišle so ure, katere so me zbudile iz trdnega spanja, iz spanja nezavednosti. Lahlkla rečem in trdim; da še pred par leti '80 ttisem eavedal -kaj se piravi to komunizem. Ampak sedaj1 lahko rečem da vem kaj je komunizem radi kakšnega namena je tu in kateremu nudi on izboljšanje življenja. Predragi soclrugi šempdlaj-ski .in okolice, scickugi proletarci, zidru žimo se ker v slogi je mod Lahko rečemo tudi mi šempolajci, da smo ved' no pred) ofenzivo, toda ne pred ofenzivo gcfviražnika, kot na bojnem polju; ampak pred ofenzivo bedastega ljudstva, katero s svojo bedasto glavo ob zid tolče, ker ve, da ga žnjo ne prebije. Pred kakšno ofcnziyy stojimo mi? Buržoazija si misli s svojo dloago roko 9 pomočjio nezavednežev poseči tud: nekolik® po našem proletai&kem Šem-polaju. Mislila je, da udin uniči našega sodiruga učitelja Ivana Furlana. Po-služila se je ekrazita in mu ga ponudila v slast; piostaviH mu ga je pred virata na prag. K sreči se ekrazit ni raz-IpepiL
Mi proletarci zahtevamo delo, tla se bomo s tem preživljali, mi in naše pnioiLetareike družine. Ta je naša zahteva, ki ne škoduje niti enemu tlo-Veku na svetu. Mi ne potrebujemo ne ekrazita, ne drugih takih eksplozivnih snovi. Naša ideja 'n naš trud morata jjjfit] .na površje ker stoji: vda brez de-•Ja/iU ielau,. In k‘cb n.otra delati? Mi! Mi ^'mo tisti, kateri hočemo tudi delati. Nismo bili nikdar prot: delu, hočemo le kakor ljudje živeli. Kapitalista nisem še vidtel nikdar delati. Videl sem j^a pa grabiti po denarju m kadar Je prišla izplačevanje izmučenega trpi-na-delavca se ina je roka tresla in premišljeval je ali mu h izplačal ali ne uboga dva vinarja, katbra je ta človek ktrvavo zaslu;«l. To je delo buržoazije od stanoldiav. časov in še do dandanes. Upam jaz kot mlad proletarec, da smo se enikrat zbudili iz tega spanja in nočemo biti zbujeni in paziti hočemo na deto buržoazije in se braniti do naše pirave zmage. Potem šele borno imeli čas, da odpočijemo svode izmučeno telo. — Torej' proletarci na dan, vedno in brez strahu. Strahu mi ne poznamo ker mi ne ubijamo ljudstva. Naš pno-letariat ni še nikloga spravil na vislice in vem tudi, da ni stavil ekrazita prea vrata pravega človeka, da bi uničil nje ga i« celo njegovo nedtolžrvo družino. Našemu sodlrugU učitelju Ivanu Furlanu kot pravemu in hrabremu človeku podajemo mu roko do zadlniegal
Živel ktoimunizem!
živela Tretja internacionala!
Kontovelj-Prusek
Ne smemo zamolčati čustev, ki so nas obdajala ‘ ob priliki šol.ske razstave na Proseku, Billo j«, to nekaj naravnost znamenitega za naš kraj. Razstava, je obstajala iz precejt-lnjega števila ženskih in moških ročnih del, ki »o se po večini odlikloivala p|a svoji davrfe; nosti. Mora se priznati zlasti sijajni uspeh' ženskih roičlnih diel. Ob enem' izvrstno so vplivala na nas ilovnata dela mladih kiparjev, katera kažejo da met} delujočimi je precej1 dobrih talentov. Ne smemo preiti tudi umetnega žaganja, katero J® tudi dobro uspelo.	,	<
Pnosešiko-klantoveHjeki dolski mladini kličemo bodrilnih besed, da se bode tudi v bodoče lepo izkazala. Čestitamo požrtvovalnim gg. učiteljicam, posebno pa g. učitelju Justu Martelancu za
dosežene uspehe pri vspodbujanju mla dine za lepo umetnost. S tem se je pri nas pokazalo nekaj lepega, s čimer vsi brez izjeme soglašamo.
Upamo da tudi v bodoče bode stvar tako dobro napredovala, vedno višje in višje, kar ima tudi za nas veliko pomena.	Opazovalci.
Pula
Drugovi, buržujski nam razi red pred bacuje, da smo mi nešklolovani ljudi, pak da zato nemarno razuma ni ikak-vog karaktera, to jest da smo bezzna-čajni, zli i loSe odgoijeni.
Kad bismo takavi ,i bili, kta bi tome krivac bio negoli sama gospoda što se tako mala hmnu za na šodgoj, dok 0-naj novac što nam ga dan za danom otimaju meču u svoje blagajne i trate u c, iaje zabave i igranke, mesto da r::. dadu doibrih žtoola. A. u ono malo škoia koje su nam dali pokazali nam samo put do toga kakio se kolje narod i pali kuče u ime domovine to jest njihova dubokoga žepa. Jest, vi ste nas gospodo odlgodili ;kao ubojice, razbojnike i palikuče i takbvi bili bismo i ostali da ne uvidlesmo u to)! bedi naš pravi cilj i našu pravu dužnost. Beda je bila naša prava učiteljica, u njoj smo se mi tekar ustalili i postavili na vlastite noge a ne u vašiim štolama, kloje su nas samo bile navele krivim putem. Jest, gorko je iskustvo nariod probudilo, pa najriod znadte sada što je dabro i što je zlo za njega. NadOlazi vreme gde narod sam vidi pravo i krivo!
Nesretni bpržuji, Siljuči nas klati jedan drugoga naučili ste nas mnogoj istini i mi čemo učiniti konac ovih ubojstava,jer želimo da zavlada mir, red, ljubav i brastvio na celome svetu. Ta .jie satja naš .karakter koga smo stvolrili na ibiotihome polju 'kidljuči se sa naflodlam što ga nigda doi anda ne vi-djasmo, sa' narodom kdji nam nikakva zla uSinio nije. Sada sa onim istim narodom, što su nam ga gospoda pri-kazivala neprijateljem, rtUkujemo se, i volimo i radimo to jest za proletariatom celoga sveta osobito sa dirugavima Sovjetske Rusije prve radiničke države, koja jte kažiput tadniicima i selja-cima kapitaffisti&klih drsava. Ona je kapitalistima pravi otiov i odanle im dolazi smrtna kosa, kosa pravde i jed-n a kosti.
Dragovi, svi oni što prioti nama rade i rovare nisu. negio1 ljudska tara, ne bojimo se talkvib tirana a kukavica. Medju ove spadaju i plopoivi koji čine i govore sve što im ko kaže poiput papige. itak su bili u Austriji blagosliv-lijali su austri.js'ko oružje dla pobedi. Danas vidimo da blagoslivlju talijan-sko. Nekloji su tafeodijer pobegli u Ju-gaslaviju, ali čemu su išli, zar nisu tamo isti <nrimakatolici» kao i ovde ili je možda tamo' nared glupljjii nego li ovde pa še nljima lataše vlada? E dragi popovi nije tome ta^lo: danas valja ra-diti ako li cemo jesti, jer nikla ned a hrane aikjo se ne radi. Pa i vaš bog je kazao: «muikom i znojem jesti češ kruh s\1oij». A gde se vi muči to, kada se znojite, valjda onda 'kad' se dobrio naje-dete radničke muke! I vi ste izdajice, jer lažete i propovedate naopako Hri-sta\oi veru, veru pravde i brastva. Re-kao ie TMst: «Nek bude mir ljudima na zemUil^:	 1	v -
Ua,Kiit>n driugovi, čuvajTnra se tafco-vih klevetnika - i iadtaJica nairvoidla i vere, jer to su oni ljudi koji nas upro-pašlčuju poicl imenom domovine, vere i narodnosti. Mi se dlržimo čvrsto naše prave proletarske ljubavi i vere u sporazum i slogu radnika celoga sveta u kcijoj iz dana u dan očekujemo spas i sliabodu! Da živi jedinstveni front svih radlnika!
istarski razgovori
[one: O zdravo Pepo, baš mi j’ drago da si prišal! Ca je da si tako bled i slab kako da si z groba stal i nekako jad-no se držiš, ča to j’ neki opet zafraš-kal neč?
Pepo: Ja sam druže jadq,n tako da neznan ni kade stojin. Viš ča smo doče-kali ove naše leta, saki dau gre na huje, da ja mislim da de se to morat brzo obrnit i zmešat.
Tone: Ti si Pepo danas baS pripravan za revoluciju, kako ti se oče obrnjaju! ^
Pepo: Baš sada si uganil zač! mi več ni drugo na misle nego da kada če prit on dan kada budemo oni debeli trbu-Šici njin šlatali i počeli ubešat si oni ki nas gule.
Tone: Pomalo, pomalo druže, nebudi ta-kov leh umiri se pak mi povej več je-danputa ča ti j’ neki storil !
Pepo: A niš, siromaha se toka ča j’ slabo. Ovi dni j’ padal daa nisan šal delat žgorun pak san šal proti Reke, san bil 1 nutre neč radi drv, pak doma greduč san kupil jeno kilo cukara. Kada ti vragu ne beše trefin se ja na oni kanarini. Su me fermati: da koša la porta kvi in šikarsela? Ja san rekal da cukar, oni name noše pol, da se ne sme više od kvarat nego da ako njin ča hitin moren 1 punu vreču.
Tone: Ja, ja, ča si mislil, ja san videl kade j’ jedan peljal jeno pet vred pak mu j’ samo nažmignil i mu j''rekal: ven ji la!
Pepo: Viš malo, ki j’ bogat more a ja sirota ni jeno kilo. Toj se jena veruga naši i tuji si nas tlače i guše.
Tone: To ti j' ono ča ja vavek govcJTfn’ da gospoda bil! oni Slavenl ale laHja-ni ali Inglezi oni znaju živet i se vaje sagdere spozanju.	  ,	,
Pepo: Ja, pak bi oteli da "se mi grdo glodamo z drugemi delavci ra a njin nece
to valjat zač se zdižti delavci celegp sveta pod .jenu banderu unu črljenu pak demo brzo počet ^rekidat ove ve, rugi.	>
Tone: Još bi nan oni naši nacionalist* rekli da’smo se prodali za Talijani.
Pepo: Ja, smo, smo, se j’ videlo kada j' bila ona FeŠta de štatuto ki su bili 3 njimi na večere!	„'
Tone: San cul ja, da su bili i neki za-stupniki i butigeri od Jušid i Matulj pozvani.
Pepo: Da bi jih bil videl kako su se lepo zabavjali z oficiri od financi, potle j’ lahko delat kutraband i na vozi.
Tone: Tako je, vidiš malo oni znaju govorit od nas, ma se vidi ča oni delaju.
Pepo: Ono su ljudi ki banderu prome-njuj, ča nisi videl v Opatije kako lepo bale one z onem križom va srede, a prvo.su se jadili i bežali od nje.
Tone: Bišf videl da pride kralj semo kako bi ga pozdravljali. Nisi čital v oneh njineh škovacerah one pjesmice i one zmamonije?!
Pepo: Ran, san čital. I tamo gore okole Postojni da j’ bilo ča videt onputa.
Tone: Ja, da su bili si s fašami trekolori načelniki, župani, popi i deputati.
Pepo: Tako neka muče aš nismo slepi.
Tone: Pustimo ča te nemotarije, to j’ niš- Povej mi Ca kada si malo nase prijal kako j’ ča s tobun!
Pepo: Tone moj pusti me da, ne domi-šljuj me, aš vidiš kako je. Još nisan nikada tako bil va mizerije doma kako sada. Ako storiš k.u žurnadicu kade to ti se ni dosti. Zena se plače da nežna ča bi ved kuhala:	krompira
starega ni ved, mladega još ni, za mast i ule ni govorit, vina nisan več pil mesec dan.
Tone: ča nisi nejde čital va «Pučkem» daj imel govor Jurina i Franina kako imaju nekakoveli butilj terana hranje-neh va ormare?!
Pepo: Ja, imaju oni sega i sačesa. Ča nisi čul kako jih hvale va Puč-ken ne-prijatele?
Tone: San, a si čful pak kako jih zovu?
Pepo: Da diplomati in pulitičari.
Tone: Ja poboga ma ono su glavice!
Pepo: Ma ako nimaju boljeg pulitičari nego njih dveh te slabo naprvo.
Tone: Još piše v onem dopise z Rokavca da njin zahvaljuju ča su zeli na ruki nasu okolicu.
Pepo: Ma demo njin mi dva brzo zubi pokazat njin i onemu ki pišle.
Tone: Oni misle, da neki nosi komuni-zam va Rukavac, ali oni ne znaju da j’ va Rukavce zrelih ljudi, ki su pro-gledali ča se dela na oven svete.
Pupo: Oni ne znaju, da komunizam pride sakemu va glavu, ki trpi danaska.
Tone: Ma da neki se plaču tamo da trpe od «tako zvanega» komunizma.
Pepo: Znaš da trpi se kigod. Da bis ti znal kako se joču pul Kinkeloveh v oštarije pul vina i gulaša i pečenki!
Tone: San čul da jih pride onde vavek onisteh ki to trpe pred nami.
Pepo: Ma njin pridu i naši mladiči Sekat. Njin zakantaju jenu po hrvacki onu Internacijonalu a znaju po tali-jansku onu Bandjera roša.
Tone: Ma jih mora jadit kada čuju ove naše internacionalne pjesmi!
Pepo: Neka ši! Mi ostanemo vavek črlje-ni, a oni neka se premenjuju kako te.
Tone: To mi j’ drago čut od tebe da si takov mužak ki nede dlaki promenit.
Pepo: Ne ne, ja mislim, nego du ju ja kemu jošl promenit.
Tone: Korajo Pepi, drži se kako morež, de se benj to promenit. Pošalji Ženu cu joj dat dvatri kompiriči još mi po-tečU stari, demo' storit po drugarski.
Pepo: Hvala Tone, jedan drugemu.
Tone: Ne'Hoj se, niš nan nete storit, prit de dan osveti.
Pen^- Zdravo druže, du ti drugi put Još neč.
Tone: Zdravo!
Vsem naročnikom, poverjenikom in razprodajalcem!
Ker bomo pretiskali naslove, prosimo vas, da nam sporočite vse eventuelne pomanjkljivosti pri dosedanjih naslovih.
UPRAVA.
Izdajatelj: lzvrševalni odbor Komunistične stranke Italije.
Odgovorni urednik: Egidio Gennari Tiskarna: „11 LaVoratore".
OKRAJNA BOLNIŠKA BLAGAJNA
v GORICI
Javni natečaj
Pri imenovani blaga j1,mi j lej do 10. Julija t. 1. odprt, natečaji za mesto provi-zoričtnega uradnika (izven1 službene pragmatike) v službi blagajnika.
Mesečna pjača (KnaSa Liti 733.33+ 80.— (blagajniške dloikiadte).
V svrto natečaja je treba prectkrtžiti sledeče dbkumente:
1) Dokazi italijanskega dfrSavltfanstVa;
2) roravnostno izpričevala;
3) najmanjše dbtk&zita dbvršeniih šol: dotvtrSene nižje sreldlnje Sole.
Preidinost imaijo vsi oni, k,i morejo dtofcazati, da so že opravljali podbbno službo1 'bodisi v jlavnih ali priivatpih zavodih, in tudi vsi oni, kii so slovenščine zmožni.
Imenovano službo je nastopiti 15. ju-lij!a t. 1.	*
OKRAJNA BOLNIŠKA BLAGAJNA V GORICI Vodstvo.
KIHIH lini Hll
zadružna anonimna družba z naomaj«”0 Sevnico OSREDNJI SEDEŽI Benetke. - PODRUŽNICE' Veron«, Trldent, Pa-dova, Vlcenza, Treviao, Belluno, Feltre^ Piave dl Cadore, Pordenone
PODRUŽNICA V GORICI: Corso Vardi 23 (blvia palača Zadružne banke)
ZASTOPSTVO ZviZNEGA ZAVODA ZA PREPOROD BENEČIJ
OBAVlTa:
Predujme na vojne odškodnine, kredit produktivnim, konsumnim in poljedelskim zadrugam, agrarni kredit, eskorfptiranje menic.
Predujme na vrednostne papirje, blagajniški obratjza ustanove in zasebnike; vse druge bančne operacije.
SPREJEMA DENARNE VLOGE: Do L 5000.- 5°!o olirestl.