PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723
ČEDAD
Stretta De Rubeis 20 • -Tel. (0432) 731190
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 900 lir - Leto XLIV. št. 47 (12.985)
Trst, torek, 1. marca 1988
Podprl ga je le egiptovski predsednik Mubarak
Neuspeh Shultzove misije Šamir zavrača njegov načrt
Shultz se danes v Londonu sestane s kraljem Huseinom Izraelski jastrebi hočejo novinarjem preprečiti vstop v Cisjordanijo in Gazo
JERUZALEM — Medtem ko izraelska vlada in politiki analizirajo posledice mednarodnega ogorčenja zaradi nasilja izraelske vojske na zasedenih arabskih ozemljih pa je že sedaj jasno, da je enotedenska mirovna misija ameriškega državnega sekretarja Shultza obsojena na neuspeh. Shult-zov načrt »mir v zameno za ozemlja« je v bistvu podprl le egiptovski predsednik Mubarak. Izraelski premier Ša-tnir je ta načrt še sinoči najodločneje zavrnil, medtem ko ga izraelski zunanji minister Peres podpira, a ne pre-
Nicolazzi odstopil
RIM — Na včerajšnji seji centralnega komiteja PSDI je generalni tajnik Nicolazzi odstopil, ker ga že šest mesecev nihče ne podpira in ker je deležen neprestanih kritik. CK PSDI se bo nadaljeval prihodnji teden, »večina« pa je sinoči kritizirala Nicolazzijev sklep in napovedala, da ga bo ponovno kandidirala.
glasno, saj se zaveda, da Izrael čakajo julija predčasne politične volitve.
Resnici na ljubo pa Shultz še vedno upa na uspeh. Bodri ga spoznanje, da mu niso niti v Damasku zaloputnili vrat. Bolj je razočaran z mlačnostjo jordanskih voditeljev, ki so ga včeraj v Amanu nadvse hladno sprejeli. Shultz upa, da bo danes v Londonu prepričal jordanskega kralja Huseina, da podpre njegov mirovni načrt, kar pa je malo verjetno.
Medtem pa sta včeraj na zasedenih ozemljih izgubila življenje dva Palestinca, enega je ubil izraelski častnik, drugi pa je podlegel ranam, ki so mu jih zadali med četrtkovimi neredi. Seznam žrtev se tako iz dneva v dan veča. V soboto so Izraelci ubili 5 Palestincev. Vlado pa po vsem sodeč bolj zaskrblja ogorčenje, ki so ga v mednarodni javnosti povzročili televizijski posnetki nasilja izraelskih vojakov. Prizor, kako štirje vojaki s kamenjem trejo kosti dvema Palestincema, je namreč obšel svet. Šamir in drugi likudovi jastrebi so včeraj predlagali, da bi novinarjem prepovedali vstop na zasedena ozemlja. Na srečo pa se veča število Izraelcev, ki odločno zavračajo take nasilne metode.
Umrl je Ježek
LJUBLJANA — V soboto je v štiriinsedemdesetem letu umrl znani ljudski humorist, satirik, scenarist, pisatelj, šansonjer in igralec Frane Milčinski-Ježek.
Umetnik, ki so mu upravičeno rekli doktor humorja, je kot igralec začel v šentjakobskem gledališču, od samih začetkov programov ljubljanskega radia pa je bil nepozaben ustvarjalec veselih večerov. Napisal je več radijskih iger za otroke, med drugim skorajda legendarno Zvezdico zaspanko. Pojavljal se je tudi na straneh humorističnega časopisa Pavliha, njegov bogat ustvarjalni opus pa sestavljajo tudi brezštevilni javni radijski nastopi in televizijske oddaje.
(dd)
Enotedenski neredi terjali dre žrtvi
Pojenjujejo protesti za Nagorni-Karabah
Organizacijski komite vabi demonstrante naj se vrnejo na svoje domove in na delo
MOSKVA — V Erevanu, središču enotedenskih armenskih demonstracij, se je upor nekoliko polegel. Prebivalstvo, ki je množično zahtevalo priključitev avtonomnega okrožja Nagorni-Karabah Armenski SSR, je sicer še vedno na ulicah, število demonstrantov pa čedalje bolj upada.
Vsesplošno mirno ozračje, ki je vladalo v Erevanu, kljub milijonski množici in neposredni bližini elitnih enot rdeče armade, pa je delno skalila vest, da so nacionalistične demonstracije terjale dve mladi žrtvi. Vest je predvčerajšnjim potrdil tudi Aleksander Katjušin, predstavnik centralne vlade, ki je med intervjujem za radio Baku priznal, da je pri Karabahu prišlo do pouličnih bojev med Armenci in Azerbajdžanci. Prav med spopadi naj bi izgubila življenje 16-letni Bahtiar Ulijev in 23-letni Ali Gadžijev.
Sovjetska televizijska poročila in dnevni tisk so bili precej pozorni tako na zahteve Armencev kot
Azerbajdžancev, v obeh primerih pa so podčrtali predvsem dejstvo, da želijo pripadniki obeh narodov ohraniti dobre medsebojne odnose. Za uradnimi informacijami, ki vsekakor težijo k temu, da bi minima-lizirale nacionalistične izbruhe Armencev in Azerbajdžancev, pa se vsekakor skriva nelagodnost ob pripravi junijske pansovjetske konference KPSZ. Armensko vprašanje bi namreč lahko škodilo postopni demokratizaciji, ki jo uvaja Mihail Gorbačov. Že septembra lani je šef KGB Viktor Čebrinko svaril partijsko vodstvo pred grožnjo »nacionalističnega virusa«, z njim pa bi najbrž potegnila tudi najbolj konservativna krila plenuma KPSZ.
Komite za organizacijo vsesplošne stavke v Armeniji je že v soboto pozval demonstrante, naj se vrnejo na svoje domove in na delo. Na spravno potezo komiteja je menda odločujoče deloval intervju pesnice Silve Kaputikjan, ki jo je v Moskvi sprejel Mihail Gorbačov.
Premiera Kozakove »Afere« drevi v Kulturnem domu
»Afera« Primoža Kozaka je med najbolj prodornimi dramskimi teksti povojne s*ovenske književnosti. Drevi ob 20.30 bomo imeli v Kulturnem domu priložnost soočanja z ostro »revolucijsko« tematizacijo nekega obdobja, in sicer v dramaturški priredbi Andreja Inkreta in v režiji Dušana Jovanoviča. Predstava je uokvirjena v tako imenovani komorni oder SSG
Socialisti glasovali proti računovodskemu dokumentu
V Nabrežini zavrnjen proračun Brezigar in odbor odstopila
TRST — Devinsko-nabrežinski občinski svet je sinoči zavrnil letošnji proračun, nakar sta župan Bojan Brezigar in ves odbor odstopila: tak je bil razplet, v dobršni meri nepričakovan, nekajtedenskega stanja politične »predkrize«, ki so jo sprožili krajevni socialisti, ko so zahtevali zamenjavo Brezigarja s svojim Caldijem na županskem mestu še pred izglasovanjem občinskega proračuna, sklicujoč se na sporazum, na podlagi katerega se je leta 1985 umestila na čelu devinsko-nabrežinske občine koalicija med Slovensko skupnostjo, KD in PSI. Ker jim dosedanji zavezniki niso ugodili (tako SSk kot KD sta sicer soglašala o potrebi poli-tično-programskega »preverjanja« in odstopa celotnega občinskega odbora, toda šele po odobritvi občinskega proračuna) so torej sinoči trije socialistični predstavniki glasovali proti proračunu, ki je zato prejel le 8 glasov KD in SSk proti 12 PSI in opozicijskih KPI, LpT, MSI in neodvisnega bivšega socialdemokrata.
Socialisti so bili sicer najprej napovedali, da se bodo vzdržali glasovanja o proračunu (ki so ga pomagali sestaviti tudi sami). Ko je pa nato župan povedal, da so v odboru (ob krajši prekinitvi seje) sklenili iz računovodskega dokumenta izpustiti posojila (pri čemer ni bila več potrebna absolutna večina 11 glasov), so se socialisti odločili glasovati proti, zaradi česar je bil proračun zavrnjen. Odbor je torej takoj nato sklenil zaprositi nadzorne organe za odlog izglasovanja proračuna, obenem so pa vsi odborniki sklenili odstopiti, kar je skupščina vzela soglasno na znanje.
Waldheim je vedel
LONDON — Britanski dnevnik The Times je včeraj objavil zanimiv intervju s 70-letnim bivšim esesovskim oficirjem Helmutom Polizo. Med nacistično okupacijo Grčije je Poliza delal v Arsakliju, to pa v družbi sedanjega predsednika avstrijske republike Kurta Waldheima. Poliza, ki živi v Nemčiji, je dejal, da sta z Waldheimom vedela za vse grozote, ki jih je nacizem povzročil v Grčiji, ker sta prebirala poročila o teh. Dodal pa je tudi, da sta oba le izvrševala ukaze svojih nadrejenih. Poliza je med drugim potrdil nekaj že znanih cvetk Waldheimove žene Lieselotte. Ta je bila, po Polizovih trditvah, prava nacistka in ima največ zaslug, če je vpletenost moža pri nacističnih pokolih prišla v javnost šele pred nedavnim.
V Avstriji pa se polemike še naprej vrstijo. Včeraj je bil na vrsti predsednik avstrijske socialistične stranke Sino-watz, ki je v intervjuju za tednik Profil dejal, da bi se odrekel lastni politični funkciji, če bi to spodbudilo Waldheima, da bi se odrekel predsedniškemu mestu. Sinowatz utemeljuje ta svoj predlog, češ da bi na ta način želel pripomoči čimhitrejšemu izhodu iz trenutnega kriznega stanja avstrijske države.
V Gorici konferenca slovenskih socialistov
V Gorici je bila v nedeljo deželna onferenca slovenskih socialistov, na ^ateri so podrobno analizirali položaj stranki ter posebno problematiko lovenske socialistične komponente in Prašanja, ki zanimajo slovensko na-°dnostno skupnost nasploh. Uvodoma 6 Poročal Filibert Benedetič, poročila Položaju v posameznih pokrajinah imeli Igor Tuta, Viljem Černo in ?z® Cej. O zakonskem osnutku za y obalno zaščito je poročal član osred-Jega vodstva PSI poslanec Gabriele enzulli. V razpravo so segli številni ovenski člani kot tudi drugi voditelji ^S'^isticne stranke. Izvoljeno je bilo 1 Aif ■ 0 koordinacijsko vodstvo, izde-na je bila zaključna resolucija.
NA 5. STRANI
V Tržiču »NE« termocentrali
NA 10. STRANI
			
11	SBSlli	i||		
Jugoslavija in Italija zadovoljni
CALGARY — V nedeljo so se zaključile 15. zimske olimpijske igre v Calgaryju v kanadski državi Alberta, ki so zabeležile celo vrsto rekordov. Največ so stale, prisotno je bilo rekordno število držav, otvori-le pa so prakso takih zimskih iger, ki se jih lahko priredi kjerkoli in v kateremkoli letnem času. Temperatura je bila v glavnem spomladanska, smučišča pa oddaljena od centra sto in več kilometrov.
V dobro organiziranih ZOI sta tako Italija kot Jugoslavija zadovoljni z iskupičkom kolajn. Italijani so s svojim junakom Albertom Tombo, ki je tudi prvi junak teh iger, osvojili dve zlati kolajni, poleg njega pa ne smemo seveda pozabiti na tekača De Zolta ter uspehe v biatlonu.
Jugoslavija je s svojim doslej največjim izkupičkom na ZOI več kot zadovoljna. Izkazala se je namreč kot velesila tako v skokih, kjer je Debelak osvojil bron, ekipa pa odlično srebro, kot tudi v alpskih disciplinah, kjer je seveda prednjačila Mateja Svet s svojim srebrom v slalomu.
Na ZOI v Calgaryju sta se tudi tokrat za absolutni velesili izkazali Sovjetska zveza in Vzhodna Nemčija, vendar pa so zelo napredovale take države kot so Švica, Finska, Švedska in Nizozemska. Po drugi strani so razočarali domačini (ki niso uspeli doseči niti brona v svoji paradni disciplini - hokeju) in Američani, ki so v te igre investirali ogromno denarja. Izkazalo pa se je, da so te igre daleč predolge in da bi bilo več kot dovolj, če bi trajale, recimo, deset dni.
J atov o letalo so dali v najem turški čarterski družbi Talia
Še nepojasnjene okoliščine strmoglavljenja jugoslovanskega letala boeing 727 na Cipru
NIKOZIJA — »Poklical vas bom, ko bom zagledal pristajalno stezo«. »Približujte se.« To so zadnje besede pilota boeinga 727 turške družbe Talia, kapetana Rakiča in odgovor kontrolnega stolpa letališča Erdžan pred strmoglavljenjem letala.
Pilot je te besede izgovoril deset sekund preden je letalo treščilo v 950 metrov visok hrib v planinskem masivu Pentadaktilos, šest minut pred pristankom na deset morskih milj oddaljeno letališče turške republike Severni Ciper (v soboto ob 10.25 po lokalnem času).
Po strmoglavljenju letala, ki se v goro ni zaletelo pod pravim kotom, menijo, da se je pilot pred samo nesrečo poskusil dvigniti, je na včerajšnji tiskovni konferenci dejal John McDaniel, direktor čarterske družbe Talia, ki je imela Jatovo letalo B 727 v najemu.
Sodeč po zapisu na magnetnem traku, ki so ga poslušali na kontrolnem stolpu letališča Erdžan, nič ne kaže, da bi bila nekaj sekund pred nesrečo situacija v pilotski kabini kakorkoli nenavadna.
V	aviaciji se dogajajo stvari, ki so težko razumljive in jih je še težje pojasniti, je dejal direktor angleško-turške čarterske družbe, za katero je letalo letelo. Nesreča letala boeing 727, v kateri je življenje izgubilo 15 članov posadke, med njimi sedem Jugoslovanov, je ena od takih, je dejal McDaniel. Odločilni v iskanju vzrokov in dokazov za nezgodo bosta črni skrinjici, je dejal direktor Talie. Za zdaj še ni »jasnih dokazov«, ki bi pojasnjevali nesrečo.
V	prvem trčenju je četrtina letala oziroma pilotska kabina preletela steno, nato pa je večji del, preostale tri četrtine letala, zopet treščil ob hrib in tedaj so eksplodirali rezervoarji z gorivom.
Letalo je bilo v trenutku nesreče približno 1.000 metrov nižje od predpisane višine. Zakaj je letelo toliko nižje, bodo objavili po preiskavi, je povedal direktor Talie.	,
Našli so tudi že obe črni skrinjici, ki ju bodo skupaj s posnetki iz kontrolnega stolpa z letališča
Erdžan danes poslali v Istanbul, kjer jih bodo poslušali. Šele potem bo uradna turška državna komisija, ki vodi preiskavo (letalo je bilo namreč registrirano v Turčiji), objavila uradno poročilo. V turški komisiji sodeluje tudi ekipa jugoslovanskih strokovnjakov, je dejal McDaniel in pohvalil tesno sodelovanje.
Pričakujejo, da bodo posmrtne ostanke sedmih Jugoslovanov, članov posadke, danes prepeljali v domovino, je na včerajšnji seji zveznega komiteja za promet in zveze povedal pomočnik predsednika tega komiteja Vladimir Lekič. Jatovo letalo so medtem že izbrisali iz registra, je dejal Lekič in pojasnil, da je v času najema letalo pripadalo turški družbi Talia. Letalo je bilo zavarovano, zato bo JAT dobil povrnjeno materialno škodo. Toda za omenjeni kolektiv in nasploh za jugoslovansko letalstvo je izguba sedmih članov posadke nenadomestljiva. Lekič je ocenil, da so bile turške oblasti zelo korektne do jugoslovanske komisije.(rn)
Italija je bila seznanjena
s pokoli na Poljskem
VARŠAVA — Poljaki ponovno obtožujejo italijanske in zahodno-nemške oblasti, da so namerno prikrivale pokole italijanskih vojnih ujetnikov na Poljskem. Predsednik osrednje komisije za nacistične zločine Kazimierz Kakol je v intervjuju za partijsko glasilo Trybuna Ludu izjavil, da so bile italijanske oblasti »že pred več kot dvajsetimi leti seznanjene z usodo 37.000 italijanskih vojakov, ki jih je Wehrmacht ubila v Deb-linu in v drugih taboriščih na Poljskem«.
»Politična logika blokovske konfrontacije, v kateri bi morala imeti zahodnonemška vojska pomembno vlogo, je premagala moralne obveznosti«. Poljskim oblastem n.pr. ni uspelo doseči izročitev nemških častnikov, ki so bili od govorni za pokole v Deblinu.
De Benedetti in Belgijci skupaj za nadzor nad SGB
tev skupne belgijske družbe, ki naj bi razpolagala s 4,5 milijona delnic SGB (16 odstotkov vseh delnic SGB), od katerih jih bo imela družba Cerus 55 odstotkov, Gevaert in Cobepa pa vsaka po 22,5 odstotka. Predsednik nove družbe bo Carlo De Benedetti, Leysen in Scohier pa bosta podpredsednika. Po izjavah De Benedettija in Leysna bodo novi zavezniki skušali najti za SGB industrijske rešitve in pospešiti razvoj sodelovanja v okviru Evropske skupnosti tudi v smislu predvidenega poenotenja evropskega trga.
Včerajšnji sporazum je naletel na takojšnje reakcije iz vrst francoske družbe Suez, ki naj bi po lastnih izjavah razpolagala z 52 % odstotki delnic SGB. Generalni direktor Sueza je dejal, da je pripravljen na sodelovanje z De Benedettijem.
BRUSELJ — Boj za nadzor nad največjo belgijsko delniško družbo Società Generale de Belgique še ni končan in italijanski finančnik Carlo De Benedetti ima od včeraj v tem boju spet novo železo v ognju, kar mu daje realno upanje, da se bo jeziček na tehtnici dokončno prevesil v njegov prid. Včeraj je De Benedetti namreč sklenil sporazum z dvema belgijskima finančnikoma, da bi si skupnimi močmi priborili nadzor nad družbo SGB.
Nova zaveznika italijanskega finančnika sta André Leysen, ki predstavlja skupino Gevaert, in Pierre Scohier, ki zastopa družbo Cobepa. Zavezništvo De Benedettije-ve družbe Cerus z belgijskimi partnerji predstavlja nov pomemben dogodek v celotni zadevi SGB. V skladu z dogovorom si bodo novi zavezniki prizadevali za ustanovi-
V	Jugoslaviji cene
V	I	vv •
se vedno naraščajo
BEOGRAD — Februarja so cene na drobno v Jugoslaviji narasle za 5,9 odstotka v primerjavi z letošnjim januarjem, pravi tiskovna agencija ANSA, in za 157,3 odstotka v primerjavi z letom dni poprej.
Letna stopnja inflacije znaša približno 170 odstotkov, čeprav so z novembrskimi protiinflacijskimi ukrepi in zamrznitvijo cen računali, da se bo inflacija v Jugoslaviji zmanjšala na 70 %. Toda zaradi pomanjkanja so morali za nekatere izdelke cene sprostiti in tako so se podražili farmacevtski izdelki, detergenti, električni gospodinjski stroji in avtomobili. Vse to je prispevalo k občutnemu dvigu cen v februarju. Od začetka leta so se drobnoprodajne cene v Jugoslaviji zvišale za 9,3 odstotka.
Pri boju s cenami pa se v Jugoslaviji srečujejo tudi z drugimi težavami. Kot so povedali v zveznem tržnem inšpektoratu v Beogradu, ne mine dan, da ne bi prišlo do številnih kršitev zakona o cenah. Vsi iščejo luknje v zakonu in doslej se je kot »najuspešnejša« metoda pokazala tista, kjer se s spremembo kakšne malenkosti star izdelek proda za novega, ki ima seveda precej višjo ceno. Od danes pa v Jugoslaviji veljajo tudi nove obrestne mere. Tako bodo letne obresti na vezane vloge (za več kot mesec dni) znašale 99 %, za hranilne vloge na vpogled pa 20 odstotkov. Prav obresti za vloge na vpogled so bile doslej deležne stalnih kritik, saj so s svojo nizko stopnjo (7,5 %) predstavljale pravi anahronizem ob trimestni inflaciji, (rn)
Bush in Dukakis prva v Mainu
NEW YORK — »Caucusi« demokratskih in republikanskih delegatov iz Maina so včeraj izbrali kandidata za predsedniške volitve. Na prvo mesto sta se uvrstila George Bush in guverner bližnjega Massachusettsa, demokrat Michael Dukakis.
Oba kandidata sta bila vsekakor najverjetnejša zmagovalca sicer le delno pomembnega glasovanja v Mainu, pravo presenečenje pa je bilo uvrstitev na drugo mesto - med demokratskimi kandidati - temnopoltega kandidata Jesseja Jacksona. Maine je namreč država, v kateri je temnopolto prebivalstvo v manjšini, Jackson pa je računal na večje število preferenčnih glasov na ameriškem Jugu. V republikanskem taboru, kjer je še vedno odprt dvoboj med Bushom in Dolom, se je do drugega mesta dokopal skrajno konservativni televizijski pridigar Pat Robertson.
Danes bodo volili v Vermontu, ki je prav tako kot Maine manjša država na atlantski obali, pozornost ameriških volivcev pa je vsekakor osredotočena na skorajšnje primarne volitve, ki bodo na »veliki torek«, 8. marca. Takrat bodo istočasno volili v dvajsetih državah na Jugu ZDA. Velik favorit za Belo hišo je George Bush, pri demokratih pa je igra še vedno odprta.
ZKJ se pripravlja na konferenco
BEOGRAD — Priprave na konferenco Zveze komunistov Jugoslavije (to naj bi prestavili z marca na maj) in metode dela Centralnega komiteja ZKJ in njegovih organov sta bili osrednji temi včerajšnje seje CK ZKJ, čeprav ne gre zanemariti tudi pozornosti, ki so jo jugoslovanski komunisti namenili uresničevanju sklepov 9. seje CK ZKJ - o razreševanju težav na Kosovu.
i Kot je v svoji uvodni besedi razložil predsednik predsedstva CK ZKJ Boško Krunič, pomeni odlog konference več časa za temeljitejše priprave nanjo. V pripravi tez za konferenco (mimogrede - te so bile deležne velikih kritik (so po Kruničevih poudarkih izhajali iz prepričanja, da morajo poiskati spodbude za produktivnejše delo, s pogledom v prihodnost, ki bi ponudil smeri razvoja za premagovanje trenutnih težav. Zaradi tega teze ne zajemajo vseh področij delovanja ZK, temveč iščejo vzroke, zakaj ne uresničujejo stališč 13. kongresa ZKJ in dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije.
Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 lir; v SFRJ številka 300.- din, naročnina za zasebnike mesečno 6.000.- din, trimesečno 17.000.- din, letno 60.000.- din, upokojenci in študentje mesečno 4.500.- din, trimesečno 12.000.- din, letno 45.000.- din. Za organizacije in podjetja mesečno 7.000.- din, letno 75.000,- din.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348
Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593
ADIT 61000 Ljubljana
Kardeljeva 8/II. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 60.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 90.000 lir. Mali oglasi 700 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796622-7796688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796600 - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja in tiska
ZTT
Trst
član italijanske zveze časopisnih založnikov FIE'
MAREC 88
Buoni del Tesoro Poliennali
•	BTP se lahko podpišejo pri okencih zavoda Banca d’Italia ali pri drugih bankah po emisijski ceni, ne da bi plačali kakršnekoli provizije.
•	Nudijo letne bruto obresti v višini 10,50%, ki se izplačujejo v dveh šestmesečnih obrokih.
•	V primeru, da se preseže znesek podpisanih efektov, bo povpraševanje porazdeljeno.
•	Ob obnovitvi zapadlih efektov bo izplačano prinesitelju 1,25 lire za vsakih 100 lir nominalne vrednosti obnovljenega kapitala.
• Nove dveletne zadolžnice se nudijo ob-	® Imajo široko tržišče in se po potrebi z
činstvu v podpis proti gotovini in v obnovi- lahkoto unovčijo, tev BTP, ki zapadejo 1. marca 1988.
V podpis in v obnovitev od 1. do 4. marca
Emisijska cena	Rok	Efektivni letni donos
bruto	neto
98,75%	2 leti 11,53% 10,06%
BTP
Med protestno manifestacijo proti južnoafriškemu rasističnemu režimu
V Capetownu aretirali Nobelovega nagrajenca za mir nadškofa Tutuja
JOHANNESBURG — V Capetownu so agenti posebnih oddelkov južnoafriške policije včeraj aretirali nadškofa južnoafriške anglikanske cerkve in Nobelovega nagrajenca za mir leta 1984 Desmonda Tutuja, ki je skupaj z ostalimi verskimi predstavniki sodeloval v protestnem sprevodu v Capetownu. Med aretiranimi sta tudi Allan Boesak, eden od ustanoviteljev glavnega notranjega opozicijskega gibanja proti apartheidu Združene demokratične fronte UDF in predsednik svetovne zveze protestantskih cerkva, in pa katoliški capetownski'nadškof Nai-doo.
Protest je bil naperjen proti nedavni odločitvi vlade, da uvede stroge omejitve za delovanje južnoafriškega črnskega sindikata Cosatu in 17 opozicijskih gibanj, ki se borijo proti apartheidu. Manifestanti so bili namenjeni do parlamenta, krenili pa so izpred katedrale St. George. Dobro uro po aretaciji je policija Tutuja in ostale najvidnejše verske predstavnike Južnoafriške republike izpustila.
Do aretacije je prišlo že pred samo katedralo St. George po končanem verskem obredu. V okolici cerkve so bili namreč že od zgodnjih jutranjih ur razporejeni številni policaji, ki so takoj, ko so je protestna povorka odpravila proti nekaj sto metrov oddaljenemu parlamentu, manifestantom ukazali, da se razidejo. V odgovor na po-licjsko zahtevo so Tutu in ostali visoki verski predstavniki pokleknili in zače-Ji moliti. Njihovemu zgledu so sledili še drugi manifestanti. Takrat pa so posegli policijski agenti ter aretirali Tutuja in druge verske funkcionarje, ostale manifestante pa so razgnali z vodnimi curki.
Po navedbah Tutujevega glasnika so verski predstavniki nameravali v Parlamentu izročiti poseben dokument v zvezi z nedavnimi restriktivnimi ukrepi južnoafriške vlade. Ti ukre-Pi so že naleteli na negodovanje v skoraj celotni svetovni javnosti, južno-ufriški verski predstavniki pa so včerajšnjo protestno manifestacijo napovedali že prejšnji teden.
Kljub temu, da so bili že vsi verski predstavniki izpuščeni, pa so iz policijskega štaba v Capetownu sporočili, da bodo s preiskavo nadaljevali in v kolikor bo potrebno, tudi vložili eventualne obtožne predloge.
V protestni povorki so poleg Tutuja sodelovali tudi ostali najvišji južnoafriški verski predstavniki	(Telefoto AP)
Ob kozmetični amnestiji za politične zapornike
Južnokorejske težave na poti demokratizacije
SEUL — Južnokorejski predsednik Roh Tae Woo se na vse kriplje trudi, da bi državi po dolgih letih vojaške diktature dal vsaj pročelje demokratičnosti. To pa mu kot kaže ne bo uspelo z lahkoto. Njegov pomilostitveni odlok je javno mnenje ocenilo kot kozmetični ukrep. Že res, da bodo po zaslugi amnestije osvobodili 7.234 zapornikov, od katerih 1.712 političnih jetnikov, v ječah pa še vedno ostajajo najpomembnejši študentski voditelji in najvidnejši predstavniki radikalnega krila opozicije. Po približnih ocenah je v južnokorejskih zaporih še vedno kakih 1.100 političnih jetnikov. Prav tako režim še ni navedel točnega števila vseh zapornikov, da večina ocenjuje sedanjo amnestijo kot dimno zaveso, za katero se še vedno skriva avtoritativni režim.
Nesporno pa je dejstvo, da se je spremenil vsaj »stil vladanja«. Bivši general Roh je za razliko od svojih predhodnikov vedrega obraza, rad posluša in se trudi, da bi s sebe zbrisal oficirsko togost, tako da bi ljudje mislili, da imajo »pravega« predsednika. Po vsem sodeč pa to ne zadošča. Dvainštirideset milijonov Južnih Korejcev
se namreč dobro zaveda, da je za Roha volilo le 36,7 odstotka volilcev, medtem ko sta kandidata opozicije Kirn Dae Jung in Kirn Young Sam prejela skupno 55 odstotkov glasov. Če k temu dodamo, da režim ni skoparil z volilnimi goljufijami, pritiski in poneverbami, je lahko vsakomur jasno, da Roha podpira le peščica privržencev, del podjetniške buržuazije in seveda kapital. Vse to je seveda premalo, da bi lahko predsednik uspel pri svojih kozmetičnih pobudah.
Med drugim je razdvojena opozicija sklenila, da bo že prihodnjo soboto skušala ustanoviti enotno opozicijsko gibanje, ki bi postavilo na glavo dosedanje razmerje sil. Vse glasnejše so zahteve o reformi dosédanjega volilnega sistema, s katerim se je okoristila vladna stranka. Opozicija zahteva in bržkone bo izbojevala reformo krajevne uprave. Župane in guvernerje pokrajin namreč določa vlada.
Roh pa se nahaja tudi pred težkim gospodarskim izzivom. Inflacija ponovno raste, delavstvo zahteva višje plače, washingtonska administracija pa postavlja plotove južnokorejskemu izvozu.
Stavka vatikanskih uslužbencev: hočejo plačo na začetku meseca
VATIKAN — V Vatikanu je bila včeraj splošna stavka. Že to je izredna vest, kar pa je najbolj presenetilo in razkačilo vatikansko upravo, je bila izredno visoka udeležba. Po prvih podatkih, ki so jih posredovale tiskovne agencije, naj bi se stavke udeležilo od 93 do 94 odstotkov uslužbencev. Največ jih je stavkalo na vatikanskem radiu, kjer so bili odstotki najvišji (98 odst.), najmanj dovzetni za svoje »sindikalne« pravice pa so bili uslužbenci vatikanskih muzejev (85 odst.).
Triurno »aktivno« stavko je proglasila Skupščina vatikanskih laičnih uslužbencev, skratka sindikat, v katerega je vpisanih 1400 od 1800 laikov, ki jih delovno razmerje veže na Vatikan. Skupščina je s stavko protestirala zaradi nizkih plač. Uslužbenci so se zato odrekli plači za tri delovne ure, vsoto pa so namenili skladu za boj proti lakoti na svetu.
Vatikan je izredno ogorčeno reagiral na stavko svojih laičnik uslužbencev. Predsednik mešane komisije za vsesplošno urejevanje vatikanskega osebja msgr. Jan Schotte je izjavil, da je protest vatikanskih uslužbencev povsem neutemeljen, saj so menda že od januarja leta 1985 deležni znatnih poviškov na plačah. Po izjavah msgr. Schotteja naj bi vatikanski uslužbenci prejemali plače, ki so višje od
običajnih plač italijanskih uslužbencev, njihov delovni urnik predvideva 36 delovnih ur tedensko, deležni so bili poviškov pri družinskih dokladah, starostno dobo pa računajo na vsaki dve leti.
Vatikansko stavko je menda sprožila zahteva uslužbencev, naj uprava prekini uvajanje zakasnelega izplačevanja plač in mezd. V Vatikanu so plače namreč prejemali na začetku meseca, zdaj pa bi jih morali prejemati proti koncu meseca oziroma na začetku naslednjega. Glede te zahteve je bil msgr. Schotte še posebno kritičen, saj je izjavil, da se običajno plačuje že opravljeno delo, ne pa tistega, ki ga je treba šele napraviti.
Uslužbenci so seveda trdno prepričani, da je stavka (pa čeprav okrnjena le na nekaj ur, torej brez daljše prekinitve dela) edino možno »pogajalno« orožje, Vatikan pa se ne strinja s takimi sindikalnimi metodami. »Stavka je prav poslednji ukrep«, so trdili nekateri duhovniki, ki so. v bistvu predstavniki delodajalca, »zato se je ne smemo posluževati kar tako«. Vatikanski očaki pa so lahko še zadovoljni, saj so menda'še vedno brez cobasov, kar za današnje pojme res ni od muh.
Parlament in genetika
RIM V italijanskem parlamentu bo v četrtek gostoval prof. Renato Dulbecco, Nobelov nagrajenec iz leta 1975, ki bo v poslanski zbornici predaval o »eksperimentiranju v človekovi genetiki: medicinska, etična in pravdna vprašanja«. Predavanje bo nedvomno pritegnilo pozornost vseh parlamentarcev, saj je Dulbecco skoraj dokončno izrisal »mapo življenja« oziroma »genetski atlas«, kot sam imenuje svoj načrt o »človekovem genomu«.
Vprašanja, ki jih odpira znanstvena manipulacija genov, so izredno pereča, saj ne gre le za umetno pridobitev spak (»člopica« je le ena izmed možnih variant) pač pa za vplivanje na bodočnost človeštva, ko bi si lahko kdo privoščil krdelo plavolasih in sinjeokih sinov...
Izročili prvi fokker-100
• Amsterdamu so izročili švicarski družbi Swissair prvo od osmih letal fokker ki jih je naročila. Z_ izročitvijo so Nizozemci zamudili celo leto, zato ni nič čudnega, če so si Švicarji ob prevzemu privoščili kozarec šampanjca
Od Kurdov ugrabljeni Italijani na varnem
NIKOZIJA — V preteklih dneh so Kurdi končno osvobodili vse tri italijanske delavce, ki so bili zaposleni na nekaterih iraških gradbiščih in ki so jih septembra lani ugrabili. Po petih mesecih so Sergio Cominetti, Giuseppe Carrara in Roberto Diotallevi ponovno prosti in se nahajajo v poslopju, kjer biva italijanski poslanik v Bagdadu, Ugo Toscano.
Ko je bilo že vse dogovorjeno, da bodo Kurdi osvobodili italijansko trojico, je pred nekaj dnevi postal položaj sila zapleten. Iraške čete so namreč prerešetale gorati predel, v katerem naj bi kurdski uporniki skrivali italijanske delavce. Zdelo se je, da iraška vlada se ni popolnoma strinjala z izpustitvijo talcev in vse je že kazalo, da se bo vsa zadeva tragično zaključila. Očitno pa je italijanskim predstavnikov v Iraku le uspelo pripeljati ugrabljence na varno.
Kdaj bodo lahko vsi trije delavci objeli žene, otroke in sorodnike? Po trditvah tiskovne agencije Ansa si italijanski diplomati v Bagdadu prizadevajo na vse mogoče načine, da bi lahko trojica čimhitreje poletela domov. Morda bodo Commetti, Carrara in Diotallevi prispeli v Italijo že danes, to pa je v prvi vrsti odvisno od letalskih zvez, saj včeraj ni bilo več nobenega napovedanega poleta iz Bagdada na Ciper.
Petindvajset tisoč vernikov zaman čakalo devico Marijo
PESCARA Vsi tisti, ki so v nedeljo prihrumeli v Pescaro, da bi se jim prikazala devica Marija, so ostali globoko razočarani. Kar 25 tisoč vernikov se je zbralo na griču v predmestju Pescare, kjer so v preteklih dneh verniki duhovnika Vincenza Diodatija pripravili vse potrebno za nedeljsko doživetje. Dogodku ali bolje rečeno »mačku v Žaklju« je sledilo veliko število televizijskih kamer ter obilica fotografov, ki so želeli posneti Marijino podobo. Nekateri očividci trdijo, da so opoldne zaznali v soncu nekatere zeleno—modre žarke, ki so nekako utripali. Ali ste kdaj poskušali strmeti v sonce za minuto ali celo dve? Tega vam sicer ne svetujemo, toda dokazano je, da oko začne pačiti sliko, očesna mrena pa ne zaznava več pravilnih barv.
Množica vernikov je čakala nà Marijo pozno v noč, saj bi se morali po besedah duhovnika Diodatija pojaviti na nebu tudi nekateri napisi. Na »svetem« griču je v nedeljo prispelo tudi veliko število policijskih agentov, ki so morali urejati gost promet. Na kraj so prihitele tudi medicinske enote, ki so nudile pomoč marsikateremu verniku, ki so ga oči po večminutnem gledanju sonca močno bolele. Pozorni prišleci so si na griču tudi uredili življenjski prostor, saj so postavili prav lepo število šotorov.
Ali bo imel nedeljski shod tudi kako pravno posledico? Zakon namreč obsoja vsako lažno širjenje novic in zlorabo človeške vere. Kaj bo torej odredila Cerkev v zvezi z nedeljskim shodom?
Težke misli ustvarjalcev visoke mode
Moda sem, moda tja... moda tukaj, moda tam... Veliki sPehi, veliko občudovalcev... torej živela visoka moda!
Pa je res vse tako? Je tudi v teh mesecih, v teh dneh ‘s°ka italijanska moda iztržila toliko, kolikor ji pripisuje-0 v zadnjih letih, ko smo jo postavljali celo na prva v esta v dražavnih gospodarskih postavkah? Tisti, ki vedo e- torej tudi vse o modi, pravijo, da ni vse zlato, kar se oti in prežjvjja iudi visoka moda svojo krizo. Če bi to isaij samo z ene strani, bi rekli, da gre morda za nevoš-/ivce, ali pa, da gre za vesti, s katerimi žele modni us-ppljolci zmanjšati svoje zaslužke v očeh davkarije. Ker pa od alai° vesti o krizi, ali vsaj o zmanjšanju kupčij, prav zainteresiranih, jim moramo verjeti.
I 1 siabših kupčijah, o manjšem številu prodanih mode-se namreč pritožili sami lastniki velikih italijanskih ni kžtak°i za njimi so se potožili še francoski mod-
Kobena tajnost ni, so rekli, da so se udeleževali naših ide nitl revij od vedno tudi taki, ki so si »sposodili« naše cii	*n	P°tem prikazali kot svoje. Fotografiranje kolek-
to s1S°u-e- m°de ie bil° zal° °d vedno prepovedano. Toda 0(J ° aili konkurenti, ki se jih nismo bali, ki nas niso 0zali, ki niso v svetu mode veliko pomenili, ki so lahko
delali le kopije, ne pa ekskluzivnih modelov, pravijo lastniki velikih modnih hiš.
Sedaj so se pa našli na primer japonski kupci. Ti so prišli pretekla leta na vse večje modne manifestacije, kot mravlje na sladkor. Gledali so in gledali, veliko kupili in odšli.
Kot bi ne zadostovalo to, da se italijanskim in francoskim modnim ustvarjalcem naenkrat zapirajo vrata najboljših kupcev, je sedaj prišla na vrsto še moda, resda izredno privlačnih in mikavnih kril, zelo kratkih, a tudi zelo bogatih, košatih in nabranih, ki ženske in dekleta polepšajo, jih napravijo bolj zapeljive, toda tudi moda, ki ni prav nič primerna za današnji vsakdan.
Francoski modni eksperti so se o tem lahko sami prepričali, ko so poslali kar lepo število svojih manekenk v tako frfotajočih oblekah, krilcih in klobukih, na glavno pariško tržnico. Manekenke so bile res zelo lepe in tudi svoje modele so znale nositi. Toda ko so se navadne Parižanke soočile z njimi, jim ni šlo na smeh, temveč na jok. Ta moda bo lepa, privlačna, bolj ženska itd... prav gotovo pa ni primerna za službo, za nakup, ne za izlete, ne za popoldanske priložnosti. Človek pa ne živi le za večer in tudi večernih prireditev in plesov ni toliko, da bi šla takšna oblačila v velikem številu v promet. (N. L.)

POHIŠTVO
UL. FLAVIA 53
PROMOCIJSKA PRODAJA
KUHINJE - DNEVNE SOBE SPALNICE - SEDEŽNE CARNITURE
S POPUSTI OD 20% 00 50%
V Trstu 3.000 m2 razstavišča in lastno parkirišče
MOLLAFLEX
edina posteljna vzmetnica izdelana v Trstu
obv. občini 8/2/1988
Pomemben premik v delovanju PSI med Slovenci
Večja koordinirana prisotnost slovenskih socialistov v vseh strukturah PSI v Furlaniji-Julijski krajini
GORICA — Slovenski socialisti v Furlaniji-Julijski krajini so se v nedeljo zbrali na deželni konferenci v Kulturnem domu v Gorici in s tem uresničili zamisel, ki se je prvič porodila ob lanskih parlamentarnih volitvah, še zlasti potem ko so zavzeli kritično stališče do volilnega zavezništva med PSI in Listo za Trst v tržaškem volilnem okrožju. Priprave na konferenco so bile temeljite, sovpadala pa je s predstavitvijo zakonskega osnutka PSI o globalni zaščiti. V Gorico je za to priložnost prišlo veliko slovenskih socialistov in somišljenikov iz vseh treh pokrajin FJK, prišli pa so tudi vidni predstavniki PSI iz vse dežele.
Uvodno poročilo je imel Filibert Be-nedetič. V njem se je dotaknil vseh vprašanj, ki zanimajo slovenske socialiste in ki so v mnogih primerih istočasno vprašanja, ki zanimajo vso slovensko narodnostno skupnost. Ugotovil je, da je marsikje doslej notranja organizacijska struktura pešala, kar je dajalo povod za neutemeljene napade od zunaj na slovenske socialiste, kot tudi za kritične prijeme do njih znotraj stranke, kar velja za Tržaško. To je povezal z dogajanjem ob lanskih parlamentarnih volitvah.
Kljub organizacijskim pomanjkljivostim pa je delo v stranki šlo dalje še zlasti po zaslugi prizadevnosti nekaterih posameznikov. Na podlagi tega in stalnih stikov je prišlo do tega, da je PSI sestavila in predstavila osnutek o globalni zaščiti. Nadaljevati je treba z organizacijsko strukturo na pokrajinskih in deželni ravni.
Benedetič se je zatem dotaknil splošnih vprašanj znotraj slovenske narodnostne skupnosti ter odnosov z drugimi strankami, KPI in SSk, ter manjšinskimi organizacijami. Potrebni so drugačni in zelo jasni odnosi. Benedetič se je nato zavzel za enotno gledanje na dogajanje v vsej deželi.
Njegova izvajanja so področno dopolnili zastopniki treh pokrajin, ki so seveda poglobili vprašanja. Igor Tuta je v ocenjevanju položaja na Tržaškem dejal, da skrajno nacionalistično pojmovanje številnih tržaških krogov ne pripelje nikamor. Kritičen je bil do nekaterih izbir stranke v preteklosti, ko je šla v povezavo s konservativno Listo za Trst. Jože Cej se je dotaknil predvsem vprašanj organizacijske prenove, ki je v slovenskih socialističnih vrstah že v teku. Istočasno pa je dejal, da je potrebna večja angažiranost slovenskih socialistov v stranki sami. Viljem Černo pa izrazil predvsem zadovoljstvo zaradi solidarnostne povezave med slovenskimi socialisti treh pokrajin, poudaril, da mora biti naša etnična osebnost vključena v strukturo države. Zaprtje do nas pa je nedemokratično uporabljanje oblasti, je še dejal Černo ter poudaril, da se slovenska zavest v Benečiji širi tudi po zaslugi aktivne prisotnosti slovenskih socialistov v javnem življenju teh krajev.
Član osrednjega vodstva PSI poslanec Gabriele Renzulli, ki je pred kakim tednom predstavil zakonski osnutek o globalni zaščiti za Slovence, je v zvezi s tem povedal, da ima ta podporo predsednika poslanske skupine PSI Giannija De Michelisa, tajnic te skupine Roberte Brede in Artiolijeve, odgovornega za državljanske pravice v vodstvu stranke Andoja, ter poslanca de Carlija. Podpisniki so torej kvalifi-' cirani in zastopajo vso stranko. V osnutku se zagovarja teza, da je treba na Slovence gledati enotno neglede v kateri pokrajini živijo. V ospredje prihaja vprašanje šolstva, ki naj se razširi
Predsedstvo med nedeljskim srečanjem slovenskih socialistov
tudi na videmsko pokrajino. Vendar pa so tudi drugi zakonski osnutki, je dejal Renzulli, upoštevati jih je treba. Zaradi tega naj pride do soočanja z drugimi strankami, da se stvar kar se da hitro premakne z mrtve točke. Socialisti, je še dejal Renzulli, so pripravljeni na soočanje. Renzulli je še dejal, da se je treba otresti obrambne linije, da mora biti vprašanje reševanja slovenskih vprašanj stvar vse stranke, da je treba odpraviti ignoranco, ki je v javnosti še tako velika. Vprašanja Slovencev morajo postati sestavni del realnosti vse demokratične javnosti.
Zelo številno je bilo goriško zastopstvo PSI. Pokrajinski tajnik Luigi Bla-sig je povedal, da je lansko dogajanje ob volitvah na Tržaškem začudilo ne samo slovenske marveč tudi italijan-
ske socialiste na Goriškem. Slovenska aktivnost v PSI je bila zaznavna na vseh področjih, danes se mora še bolj okrepiti, saj je v stranki prostora za vsakogar, neglede na njegovo etnično pripadnost. Pokrajinski podtajnik Gianluigi Devetag je povedal, da se stranka razvija harmonično tako med Slovenci kot med Italijani in da prihaja v posoški federaciji do večjega zanimanja za slovensko problematiko. Tajnik vseh sekcij v goriški občini Dejust je poudaril ista načela ter obsodil plakatno šovinistično akcijo MSI teh dni. O novem gledanju mladih na narodnostna vprašanja pa je govoril pokrajinski tajnik mladinske zveze FGS Zanini, ki je bil večer prej izvoljen za tajnika mestne sekcije v Gorici.
Podpredsednik deželne vlade Gianfranco Carbone se je dotaknil pred-
vsem tržaških vprašanj. Govoril je o notranjih odnosih v stranki ter o napadih na PSI s strani drugih. Pri tem se je vprašal komu koristijo napadi na PSI. v zvezi z njeno politiko do Slovencev. Vprašal se je tudi če so taki napadi najbolj umestni, če so s strani komunistov ter Slovenske skupnosti vedno pošteni, in če si nimata tudi ti dve stranki kaj očitati v zvezi s konkretnim reševanjem teh vprašanj.
V razpravo so seveda segli številni slovenski ter italijanski diskutanti ter orisali položaj v svojem okolju, oziroma bili mestoma tudi zelo kritični do položaja v stranki sami. Govorili so Silvio Cumpeta, Igor Petejan, Vojko Kocman, Marino Pečenik, Michele Carlig, Vlado Klemše, Mauro Dellago, Rudi Pavšič, Dušan Košuta, Karlo Černič. Svoj pozdrav je poslal Srečko Colja, isto je naredila ronška sekcija PSI. Prisoten je bil tudi deželni poslanec Piero Zanfagnini. Predsedovala sta Branko Pahor in Marko Waltritsch.
Zaključno poročilo je imel Marko Waltritsch. Potem ko se je zahvalil poročevalcem in diskutantom je ugotovil, da je konferenca povsem uspela, ker so bila na njej nanizana vsa vprašanja, ki zanimajo slovenske socialiste. Potrebna je večja angažiranost v stranki, večja organizacija, večje osveščanje italijanskih tovarišev o naši stvarnosti, več jasnosti v sodelovanju z drugimi, še zlasti v enotni delegaciji. Slovenski socialisti se morajo otresti pesimizma ter biti konkretni v svojih dejanjih.
Izvoljeno je bilo še petnajstčlansko vodstvo (pet za vsako pokrajino), ki bo koordiniralo delo v deželnem merilu. Sestavljena je bila tudi zaključna resolucija uspelega in pozitivnega srečanja slovenskih socialistov iz vse dežele Furlanije-Julijske krajine.
Nauticamp naj bi letos postal razstava z vsedržavnim značajem
Na Tržaškem velesejmu bo od 5. do 13. marca že 11. Nauticamp, ki so mu prireditelji dodali zvenečo oznako »vsedržavna razstava navtike, kampiranja in počitniških prikolic«. Po izjavah odgovornih (razstavo organizira Progetto Trieste 2000) naj bi letošnji Nauticamp tudi zaslužil tako oznako. V prejšnjih letih je namreč ta razstava precej nazadovala, saj so razstavljavci poleg plovil, motorjev, šotorov, počitniških prikolic in druge opreme razstavljali tudi navadno kramo, ki ni spadala na tako prireditev.
Po prvih informacijah bo na letošnjem Nauticampu 80 rastavljavcev, od teh bo kar 90 odstotkov domačih, in še ti bodo v glavnem iz Trsta in iz naše dežele. Tudi letos bomo videli bolj malo jadrnic. V Italiji se je v zadnjih letih povpraševanje po jadrnicah zmanjšalo, kar v glavnem velja tudi za Trst. Ob tem ne bo odveč ugotovitev, da je tržaško tržišče v primerjavi z drugimi italijanskimi območji precej neobičajno. Zaradi sosednje Jugoslavije, ki v zadnjih letih pospešuje navtični turizem, se je namreč povečala predvsem prodaja navtične opreme. Poleg Jugoslovanov jo kupujejo tudi Avstrijci in Nemci, ki s svojimi plovili prihajajo na Jadran. Vrste domačih kupcev se nekoliko redčijo, skoraj izginila pa je prodaja plovil, ki potrebujejo stalni privez. Nič čudnega torej, da si bomo na Tržaškem velesejmu lahko ogledali jadrnice zahodnonemškega obrata Dehler, ki jih lahko prevažamo na prikolicah.
Ta možnost bo navsezadnje značilna za skoraj vsa letos razstavljena plovila. Pomanjkanje privezov na našem območju zavira namreč prodajo večjih plovil. Marsikateri prodajalec pa je obšel tudi to oviro, saj svojim kupcem svetuje, naj plovilo takoj po nakupu premestijo v kako istrsko marino, kjer so cene trenutno bolj konkurenčne kot italijanske.
Letos bodo razstavljali nekoliko več izrivnih kajutnih motornih čolnov in to predvsem po zaslugi tržiškega obrata
Omnia, ki bo morda razstavljal tudi Kvarnerplastikine čolne, in konzorcija iz San Giorgia di Nogaro. Zanimanje za klasične izrivne čolne, ali bolje rečeno za polizrivne čolne (semiplananti) se namreč iz leta v leto veča. Vzdrževanje takih čolnov je cenejše, stroški za gorivo so nižji, težka plovila pa zagotavljajo večjo varnost.
Kot na vseh tovrstnih razstavah bo še največ gliserjev. Prisotne bodo najbolj znane znamke: Chris Craft, Cranchi, Abate, C & B, Sessa, Salpa, Bertram, Ranieri... Prav tako dobro bodo zastopani napihljivi čolni, ki so pri Tržačanih zelo priljubljeni. V glavnem bodo letos razstavljali gumenjake s plastičnim dnom, saj bo teh hibridov kar 70 odstotkov. Povsem razumljivo je, da si bomo lahko ogledali najsodobnejše modele izvenkrmnih motorjev: Yamaha, Suzuki, Evinrude, Selva, Tomos... Manj bo notranjih bencinskih in dizelskih motorjev: OMC, Nannidiesel, Ford... Za radovedneže bo na razstavi tudi dirkalni gliser off-shore, s katerim je Bruno Abate leta 1987 postal evropski prvak A skupine.
Seveda bodo razstavljali tudi navtično opremo in pripomočke za podvodni ribolov. Manj bo opreme za klasični športni ribolov. Poleg tržaškega Adriatoura, ki bo imel enega najlepših standov, bodo prvič prisotni tudi drugi broker-ji. Najemanje plovil namreč postopno prodira tudi v tržaško miselnost.
Glede opreme in pripomočkov za kampiranje je treba navesti, da bodo v glavnem razstavljali kamperje in počitniške prikolice najbolj znanih znamk: Arca, Adria, Laika, Roller, Biirstner, Westfalia... Šotorov letos skoraj ne bo, prav \ tako bomo najbrž pogrešali planinsko in alpinistično opremo. Razstavljali pa bodo nekaj opreme za prosti čas in seveda posebno kolo montain-bike s katerim se lahko podamo tudi na zahtevnejše kolovoze, (voc)
Uvoz še vedno
v • •
večji
od izvoza
Zaradi slabo razvite slovenske in jugoslovanske bazne kemične industrije je po podatkih, ki jih je te dni objavila Narodna banka Slovenije, v slovenski kemični industriji še vedno večji uvoz od izvoza. Podatki veljajo za leto 1987. Tako so članice splošnega združenja kemične in gumarske industrije Slovenije v letu 87 izvozile za 172 milijard dinarjev oziroma 380 milijonov dolarjev vrednosti svojih izdelkov in storitev. V vrednosti skupnega izvoza je delež, dosežen na tujih tržiščih s konvertibilnim načinom plačevanja, 75,6 odst. oziroma 287 milijonov dolarjev. Zanimivo je, da je decembrski izvoz s 48,9 milijona dolarjev močno presegel povprečni mesečni izvoz, ki je bil v enajstih mesecih leta 87 dosežen v višini 30,1 milijona dolarjev. V izvozu na primer prednjačijo Krka Novo mesto s 64 milijoni dolarjev, SOZD Kemija Ljubljana z 62 milijoni dolarjev, Sava Kranj s 56 milijoni dolarjev in primorska delovna organizacija Iplas Koper z 8,9 milijona dolarjev. V skupnem uvozu 174 milijarde dinarjev, oziroma 385 milijonov dolarjev, je delež konvertibilnega uvoza 82
Dirka po F-JK bo dosegla tudi Kozino
KOZINA — Te dni so se v Motelu na Kozini srečali predstavniki občin Dolina, Koper in Sežana ter organizatorji tradicionalne kolesarske dirke Giro ciclistico del F-VG in se dogovorili o podrobnostih 1. etape kolesarske dirke.
Kolesarska prireditev bo letos mednarodnega značaja in se bo odvijala v Furlaniji-Julijski krajini od 17. do 21. maja. Start prve etape, ki bo potekala skozi občino Dolino in odprto mejo v Socerbu, bo v Vidmu 17. maja, cilj bo pa istega dne na Kozini.
od sto, kar pomeni več kot izvoz. Članice splošnega združenja slovenske kemične industrije pretežno uvažajo repromaterial, ta je znašal 94,6 odst. V lanskem letu je oprema v višini 13 milijonov dolarjev udeležena s samo 3,4 odstotka v skupnem uvozu.
Vrednostno je največ opreme uvozila delovna organizacija Lek Ljubljana z 985 milijonov dinarjev, sledi Krka Novo mesto z 921 milijoni, Sava Kranj s 791 milijoni, Helios Domžale s 577 milijoni dinarjev, primorska Piama Podgrad s 498 milijonov dinarjev itd. Med članicami splošnega združenja kemične in gumarske industrije Slovenije so bili v letu 87 največji uvozniki: SOZD Kemija, Sava Kranj, Lek Ljubljana, Krka Novo mesto, Tovarna dušika Ruše, Cinkarna Celje itd. Med članicami SOZD Kemija pa so največji uvozniki Helios Domžale, Polikem Ljubljana, Kolor Medmode, Dunik Medvode itd. Enaka usoda seveda zadeva tudi vse primorske kemične industrije od Iplasa Koper, Toka Ilirska Bistrica in TKK Cerkvenico.
- o -
Ta novica je bila najhujša, kar jih je kdaj slišala, v določenih ozirih celo hujša kot vse, kar se je pripetilo njej sami. Čeprav si s Faye nista bili blizu in čeprav jo je na trenutke skoraj sovražila, bi bilo vendarle grozno, če bi umrla na tak nači; v Gailinih očeh je bilo še vedno moč razbrati bolečino.
»Imaš kakega brata ali sestro?«
»Ne, samo očka.« Odkrito je pogledala Anne, ko sta se napotili naprej. »Zato me tudi do neke mere razvaja, bi rekla. Jaz sem še edino, kar mu je ostalo. Trudim se, da se ne bi preveč okoriščala s tem, toda včasih ni ravno lahko.« Nasmehnila se je in Anne je opazila, da ima obraz posejan z nežnimi pegami. »Rada vidim, da gredo stvari po moje, očka pa takoj zaskrbi, če se začnem jokati.«
Anne se je zasmejala. »Ubožček.«
»Kakšni pa so tvoji starši?«
Anne je bilo zoprno celo govoriti o njih, toda po vsej zaupljivosti, ki je je bila deležna od Gail, bi bilo nepošteno, če ne bi nekaj svojih skrivnosti podelila z njo. »Kar v redu sta.«
»Se razumete?«
Anne je skomignila. Resnici na ljubo se niso, nikoli. »Včasih. Nista bila ravno nora od veselja, ko sem pobegnila.«
»Ti zdaj zaupata?«
»Mislim, da.«
»Bi še kdaj pobegnila?« Gail je mučila radovednost o novi prijateljici.
Toda Anne je odkimala. »Ne, nebi.«
»Imaš brate in sestre?« Medtem sta prišli do trgovine s čevlji in zavili vanjo; Anne je prikimala. »Po dva od obeh.«
»Joj!« Gail se je bleščeče nasmehnila. Če bi hotela, bi lahko še kot otrok postala filmska igralka, vendar bi potem njenega očeta preveč skrbelo. »Srečna ti!«
»Samo ti tako misliš!« Anne je imela popolnoma dr-zgačne izkušnje in je zavila z očmi.
»Kakšni pa so?« »
»Najstarejši brat Lionel je prijazen. V kratkem bo dopolnil enaindvajset let.« Ni ji povedala, da je homoseksualec. »Tudi on je pustil šolo in zdaj snema filme za Foxa.« To je povedala kot profesionalka in naredila velik vtis na Gail. »Moj drugi brat je velih frajer, hodi na Alabamsko univerzo in ima nogometno štipendijo. Letos bo šel že v tretji letnik. Sestri sta dvojčici. Ena je ravno odpotovala na Vzhod na Barnard, druga pa se trudi, da bi postala igralka tu v Holly-woodu.«
»Joj! Kako lepo!«
»Lionel je ... vedno sva si bila najbolj blizu ... drugi pa so ... no,« spet je skomignila in jih z enim samim zamahom pometla, »včasih malce čudni.« To isto so tudi oni govorili o njej, vendar ji je bilo zdaj popolnoma vseeno. Končno je našla svojo prijateljico.
Gail si je kupila dva para enakih čevljev, samo v različnih barvah. Nekaj minut kasneje je pogledala na uro.
»Očka me pride iskat ob štirih pred Beverly Wilshire. Hočeš, da te kam odpeljeva?
Anne se je obotavaljala. Od doma se je pripeljala s taksijem, vendar bi se bilo bolj zabavno peljati z Gail. »Misliš, da ne bo narobe?«
»Sploh ne. Strašno rad dela takšne usluge.« S tem, da prevaža tujce? Anne se je zasmejala. Gail je bila v marsikaterem pogledu naivna, vendar ji je bilo ravno to na njej najbolj všeč. Prečkali sta Wilshire Boulevard in se postavili pred razkošni hotel, da bi počakali na očeta. Anne je osupnila, ko je zagledala njegov avto. Pripaljal se je v dvobarvnem sivem rollsu in Gail mu je divje pomahala, da je ustavil. Anne je sprva mislila, da jo vleče zaradi avta. Potem pa se je skozi okno nagnil čokat močki širokih ramen in podobnih potez kot Gail in odprl vrata; Gail je skočila v avto in pomignila Anne, naj ji sledi, potem pa takoj razložila moškemu ob volanu: »Zivjo, očka, spoznala sem novo prijateljico. Prihodnje leto bova hodili v isto šolo.« Ni mu bilo odveč, da jo bo moral peljati domov, toplo ji je stisnil roko. Ni bil lep moški, imel pa je prijazen obraz. Pisal se je Bill Stein in iz njegovih besed je razbrala, da je odvetnih v svetu igralcev. Prepričana je bila, da pozna njena starša, vendar ju ni omenila. Zanj je bila samo Anne.
Knjiga je izšla pri Založništvu tržaškega tiska in je na razpolago v Tržaški knjigarni
Nekaj ugotovitev o primeru prof. Sama Pahorja	
Ko »nergač«	
postane	
\n\ip\	- ;	£:..f «c f - >	wÈ&ààMsXdMM g	'jm :#* JhH
1ÌU V	: ' . . .v	' ''	■ I *sjgy	j #£ -
VOJ MIR TAVČAR	
Dva tedna sta minila, odkar je tržaško kazensko sodišče obsodilo prof. Sama Pahorja na pet mesecev zapora pogojno zaradi upiranja javnemu funkcionarju. To je seveda prekratek čas, da bi o problemu, ki je tudi čustveno prizadel vse Slovence v Italiji, lahko razmišljali z neko zgodovinsko distanco, obenem pa je vendarle minilo dovolj dni od dogodka samega, da ga lahko poskusimo razčleniti bolj umirjeno, brez tistega pogojevanja, ki izhaja iz neposredne kronistične angažiranosti v sprotnem poročanju. Poleg tega pa zasluži primer prof. Sama Pahorja tudi z drugih vidikov treznejšo razčlembo, saj je v znatni meri emblematičen odraz položaja Slovencev v Italiji.
Prva, skoraj dolžnostna ugotovitev (pa čeprav je bila večkrat izrečena v prejšnjih dneh) je, da ima vsa zadeva korenine v neizpolnjenih obveznostih italijanske države do slovenske narodnostne skupnosti. Ne mislim samo na globalni zaščitni zakon (čeravno je skrajni čas, da vlada in parlament v praksi uresničita načela, ki so bila zapisana pred 40 leti v temeljni državni zakon - ustavo), dovolj bi bilo, da bi dosledno uresničevali vse obveze, ki izhajajo iz Londonskega memoranduma. Javni tožilec je sicer med procesom poudarjal, da je bil poseg poštnih policistov povsem upravičen in legitimen, ker zakonodajalec še ni odobril zakona, ki bi dovoljeval javno rabo slovenščine v odnosu z italijanskimi ustanovami. Mnenje nekaterih tudi vidnih pravnikov pa je povsem drugačno: zlasti v tržaški pokrajini je to vprašanje rešil že Londonski memorandum, problem je le, da njegovih določil, ki jih je osvojil Osimski sporazum, v naših krajih javne ustanove nočejo spoštovati. Zato je težko zagovarjati trditev, da je bil poseg poštnih policajev upravičen in legitimen. Vse bolj se zdi, da so nekateri hoteli dati »sitnežu« in »nergaču« - in nedvomno Samo Pahor v očeh poštnih in drugih funkcionarjev to je - primerno lekcijo. Potek dogodkov to jasno dokazuje.
Druga, prav tako že večkrat ponovljena, ugotovitev je, da sta aretacija in proces proti prof. Samu Pahorju močno odmevala v vsej slovenski narodnostni skupnosti v Italiji. Že dan po aretaciji so šli slovenski študentje, skupaj s profesorji, na ulice in uprizorili omikano, obenem pa tako občuteno manifestacijo, kot ji nismo bili priča že vrsto let. In isto se je ponovilo na dan procesa. Kdor ni mogel v dvorano (ker je bil mladoleten ali ker ni bilo več prostora), je ure in ure čakal pred sodno palačo najprej na izid procesa in nato na izpustitev prof. Sama Pahorja. Njegov primer je izzvenel kot tako kričeča krivica, da so zlasti mladi reagirali skoraj nagonsko. Ni jih bilo treba siliti na manifestacijo, ni jih
bilo treba prepričevati, naj čakajo pred sodiščem, čeprav bi v drugačnih okoliščinah sončno vreme marsikoga zvabilo na bolj prijetno bar-kovljansko nabrežje.
Ob odzivu mladih pa ne gre pozabiti niti na odziv starejših: solidarnostne izjave, pisma, ki so se zvrstila na straneh našega časopisa, odziv na solidarnostno akcijo in število prispevkov, ki dan za dnem dotekajo v uredništvo ter v nekatere druge ustanove, pričajo o občutkih, ki sta jih izzvala proces in aretacija prof. Pahorja.
Končno je treba po mojem mnenju poudariti vsaj še eno plat zadeve Pahor: mednarodni odmev. Redkokdaj, morda nikoli v povojni zgodovini,, ni imela nobena novica o krivicah, ki se dogajajo Slovencem v Italiji, tolikšnega odmeva. Poleg samoumevnega poudarka, ki so ga primeru Pahor dala tukajšnja slovenska občila, so o aretaciji in procesu obsežno (in niti ne nekorektno) poročali italijanski časopisi, radio in TV, v kar neobičajnem številu so prišli dopisniki jugoslovanskih listov, za primer so se zanimali evropski poslanci in mednarodno združenje AIDLCM. Poleg tega pa so se oglasili tudi krogi kot južnotirolska SVP in zeleni, ki so doslej dokaj odmaknjeno spremljali slovensko manjšinsko problematiko.
Vsega tega ni mogoče prezreti. Morda je res, kot pravijo nekateri, da je mlade - ki prav zato, ker so mladi, niso obremenjeni z vsakodnevnimi težavami in birokratskimi problemi (od plačeva-
nja davkov, problemov na delovnem mestu, sestavljanja prijav itd.) - pritegnilo dokaj enostavno sporočilo, ki ga »in nuce« vsebuje akcija Sama Pahorja: na eni strani žrtve, ki se borijo za lastne pravice, na drugi večinski narod, ki manjšini te pravice krati. Vendar je taka razlaga lahko le delna: mlade je najbrž spodbudilo k manifestaciji drugačno sporočilo: nujnost in želja po akciji, ki je vezana na otipljiv in čisto konkreten cilj. Vsekakor pa prva domneva ne more pojasniti vsedržavnega in tudi mednarodnega odmeva zadeve Pahor. Vzrok odmeva v občilih in najbrž vzrok političnih reakcij je nekoliko drugačen: Samo Pahor je s svojo akcijo na osrednji tržaški pošti bil NOVICA, vest v najbolj pristnem novinarskem pomenu besede. Nedvomno, sicer v drugačnem obsegu in z drugačnimi prijemi, se tudi drugi, zelo številni pripadniki naše skupnosti borijo za uveljavljanje slovenščine v javnosti, ne ustvarjajo pa NOVICE. Najbrž se zato moramo vprašati, ali si res želimo, da bo naša problematika prisotna tudi v neslovenskih občilih. To pa je odvisno od tega, ali smo kot skupnost sposobni ustvarjati vesti, ki jih novinarji ne morejo in ne smejo prezreti. Pravila te igre najbrž marsikomu niso všeč, kljub temu pa jih je treba upoštevati.
Seveda pa se ob tem zastavlja še drugo vprašanje: ali take pobude, kot je bila Pahorjeva, prispevajo k zbliževanju med manjšino in večino? Ali ni včasih reakcija nekaterih nam niti ne
izrazito nasprotnih krogov negativna zaradi dejanj, ki jih lahko tolmačijo kot radikalizacijo spora, kot prenapenjanje vrvi? Nekateri odmevi iz italijanskih krogov bi skoraj navajali k pritrdilnemu odgovoru na nakazana vprašanja. Res je, da take odgovore pogojuje posebna tržaška situacija, ki nekatere sili, da zavračajo vse, kar bi količkaj dišalo po dvojezičnosti v našem mestu (ki je seveda italianissimo), istočasno pa glasno in odločno zahtevajo »bilingvizem« za vsa področja, na katerih živi italijanska narodnost v Jugoslaviji. Nedvomno take reakcije niso sprejemljive, so pa stvarnost, ki jo kot organizirana skupnost (čeprav najbrž ne kot vsak posameznik) moramo upoštevati. Jasno je namreč, da si ne bomo priborili pravic, če bomo povsem osamljeni in če ne bo naših zahtev prepričano in zavestno podprl dober del večinskega naroda.
Zakaj se to še ni zgodilo? Zakaj smo kljub načelnim deklaracijam ostali v bistvu sami ali v družbi dokaj majhnega števila pripadnikov večinskega naroda? Razčlenjevanje vseh vzrokov bi nas najbrž zavedlo predaleč. Morda pa se le velja vprašati, kot so se na primer zeleni, kje je vzrok, da se kljub iskrenim prizadevanjem manjšine in njej naklonjenih sil 40 let po vojni ni zmanjšal jarek, ki loči predvsem v Trstu (pa tudi v Gorici in v videmski pokrajini) Slovence od večinskega naroda? Ali niso štiri desetletja dovolj dolgo obdobje, da bi se vsaj nekatera nasprotja lahko ublažila, da bi beseda sožitje ne zvenela tako prazno in zgolj deklarativno?
Kaj torej? Če naj sodim po izkušnjah drugih gibanj, se mi zdi, da so za manjšino, ki se v takih pogojih kot mi bori za lastne pravice, potrebna in nujna taka dejanja, kakršnih je sposoben Samo Pahor. Želeti bi bilo, da bi ljudi, kot je on, imeli še več. Te akcije, ki ustvarjajo vest, pa mora spremljati drugačna politična akcija - ki je bolj stvar organizacij in ki ne izključuje tudi zelo premišljenih pobud državljanske neposlušnosti '- usmerjena v zbliževanje z večinskim narodom, v prepričevanje ljudi, političnih sil in predstavnikov oblasti. Vprašanje je, ali smo doslej znali uskladiti v zadostni meri obe ravni dela.
Ob vsem tem pa mora biti jasno še nekaj: Slovenci v Italiji lahko tudi kritično in samokritično ocenjujemo doslej prehojeno pot in opravljeno delo. Vendar tudi naše morebitne napake v ničemer ne zmanjšujejo odgovornosti italijanske države, ki svojih obveznosti ni znala in ni hotela izpolniti. Konec koncev je vendarle res, da se demokratičnost večine meri tudi po pravicah, ki jih je priznala manjšini.
prihodnost.
Danes dokončno pozdravijo dvakrat toliko rakastih obolenj kot \	L/ pred tridesetimi leti, če so le dovolj zgodaj odkrita. Pri tržaškem
\\V Ju onkološkem centru lahko opraviš preventivne preglede, s katerimi
pravočasno odkrijejo številne vrste raka. Zato ne zavračaj tega, kar današnja tehnologija in združenje zdravnikov nudita vsem državljanom. Sodeluj z nami in pomagaj nam, da bomo skupaj skrbeli za tvoje zdravje in zdravje tvojih najdražjih. V primerjavi s celotnim prebivalstvom zboli na srečo le malo ljudi; toda v teh primerih je pravočasno odkritje bolezni edini način, da lahko bolnike pozdravimo z enostavnejšimi terapijami in z manj trpljenja.
Preventiva ti pomaga.
Odbor »Azione oncologia per Trieste - Tržaška onkološka akcija«
Misli na svojo
Na zadnji seji tržaškega občinskega sveta
Ločeno pobiranje odpadkov odobreno s soglasnim sklepom
Po večtedenskem zastoju oziroma pravi paralizi vsakršnega upravnega dela (ki je bilo povsem ustavljeno ob ostrih polemikah in posebnih tajnih sejah okrog zahteve po odstavitvi lis-tarskega župana Staffierija) občinski odbor sedaj sklicuje mestno skupščino kar na dve seji vsak teden, da skuša nadoknaditi zamujeno. Na vsaki seji je zato predloženo v razpravo več desetin upravnih sklepov, ki zavlačujejo zasedanja največkrat pozno v noč. Resnici na ljubo se pa skupščini pozna nekaka »utrujenost«, ki je značilna za konec mandatne dobe, in ima svoj odraz v zamujenih (običajno kar za celo uro) in komaj sklepčnih zasedanjih (ob odsotnosti večjega števila svetovalcev večinske koalicije).
V takem vzdušju je potekala tudi zadnja seja tržaškega občinskega sveta, ki je bila pretekli petek (o njej poročamo šele danes zaradi stavke novinarjev). Začela se je bila s ponovnimi izrazi protesta komunistov in nekaterih drugih svetovalcev opozicije, ker jim župan in odborniki v zadnjih časih sploh ne odgovarjajo na interpelacije, čeprav so nekatere bile vložene že pred več meseci in celo leti. Monfal-con (KPI) je s tem v zvezi očital odboru, da s takim zadržanjem jemlje skupščini važno sredstvo nadzorstva in v bistvu žali skupščino. Zupan Staffieri se je nerodno izgovarjal, dejansko pa ni dal pravega odgovora na utemeljene kritike.
Morda najpomembnejši sklep pa je tržaški občinski svet sprejel prav na koncu seje, ko je soglasno odobril predlog socialdemokratskega odbornika za javne industrijske storitve De Gioie, da Občina vloži 100 milijonov lir za pripravo ukrepa o ločenem pobiranju mestnih odpadkov. Šlo je sicer
za zgolj načelen sklep, ki še ne opredeljuje načinov, kako ga bodo dejansko izvedli, s kakšnimi sredstvi in metodami, torej v bistvu za pooblastilo odborniku, da pripravi posamezne ukrepe. De Gioia je poročal, da je že zbral podatke in napotke iz drugih občin v Italiji, ki so se že lotile ločenega pobiranja mestnih odpadkov, in napovedal, da bo na tej osnovi v čim-krajšem možnem času pripravil vrsto sklepov, ki jih bo predložil v razpravo in odobritev občinskemu svetu.
Načelno bo Občina poskrbela za ločeno pobiranje stekla (kar je že delno izvajala), pa še papirja (v teku so pogajanja z raznimi podjetji), aluminija, izrabljenih električnih baterij in neuporabljenih zdravil, kar bo hkrati zmanjševalo nevarnost okuženja ozračja in vode ter ustrezalo potrebi po prilagajanju usmeritvi, naj bi sedanji dotrajani upepeljevalnik zamenjali z napravo za uničevanje mestnih odpadkov, v kateri bi upepelj evali samo tiste snovi, za katere ni mogoča drugačna uporaba ali reciklaža. Vsi svetovalci so se s pobudo strinjali, zaradi česar je bil De Gioiev sklep sprejet soglasno, toda opozicija je oporekla odboru zamudo, s katero se je vprašanja lotil, kot tudi nejasnost glede izbire metod in sredstev, ki jo sklep dopušča.
Ob več pomislekih komunistov, Lokarja (SSk) in Parovela (MT) zlasti glede postopka in nejasnosti izvršilnih načrtov je večina odobrila tudi sklop upravnih sklepov za korenito preureditev opernega gledališča Verdi za skupni strošek okrog 12 milijard lir. Preureditvena dela je občinska uprava poverila konzorciju krajevnih gradbenih podjetij CIET.
V Tržaški knjigarni
Od danes tradicionalno vabljivi knjižni sejem
Okrogla miza Krožka Che Guevara
Srednja Evropa v spremenjenih mednarodnih razmerjih
Krožek za družbene in politične vede Che Guevara je včeraj na tiskovni konferenci predstavil okroglo mizo o kulturno-zgodo-vinski dediščini Srednje Evrope in o perspektivah odnosov med Vzhodom in Zahodom na naši celini v novi fazi mednarodne kooperacije.
Predsednik krožka Mario Colli je orisal pomen te pobude, ki se navezuje na vlogo Evrope po procesu popuščanja napetosti med SZ in ZDA. Tematika je predmet obravnave na evropski in celo na svetovni ravni, s tega vidika pa predstavlja za Trst izredno priložnost za izmenjavo mnenj med predstavniki raznih držav, ne glede na njihovo politično ali kulturno opredelitev. Svoje poglede na srednjeevropsko stvarnost bodo namreč podali predstavniki kulturnega in političnega dogajanja, kot so Giorgio Napolitano, član komisije za mednarodne zadeve KPI, Peter Glotz, izvršni tajnik za-hodnonemške socialdemokratske stranke SPD in poslanec v bonskem parlamentu, Mitja Ribičič, član predsedstva SFRJ, ter Karel Bartošek, Čeh, ki živi v Franciji in dela v pariškem Inštitutu za družboslovje. Uvod v razpravo bo podal tržaški pisatelj, germanist in kritik Claudio Magris.
Okrogla miza bo naslednjo soboto, 5. marca, ob 16. uri na sedežu Krožka v Ul. Madonnina 19. Prireditelji so poskrbeli za simultano prevajanje, tako da bodo udeleženci lahko v celoti sledili govornikom in razpravi, ki bo, kot je dejal Colli, brez dvoma plodna in živahna.
»Knjige na dražbi« — ta napis od danes vabi ljubitelje slovenske knjige v Tržaško knjigarno. Knjigarna bo namreč kot že vrsto let pripravila ta mesec tradicionalni knjižni sejem, ki bo trajal vse do 19. marca.
Na knjižnem sejmu bodo prodajali knjige s popustom od 10 do 50 odstotkov, poleg tega pa bodo imeli odjemalci na razpolago tudi nekatere posebne ponudbe. Po nižji ceni bodo v času knjižnega sejma prodajali vse knjige, razen tistih, ki so vključene v Svet knjige, in šolskih knjig in učbenikov. Zamejski knjižni molji si bodo lahko priskrbeli po ugodnejši ceni tudi fotografske monografije in monografije nasploh, nekatere specialistične knjige in podobno. Skoraj vse otroške in mladinske knjige bodo naprodaj po polovični ceni. Popusti bodo zajeli seveda tudi druga področja, kot na primer esejistiko, zgodovinopisje, poezijo, slovenska prozna
dela in prevode, pa tudi razne priročnike. Naj sedaj omenimo nekatere naslove, ki bi — zaradi popustov — znali zamikati obiskovalce Tržaške knjigarne: na primer Kalinškovo Slovensko kuharico, Atlas Slovenije, Stoletje svetovnih vojn, Ingoličeve in Zupanove romane, razne potopise in zgodovinska dela.
V času knjižnega sejma bodo prodajali s popustom tudi kasete in plošče. Med posebnimi ponudbami moramo vsekakor omeniti prodajo starejših knjig po enotni ceni 2 tisoč lir. V okvir te ponudbe spadajo na primer tudi knjige o slovenskem narodnoosvobodilnem boju.
Skratka, v skoraj treh tednih razprodaje bo našim ljubiteljem lepe slovenske besede na knjižnih policah Tržaške knjigarne na razpolago kopica del slovenskih in tujih ustvarjalcev, ki bodo zaradi znižanih cen še toliko bolj privlačna kot sicer.
na ^Až	bi”
POSEBNE KNJIŽNE PONUDBE S POPUSTI OD 1 0% DO 50%	
Dobite jih od 1. do 19. marca v TRŽAŠKI KNJIGARNI	
FIM-CISL ocenil srečanje o Iretu
Sindikat FIM-CISL je ocenil nedavno srečanje med vodstvom Ireta, sindikatom in deželnim odborništvom za industrijo, na katerem se je deželni odbornik Carbone pozitivno izrekel glede pomoči družbe Friulia za proizvodno preusmeritev Ireta še zlasti, ker bi ta rešitev pomenila tudi konec dopolnilne blagajne. FIM-CISL tudi navaja težave vodstva podjetja pri iskanju novih poslovnih partnerjev in pri sestavi novih proizvodnih načrtov in dodaja, da so težave še večje zaradi vesti o nepravilnosti poslovanja, ki jih je objavil vsedržavni tisk. Na koncu svojega sporočila FIM-CISL poziva krajevne politične sile, Deželo in ministrstvo za industrijo, da se zavzamejo za čimprejšnjo rešitev tega problema.
Tudi minister Santuz na sobotnem posvetu KD
Premalo pozornosti brezposelnosti mladih
Preteklo soboto' je bil v Časnikarskem krožku posvet o zaposlovanju mladih, ki ga je priredila tržaška Krščanska demokracija v sodelovanju s svojo mladinsko sekcijo. Posveta se je udeležil tudi minister za javne uprave Giorgio Santuz.
Uvodni poseg je imel predsednik tržaške KD Franco Richetti, ki je med drugim dejal, da je za rešitev perečega vprašanja zaposlitve mlade delovne sile potrebna predvsem ustrezna vladna in deželna investicijska politika. Richetti je menil, da bi s tem lahko razširili proizvodno področje in dosegli večjo raznolikost. Tiziano Treu iz Deželne agencije za delo je orisal pomen reforme zakonov o delu, ki je mnogim mladim odprla možnost zaposlitve in poklicnega usposabljanja. Nadalje je poudaril, da še vedno primanjkujejo posebne službe, ki bi znale usmerjati brezposelno mladino k pravilnim izbiram. V
F-JK sicer obstaja Deželna agencija za delo, vendar, kot kaže, zaenkrat še ne more zadostiti dejanskim potrebam.
Minister Santuz, ki se je rad odzval vabilu mladinske sekcije KD, je v svojem govoru dejal, da je problem zaposlitve še široko odprt in da zanj zaenkrat ne vidi rešitve. Med drugim je poudaril, da je ta čas nujno potrebno vzpostaviti ravnovesje med ponudbo in povpraševanjem. Vendar ne le v zgolj številčnem, temveč v kakovostnem razmerju. Današnja1 ponudba je namreč vse bolj usmerjena v iskanje kvalificirane delovne sile, tako pa ostaja poklicno neusposobljena delovna sila, še zlasti ženska vselej nekako v ozadju. Omenil je še predlog o ukinitvi javnih "mega natečajev", kot piše v ministrski okrožnici, ki jo je sam podpisal. Namesto teh bodo posamezni uradi za delo v kratkem uvedli nove kriterije
kvalifikacijo in izobrazbo vseh vpisanih v sezname brezposelnih, posebno pozornost pa bodo posvetili tudi najnižjim kategorijam kandidatov.
Tajnik mladinske sekcije KD Daniele Damele je priklical pozornost na dejstvo, da so brezposelni in mladi, ki iščejo prvo zaposlitev, med najbolj ogroženimi in osamljenimi kategorijami, saj se nobena javna in skrbstvena služba ne zanima zanje. Damele je zato mnenja, da se morajo zlasti politične sile zavzeti za ta problem, ki postaja iz dneva v dan večji.
V razpravo so poleg številnih prisotnih posegli še poslanec Coloni, predsednik pokrajine Locchi, deželni odbornik Rinaldi, ravnatelj zavoda Irfop Abate, predsednik Združenja obrtnikov Ret, predsednik Zveze trgovcev Donaggio, rektor Univerze v Trstu Fusaroli in drugi.
S prireditev ob prazniku slovenske kulture
Pri Domju in v Mačkoljah navdušili prisrčni malčki
Prejšnji konec tedna sta dan slovenske kulture proslavljali dve društvi iz dolinske občine, in sicer KD Fran Venturini od Domja in KD Primorsko iz Mačkolj. Obe prireditvi sta kot skupni imenovalec imeli zborovsko petje in nastop najmlajših. Mogoče pa je po golem naključju prišlo do tega, da sta tako pri Domju kot v Mačkoljah nastopila otroški in mladinski zbor KD Fran Venturini, ki ju skupaj z otroškim zborom KD Valentin Vodnik iz Doline požrtvovalno vodi Suzana Žerjal.
V	petek je proslavo pri Domju začel MPZ Fran Venturini, ki je pod vodstvom Ivana Tavčarja zapel Vrabčevo priredbo Prešernove Zdravljice. Pesnik Marij Čuk je nato prisotnim spregovoril o vrednosti in pomenu besede, glasbila, ki opredeljuje slehernega človeka in je obenem nepogrešljivo za vsak narod, saj se z njo utrjujejo značilnost, tradicija in narodova zgodovina sploh. Po uvodnem sprehodu skozi preteklost se je govornik navezal še na dogodke sedanjosti, na svobodo besede, na ugled in *izpovedno moč, ki jo slovenska, materina beseda ima v današnjih dneh. Po moškem pevskem zboru so se z lepljenko o Prešernovem delu in življenju predstavili učenci OŠ od Domja in iz Ricmanj. Sledili so še nastopi otroškega in mladinskega zbora KD Fran Venturini ter ricmanjskega MePZ Slavec, ki je pod vodstvom Alda Kumarja prireditev tudi zaključil.
V	nedeljo so na proslavi dneva slovenske kulture mačkolj anskeg a KD Primorsko imeli glavno besedo otroci. Občinstvu so se namreč predstavili otroška zbora od Domja in iz Doline ter mladinski zbor od Domja. Pod vodstvom Suzane Žerjal, ki je zbor nekajkrat tudi spremljala na harmoniko, so najmlajši (ki jih vidimo tudi na našem posnetku) prisrčno zapeli pesmice o miškah, čebelicah, medvedkih in zajčkih. Nekoliko starejši so se predstavili z nekoliko "zahtevnejšimi" pesmicami o čaranju, belih snežinkah in marsovcih. Ob koncu so bili na vrsti še člani mladinskega zbora KD Fran Venturini. Na klavir in harmoniko sta spremljala prof. Vihra Kodrič in Denis Novato, Prešernovi poeziji pa je podal Aleš Salvi, (dam)
Slovenci iz miljske občine praznovali v velikem številu v dvorani pri Korošcih
Društvo Slovencev miljske občine se je tudi letos z lepo prireditvijo spomnilo dneva slovenske kulture in znova izrazilo svojo trdoživost, svojo željo po kulturnem ustvarjanju v lastnem jeziku, pa tudi zahtevo, da večinski narod Slovence v tej občini potrdi kot sebi enakovredne občane, ki so in morajo biti pomembna komponenta skupnega življenja in ustvarjanja.
Proslava je bila pretekli petek zvečer v dvorani pri Korošcih. Kot vedno, se je je udeležilo veliko ljudi iz Milj in ostalih krajev miljske občine, navzoč pa je bil tudi miljski župan Claudio Mutton.
Ljubljanski čelist v CCA
Ljubljanski čelist Tomaž Sever bo v četrtek, 3. marca, nastopil v Krožku za kulturo in umetnost v okviru ciklusa koncertov mladih glasbenikov. Sever se je po šolanju v rodnem mestu izpopolnjeval na slovitem moskovskem konservatoriju Čajkovski. Doslej je že večkrat koncertiral tako v domovini kot v tujini, snemal pa je tudi za številne radijske in televizijske postaje.
Na četrtkovem koncertu se bo predstavil s tremi suitami za violončelo J. S. Bacha. Prireditev bo v dvorani v Ul. S. Carlo 2, začela pa se bo ob 18.45.
V programu so sodelovali otroci iz miljskega otroškega vrtca in osnovne šole: prvi z lepo pesmico o sadju in z diapozitivi, ki so kazali, kako so se pripravljali na pustovanje in kako poteka v vrtcu (ki ga vodita vrtnarici Tatjana in Rosana) vsakdanji živ-žav; osnovnošolci pa so se predstavili s pri-
zorčkom o junaku Martinu Krpanu. Dijaki iz miljske občine, ki obiskujejo nižji srednji šoli pri Sv. Jakobu in v Dolini, pa so s pomočjo Anamarije Zlobec pripravili dramatizacijo pesnitve »Lepa Vida«.
Po tem delu programa, ki je bil v rokah najmlajših, je treba posebej omeniti nastop dekliške pevske skupine, ki se je tokrat že drugič predstavila svojemu občinstvu. Vodi jo Mirjana Bonin, ki je hkrati tudi zborovodja domačega mešanega pevskega zbora Jadran. Ob spremljavi kitare je deset deklet zapelo najprej pesem gostom v pozdrav, nato pa je izvedlo še tri narodne: Roža na vrtu, Doli v kraju in Prišla bo pomlad. Občinstvo jih je nagradilo s toplim aplavzom, ki je pomenil priznanje, pa tudi željo, da bi pri svojem petju vztrajale in se še izpopolnjevale.
Sledil je še nastop mešanega zbora Jadran, najprej s Prešernovo Zdravljico, nato s koroško Rož, Podjuna, Žila. ki so ji sledile Lipa in Stoji, stoji mi polje, na koncu pa je zazvenela Ven-turinijeva Pozdravljena domovina. Zbor šteje sedaj okrog 40 pevcev, med katerimi je kar lepo število mladih’ Miljski Slovenci pa imajo zelo radi svoj zbor in ga z navdušenjem spremljajo na vseh njegovih nastopih.
Slavnostni govornik je bil Igor Os-trouška, tudi predstavnik mlade generacije, ki je prepričljivo utemeljil pomen dneva slovenske kulture in kulturnega delovanja vseh Slovencev, še posebej Slovencev miljske občine. Prireditev je napovedovala Vladica Vodopivec, sklenila pa jo je družabnost, ki so jo popestrili mladi s petjem in glasbo, (ni)
Na volitvah za obnovo šolskih zbornih organov
Precej visoka udeležba na slovenskih šolah potrdila zavzetost in voljo po sodelovanju
Dne 29. februarja nas je zapustil
Pepi Lipovec
Pogreb bo jutri, 2. t. m., ob 11.45 iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče pri Sv. Ani.
Prizor z nedeljskih volitev na Trgovskem tehničnem zavodu Žiga Zois
Nedeljske volitve za obnovitev za-vodnih svetov in svetov didaktičnih ravnateljstev so v Italiji in Trstu potekale v splošni brezbrižnosti, kar potrjujejo tudi številke. Precej boljša udeležba je bila na slovenskih šolah, kar je nadvse pozitivno dejstvo.
Povprečna udeležba je bila naslednja: v višjih srednjih šolah je volilo
42.6	odstotka staršev, 87,7 odstotka dijakov, 72,1 odstotka učnega osebja in
86.7	odstotka neučnega osebja. Kot lahko razberemo, so najbolj množično volili dijaki, na voliščih pa je bilo najmanj staršev. Na nižjih srednjih šolah je volilo 59,9 odstotka staršev, 67,7 odstotka učnega osebja in 91 odstotkov neučnega osebja. Število staršev, ki so šli na volitve je torej večje kot na višjih srednjih šolah. Na didaktičnih ravnateljstvih na Opčinah in v Nabrežini pa so zabeležili 81,1-odstotno udeležbo staršev, 85,2-odstotno učnega osebja in 83,8-odstotno udeležbo neučnega osebja. Prav v osnovnih šolah in vrtcih je volilo največ staršev in sploh je bila udeležba najvišja. Podatki so vsekakor zanimivi iz različnih vidikov.
Kako pa so šle volitve na posameznih šolah ? Tu beležimo določene razlike, na primer med mestom in okolico in seveda med šolami različnih stopenj. Na liceju France Prešeren je volilo 89,2% dijakov, 43,7% staršev,
87,8% učnega osebja in 100% neučnega osebja. Na zavodu Jožef Stefan je volilo 85,1% dijakov, 45,8% staršev, 87,8% učnega osebja in 100% neučnega osebja. Na Trgovskem tehničnem
zavodu Žiga Zois je volilo 88,9% dijakov, 38,3% staršev, 58,8% učnega osebja in 71,4% neučnega osebja. Na šoli sta dve volišči, volijo pa tudi dija-kiiz Gorice. Upoštevali smo le tržaške
izide. Nimamo pa podatkov z učiteljišča A.M. Slomšek.
Na nižji srednji šoli F. Levstik s Proseka je volilo 47,5% staršev, 64,5% učnega osebja in 75% neučnega osebja. Na srednji šoli F. Erjavec je volilo 61,6% staršev, 66,6% učnega osebja in 100% neučnega osebja. Na srednji šoli S. Gregorčič v Dolini je volilo 68,2% staršev, 86,3% učnega osebja in 83,3% neučnega osebja. Na srednji šoli S. Kosovel na Opčinah je volilo (približno) 68% staršev, 63% učnega osebja in 100% neučnega osebja. Na šoli Sv. Cirila in Metoda je volilo 55% staršev, 79% učnega osebja in 100% neučnega osebja. Na srednji šoli Ivan Cankar je volilo 59% staršev, 74% učnega osebja in 87,5% neučnega osebja.
Na osnovnih šolah in vrtcih, ki spadajo pod didaktično ravnateljstvo z Opčin je volilo 75,6% staršev, 84% učnega osebja in 85,7 neučnega osebja. Na osnovnih šolah in vrtcih, ki sodijo pod didaktično ravnateljstvo v Nabrežini pa je volilo 86,6% staršev, 86,4% učnega osebja in 81,8% neučnega osebja.
Številke so torej zgovorne in jasno kažejo, da smo Slovenci s svojo prisotnostjo na voliščih želeli dokazati vso našo skrb za slovensko šolo in njeno usodo. Očitno se nismo predali malodušju in čakanju na »boljše« čase.
KPI: Probleme Trsta vključiti v vsedržavno razvojno politiko
Na Gradu sv. Justa
Odprli še tretjo razstavo De Henriquezove zapuščine
Včeraj je bil v Trstu načelnik komunistične skupine v proračunski komisiji poslanske zbornice Sergio Garavini. V spremstvu poslanca Wil-lerja Bordona, senatorja Stojana Spetiča in tajnika tržaške federacije KPI Uga Polija se je sešel s predstavniki CGIL, CISL in UIL, Združenja in-dustrijcev, luške ustanove EAPT in stanovskih organizacij obrtnikov. Obrazložil jim je parlamentarne pobude partije in njene predloge za rešitev vprašanj, ki zadevajo zakon v korist obmejnih predelov Furlanije-Julijske krajine, brezcarinsko območje v pristanišču, državne udeležbe, znanstveno-raziskovalno dejavnost, maloin-dustrijska podjetja in obrtništvo. O tem je pozneje spregovoril v konferenčni dvorani federacije.
Vladno politiko zadnjih let je označevalo zaviranje mezd in plač v prid kopičenja kapitalov, ki da jih bodo vložili v proizvodno-storitvene dejavnosti. Pa ni bilo tako, je rekel Garavini. Denar se je stekel tja, kjer je že bil, in še utrdil oblast velikih ekonomsko-finančnih družb. Proizvajalne naložbe so se kljub tehnološkim inovacijam celo zmanjšale v primerjavi z gibanjem narodnega dohodka, a problemi delovnih ljudi so se še zaostrili. »Uradna« brezposelnost je dosegla 3 milijone duš, ženska zaman išče prostor pod soncem, mladim generacijam pa se nad obzorjem temni. ^ socialni in gospodarski politiki je torej potreben preobrat, potrebna je alternativa.
Takšna je podoba italijanske stvarnosti, a °benem okvir, v katerem gre reševati tudi pro-
blematiko Trsta. Tukajšnjo specifiko je treba vključiti v vsedržavno razvojno politiko, je poudaril Garavini, kajti izbiri sta samo dve: vztrajati pri prosjačenju sredstev iz državne blagajne poceni bencin ne bo rešil krajevnega gospodarstva — kar ne omogoča resnične ekonomske, družbene, kulturne, politične in sploh civilne emancipacije, ali pa ubrati pot stvarnega razvoja z izkoriščenjem tradicionalnih industrijskih, pristaniških in storitvenih dejavnosti ob neprecenljivi zaslombi znanstveno-tehnološkega raziskovalnega aparata. Druga izbira predpostavlja naslednje: ponovno utrditev sistema državnih udeležb, za kar pa primanjkuje politične volje pri odgovornih (vlada in stranke, ki jo podpirajo, pristojno ministrstvo, IRI); učinkovito in predvsem nepristransko izvajanje »paketa« (preveč sredstev je neizkoriščenih ali jih ne delijo po prednostni lestvici); odobritev zakona o mejnih območjih.
Razprava, h kateri sta se priglasila Spetič in Bordon, je pokazala, da se zakonu protivi tudi kak tržaški parlamentarec, ki vidi v njem »trojanskega konja« — strah pred »rdečo nevarnostjo«? — oziroma furlansko zaroto, ker da se je zakon rodil v videmski Palači Torriani, kjer je sedež Združenja industrij cev. Ali bo Trst zgubil priložnost za prodor na prostrano tržišče SEV, na katerega so Furlani že pripravljeni?
DRAGO GAŠPERLIN
Preteklo soboto je bila na Gradu sv. Justa otvoritev tretje razstave orožja in vojnih predmetov iz let 1914-1954 iz zbirke Diega De Henriqueza. Avtonomna letoviščarska ustanova, ki je s pomočjo Konzorcija za upravo zgodovinskega vojnega muzeja organizirala razstavo, si želi, da bi bila ta samo začetek pobud, namenjenih ovrednotenju De Henriquezove zapuščine, saj bi vsega materiala (28 tisoč vojnih predmetov, številni dokumenti in bogata knjižnica), ki ga je De Henriquez v tolikih letih zbral, bilo dovolj za ustanovitev muzeja Vojna za mir, kar je tudi bila zbiralčeva želia. Na razstavi si lahko gledalci ogledajo: zanimivi topič Skoda (iz leta 1915), strojnico (model 1908) MG08, muškete, ročne bombe, sablje, čelade in še marsikaj drugega. Del razstave je posvečen še španski državljanski vojni.
Nova pobuda Odbora za mir in kulturo sožitja
Tržaška poštna uprava še vedno, kot znano, noče sprejemati položnic s prispevki za Italijansko zvezo za boj proti raku, če so napisani v slovenščini. Iz tega razloga je Odbor za mir in kulturo sožitja sklenil sprožiti novo akcijo, po kateri naj bi položnice oddajali na poštah v Kopru, izpolnjene v italijanščini na dvojezičnih obrazcih jugoslovanske poštne uprave. Kdor bi želel v tej akciji sodelovati, naj se zglasi do petka, 4. marca, na sedežu Odbora v Ul. Valdirivo 30, 2. nadstropje, tel. 69321, od 17. do 19. ure.
Poldrugi kg heroina k Zambijec skrival v dvojnem dnu kovčka
Finančni stražniki so včeraj posredovali tisku podrobnejše informacije o mladem afriškem »kurirju«, ki je hotel pretihotapiti čez mejni prehod na Opčinah 1.652 gramov heroina. Gre za 28-let-nega zambijskega . .	državljana Alhaji-
^f'Ja — Kebbeha, ki je bil začasno za-Poslenv Grčiji kot pristaniški delavec. _ Vlak, ki je privozil iz Istambula, je opensko železniško postajo pripe-
Jal nekaj minut pred osmo uro. Nanj o vstopili finančni stražniki in presedali osebne dokumente ter prtljago Amnikov- K° so vzeli v roke potni list . hajijeja, so takoj posumili, da nekaj J v redu. Mladi Zambijec se je vedel lvčrio, žigi na njegovem potnem listu •"a So jasno dokazovali, da je bil že ski rat v Italiji; pred kratkim je »obi-Kal« Genovo in Bari, tokrat pa je bil arnenjen v Bologno. Stražniki so mu azali, naj jim sledi v carinske pro-°re, kjer so izvedli natančno osebno q ei?kav° in pregledali njegovo prtlja-y -Zambijec je imel v denarnici nekaj kiC ri1 1'5^ dolarjev, ko pa so carminar njegov kovček, so kmalu oti-šli ^v.°tno dnci- Raztrgali so ga in na-
vane.
njem večjo količino tako imeno-9a »črnega sladkorja«, vrednega
DriKl-v ^lucyQ aiauivui ja^,
hžno milijardo in pol lir.
Po te:
Hat .m odkritju so finančni stražniki Qa A1***. ^is'ce mlademu Zambijcu in kav° k jali v koronejski zapor. Preis-Pravd130 voc^ namestnik državnega
V lekarni »Al Redentore» v Ulici Cavana
S pištolo v roki izsiljeval lekarnarja in njegovo ženo
Agenti letečega oddelka so v soboto popoldne aretirali 27-letnega Settima Piccola iz Stare istrske ceste 28 in ga pod obtožbo ropa odpeljali v koronejski zapor. Okrog 18. ure je Piccolo vstopil v lekarno »Al Redentore« na Trgu Cavana 1 in zaprosil lastnika, 35-letnega Claudia Roatta, naj mu izmeri krvni pritisk. Lekarnar ga je povabil v bližnjo sobo, tedaj pa mu je ropar nastavil pištolo na sence in zahteval, naj mu takoj izroči nekaj ampul zdravila Temgesic in injekcijske igle. Roatta ga je v strahu ubogal, v tistem trenutku pa je vstopila v sobo farmacevtka Tiziana Bertucci, lekarnarjeva žena. Piccolo je tudi njej zagrozil s pištolo, nato pa se je začel pomikati proti izhodnim vratom. Pred vrati pa so na roparja že čakali policisti, mu iztrgali iz rok pištolo in mu nataknili lisice. O dogodku v lekarni je namreč agente letečega oddelka obvestil anonimni »telefonist«. Kasneje se je izkazalo, da je ropar grozil lekarnarju s pištolo - igračko tipa colt 45, ki pa je po zunanjem videzu na las podobna pravi pištoli.
Settimo Piccolo ima na tržaški Kvesturi že obsežen »dosje«, saj je bil večkrat v zaporu zaradi raznovrstnih kaznivih dejanj: kraje, izsiljevanja, ropa, opolzkih dejanj, žaljenja javne osebe ter razpečevanja mamil. Obtoženec je tudi sam narkoman in je bil stalni obiskovalec lekarne »Al Redentore«. Navadno je zahteval močne analgetike, kot je zdravilo Temgesic, ki lajša hude bolečine narkomanov v abstinenčni krizi.
Dva ranjena v nesreči na Trbiški cesti
Pridržana prognoza za 23-letno voznico
V nedeljo so na oddelku za oživljanje katinarske bolnišnice sprejeli hudo ranjeno 23-letno Gildo Formigli s Padrič 187. Dekle je bilo žrtev prometne nesreče, ki se je nekaj minut pred 7. uro pripetila na Trbiški cesti, na ovinku po odcepu za Bazovico.
Izvide o nesreči so opravili karabinjerji z Nabrežine. Formiglieva se je z avtomobilom fiat 500 vozila proti Trstu. Na omenjenem ovinku pa je verjetno zaradi spolzke ceste, ki so jo občinski delavci pred dnevi posuli s soljo, nenadoma izgubila nadzorstvo nad vozilom. Z vso silo se je zaletela v obcestni zid na desni strani ceste, od tu pa je avtomobil odbilo na levo stran cestišča. V tistem trenutku je z nasprotne smeri privozil fiesta, ki ga je upravljal 46-letni Claudio Longarich iz Križa 37. Voznik se ni mogel pravočasno izogniti fiatu, tako da je prišlo do silovitega čelnega trčenja, v katerem se je Longarič le lažje ranil. V bolnišnici so mu zaradi pretresa možganov napovedali 10 dni zdravljenja ter ga nato poslali domov.
Formiglieva pa se je v prometni nesreči zelo hudo poškodovala. Ko so jo izvlekli iz skrotovičene pločevine avtomobila, je bilo dekle že v komi tretje stopnje. V bolnišnici se ni zbudila iz globoke nezavesti; od nedelje se bori s smrtjo na oddelku za oživljanje.
Vstopil je v dvigalo in padel v prazno
Zaradi pokvarjenega dvigala v poslopju v Ulici Carpison 3 se je včeraj poškodoval bivši predsednik Združenja zdravnikov, 66-letni Giuseppe Parlato, ki stanuje v Ul. Pascoli 1. Nesreča se je pripetila zjutraj okrog osmih. Parlato je bil v prvem nadstropju. Ker se mu je zdelo, da je dvigalo prosto, je nič hudega sluteč odprl vrata in stopil korak naprej. Ta korak pa je bil zanj usoden, saj je bilo dvigalo ustavljeno v pritličju, meter in pol niže. Zdravniku je nenadoma zmanjkalo tal pod nogami: padel je v prazno in priletel na streho dvigala.
V katinarski bolnišnici so ugotovili, da si je Parlato pri padcu poškodoval prsni koš in zlomil več reber. Sprejeli so ga na na oddelku za torakalno kirurgijo in mu napovedali 30 dni zdravljenja. Leteči oddelek je uvedel preiskavo, da bi odkril vzroke okvare, ki bi lahko povzročila celo smrtno nesrečo.
■ Agenti letečega oddelka so pod
obtožbo kraje odpeljali v koronejski zapor 55-letnega Ruggera Stanicha, po rodu z Reke. Včeraj dopoldne je v kapelici v Ulici Timeus skušal ukrasti srebrne okraske, ki so jih verniki darovali cerkvi.
Stanich se je brez vsakršne težave prikradel v kapelo, njegov namen pa je pravočasno opazil eden od mimoidočih in takoj obvestil policijo.
Ob izgubi mame Viktorije izreka globoko sožalje Mirotu in družini ter vsem svojcem
sekcija KPI Z. Kralj Trebče
Žalostno vest sporočajo: žena Milena, brat Milan, sestra Zora in drugo sorodstvo.
Trst, 1. marca 1988
Žalovanju se pridružujejo Danila, Karlo, Barbara in Eva z Edijem.
V daljni Avstraliji je po daljši bolezni umrl
Angel Martelanc
Žalostno vest sporočajo žena Bruna in otroci, sestra Liana, brat Albin in drugi sorodniki.
Melbourne, Trst, 1. marca 1988
ZAHVALA
Ob izgubi dragega očeta in nonota
Ignacija Ote
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin.
Posebna zahvala g. župniku Bogat-cu, cerkvenim pevcem, moškemu zboru V. Vodnik, govornikoma, darovalcem cvetja in vsem, ki so ga pospremili na zadnji poti.
Sinova Ignacij z družino, Slavko ter hči Elvira z možem.
Dolina, 1. marca 1988
ZAHVALA
Ganjeni ob tolikih izrazih sočutja, ki smo ga bili deležni ob izgubi naše drage sestre in tete
Ide Peric
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili njen spomin.
Posebna zahvala g. župniku, nabre-žinski godbi, darovalcem cvetja, vaščanom in nosilcem cvetja.
SVOJCI
Praprot, Nabrežina, Sv. Križ, 1. marca 1988
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage mame, none in pranone
Urše Pasarit
vd. Mahnič
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali in na kakršenkoli način počastili njen spomin.
SVOJCI
Boljunec, 1. marca 1988
1. 3. 1984	1. 3. 1988
Ob 4. obletnici smrti naše drage
Anite Blokar
se je z ljubeznijo spominjajo
mož Livio, hči Tatjana in vsi sorodniki.
Domjo, 1. marca 1988
Ob izgubi drage none izrekajo učiteljici Zmagi iskreno sožalje
kolegice in gospa Sonja osnovne šole A. Gradnik
Devinsko-nabrežinska občinska uprava se pridružuje žalovanju svojcev ob smrti Josipa Volpija, občin-skeqa svetovalca od leta 1949 do leta 1952.
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
Komorni oder
Primož Kozak
AFERA
Režija: Dušan Jovanovič Premiera: danes, 1. marca, ob 20.30
Ponovitve: jutri, 2. marca, ob 20.30 — v četrtek, 3. marca, ob 20.30
15 let TFS Stu ledi
DA PA NACÓ
običaji, pesmi in plesi od Kanalske doline do Istre
Kulturni dom v Trstu, sobota, S. marca, ob 20.30
Predprodaja vstopnic:
v četrtek in petek v uradnih urah v uradu ZSKD in eno uro pred pričetkom predstave.
OBČINA TRST
XIII. ODDELEK URBANISTIKA IN PROMET Upravni odsek Prot. št. XIII-86/129/30
PREDMET
varianta št. 44 splošnega občinskega regulacijskega načrta novi občinski stadion.
ŽUPAN,
na osnovi odloka predsednika deželnega odbora št. 0210/Pres. z dne 3. junija 1987, v izvlečku objavljenega v Uradnem vestniku avtonomne dežele Furlanije-Julij-ske krajine št. 79 z dne 2. julija 1987, s katerim je bila odobrena varianta št. 44 splošnega občinskega regulacijskega načrta za novi občinski stadion, sprejeta s sklepom občinskega sveta št. 390 z dne 12. maja 1986;
na podlagi 10. člena zakona št. 1150 z dne 17. avgusta 1942,
obveščam
da je od dneva objave tega razglasa ter za vso dobo veljave varianta št. 44 splošnega občinskega regulacijskega načrta z odobritve-nim odlokom deponirana in na prost vpogled vsakomur v občinskem tajništvu, soba št. 607 - XIII. oddelek - Urbanistika in promet -Costanzijev prehod št. 2, VI. nadstropje.
Zainteresirane osebe imajo možnost, da si jo v uradnih urah ogledajo (ob delavnikih od 12. do 13. ure).
Trst, dne 27. januarja 1988 ŽUPAN
kap. Giulio Staffieri
GLAVNI TAJNIK prof. dr. Desiderio De Petris
razstave
SLOVENSKI KLUB
V TRSTU
Ulica
sv. Frančiška 20/11
Gregorčičeva
dvorana
danes ob 20.30
PRIJATELJSKO SREČANJE S TRŽAŠKIM OKTETOM
Komentiran prikaz diapozitivov in fotografij z oktetove turneje po ZDA in Kanadi, predstavitev nove plošče in pogovor s člani okteta. Tudi petja ne bo manjkalo.
Vabljeni!
TPPZ P. Tomažič in sekcija VZPI-ANPI Bidovec, Marušič, Miloš in Valenčič
ob sodelovanju odbora prekomor-cev pri občinskem odboru ZZB NOV Piran
obveščata
vse izletnike po poteh prekomorskih brigad, naj poravnajo potne stroške v celoti do 6. marca 1988.
V nedeljo, 13. marca, ob 10. uri bomo na sestanku v Bazoviškem partizanskem domu, tel. 226446, udeležencem razdelili programe in dodelili kabine na trajektu Sla-vija.
gledališča
ROSSETTI
Nocoj ob 20.30 BECKETT KONCERT. Besedilo: Samuel Beckett;, izbor in interpretacija: Vittorio Franceschi. Režija Marco Sciaccaluga. V abonmaju odrezek št. 8. 50-odstotni popust za abonente. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
VERDI
Operna sezona 1987/88.
Nocoj ob 20. uri (red B/C) druga predstava Arrigove opere VRNITEV CASANOVE. Dirigent Reynald Giovaninetti, režiser Giulio Chazalettes.
LA CONTRADA
TEATRO CRISTALLO
Danes ob 9. in 11. uri bo gledališče Teatro Viaggio iz Bergama uprizorilo RACCONTI za vrtce in prve razrede osnovnih šol. V sredo in četrtek ob 10. uri pa bodo predstavili SCRICK za osnovne in srednje šole.
KULTURNI DOM - SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE ponovi sledeče predstave: danes, 1. marca, ob 10.30; jutri, 2. marca, ob 9.30 in 10.45 ter v petek, 4. marca, ob 10.30 ZVEZDICA ZASPANKA; v četrtek, 3. marca, ob 10. uri KRALJ NA BETAJNOVI.
SK DEVIN
prireja v nedeljo, 6. t. m.
II. ZIMSKE IGRE Sklada M. Čuk
Vpisovanje za avtobusni izlet v Žabnice v Prosvetnem domu na Opčinah pri g. Valeriji.
razne prireditve
Srenja Boljunec prireja predavanje inž. agronoma Darka Sedmaka O GOJENJU OLJKE v četrtek, 3. marca, ob 20. uri v gledališču F. Prešeren v Boljuncu. Vabljeni!
KD F. Prešeren prireja ob dnevu slovenske kulture SKLICUJEM ZBOROVANJE - večer slovenskih šansonov. Izvaja igralka Ljubljanske drame J. Mrzel, pri klavirju spremlja B. Lesjak (produkcija Cankarjev dom Ljubljana 1987). V petek, 4. marca, ob 20.30 v gledališču F. Prešeren v Boljuncu.
Revija otroških pevskih zborov VESELO ZAPOJMO, ki jo prireja KD V. Vodnik iz Doline, bo v nedeljo, 6. marca
V	Mestni galeriji v Piranu je odprta velika retrospektivna razstava del akademskega kiparja Janeza LENASSIJA.
V	galeriji Loža v Kopru je odprta razstava prekmurskih slikarjev Nikolaja Beerà, Sandija Červeka, Marjana Gumilarja, Zdenka Huzjana in Franca Mesariča.
V	galeriji Malcanton, Ul. Malcanton 14/A, razstavlja do 7. marca slikar ŽELJKO BUBALO.
V	galeriji Tommaseo, Ul. del Monte 2/1, razstavlja do 27. t.m. slikar Maurizio BONORA.
V	knjižnici Naravoslovnega srednješolskega centra v Novi Gorici je odprta razstava grafik in knjižnih ilustracij Klavdija Palčiča. Razstava bo trajala do 12. marca.
V	prvem preddverju Cankarjevega doma v Ljubljani bodo danes, 1. marca, ob 17. uri otvorili razstavo likovnih del Pier Paola Pasolinija.
V	Juliet's room v Ul. della Guardia 16 razstavlja Carlo FONTANA.
V	Mali galeriji v Sežani bodo v četrtek, 3. marca, ob 18.00 otvorili razstavo slikarke Stanke JENKO.
V	galeriji Minerva - Ul. S. Michele 5 - bodo danes ob 18. uri odprli razstavo slikarke Giuseppine GALBIATI, ki bo trajala do 10. marca.
V	galeriji Rossoni - Korzo Italia 9 -razstavlja do 20. marca slikar COLAUT-TI.
26. februarja je v Dolini praznoval rojstni dan naš preljubi oče in dedek MARIO SLAVEC Še mnogo, mnogo let v krogu svojih dragih mu želijo hči Nevenka in zet Darjo ter vnuka Erik in Elena.
koncerti	F. Prešeren v Boljuncu. Vabljeni!	
		šolske vesti
Società dei concerti		
Tržaško koncertno društvo
V ponedeljek, 14. marca, ob 20.30 bo v •gledališču Rossetti na sporedu koncert violončelista M. BRUNELLA.
izleti
KD Rdeča zvezda organizira 13. marca smučarski izlet v Sappado, cena 12.500 lir. Vpisovanje pri Robertu Kanteju - tel. 229432.
Združenje bivših političnih deportirancev v nacistična taborišča ANED -Trst priredi izlet v Salzburg in Linz (Avstrija) z ogledom koncentracijskega taborišča v Mauthausnu od 13. do 15. maja t. 1. Vpisovanje pri ANED, Ul. F. Crispi, tel. 730306, ob ponedeljkih, sredah in petkih od 10. do 12. ure ter od 17. do 19. ure.
Zveza žena občine Dolina obvešča, da je še nekaj prostih mest za izlet na Brione 12. marca. Vpisovanje in informacije pri Tatjani v gostilni 'Dolina pri občini, tel. 228497 ali 232223, cena 70.000 lir.
Mladinska skupina P. Tomažič obvešča, da je še nekaj prostih mest za ekskurzijo v evropski parlament v Strasbourg (Francija) od 6. do 9. marca. Za vse informacije in vpisovanja tel. na ZSKD (tel. 767303) v uradnih urah.
Velikonočne praznike na snegu v Ravasclettu priredi Ski klub Union in sicer 2., 3. in 4. aprila s prevozom Trst-Ravascletto. Cena 95.000 lir. Informacije in vpisovanje vsak dan, razen sobote, od 17. do 19. ure v Ul. Valdirivo 30, II. nad-str., tel. 61011.
Zavod za gluhoneme v Gorici - Ul. Brass 22 - organizira 2-LETNI TEČAJ ZA POUK IN DELO S PRIZADETIMI OTROKI. Vpišejo se lahko vzgojiteljice, učiteljice (učitelji) in profesorice (profesorji) nižje srednje šole. Za informacije telefonirati v Gorico na št. 84292 od 8.00 do 11.30 ter od 14.30 do 17.00. Vpisovanje se zaključi v četrtek, 3. marca.
kino
čestitke
ZORA RAŽEM iz Bazovice goduje danes, 9. marca pa bo praznovala rojstni dan. Da bi se ji izpolnilo vse, kar si sama želi, ji želijo Kovačevi.
GOSTILNA
OPČINE - PROSEŠKA ULICA 37
obvešča, da obratuje
v prenovljenih prostorih gostilne
Stranke obveščamo, da nudimo tradicionalna kosila in bankete po naročilu za vsakovrstne priložnosti (poroke, birme, krsti in razne obletnice).
SE PRIPOROČAMO !
ARISTON - 16.00, 22.00 Una fiamma nel mio cuore, □
NAZIONALE IV - 16.30, 22.00 Roxanne, kom., ZDA 1987; r. F. Schepisi; i. S. Martin, D. Hannah.
EXCELSIOR II - 17.30, 22.00 Ti presento un'amica, kom., It. 1987; r. F. Massaro; i. Giuliana De Sio, Michele Placido.
EXCELSIOR I - 17.00, 22.15 La visione del Sabba, dram., It. 1987 r. Marco Bellocchio; i. Beatrice Dalle, Omero Anto-nutti, Daniel Ezralolow.
NAZIONALE II - 16.30, 22.15 American college, kom., ZDA; r. N. Black, i. S. Kristel.
NAZIONALE I - 16.00, 22.15 Quella erotica di mia moglie a Bangkok, porn.,
□ □
FENICE - 16.00, 22.15 Dragnet - La retata, kom., ZDA 1987; r. T. Mankiewcz; i. D. Aykroyd, T. Hanks.
GRATTACIELO - 16.00, 22.15 Attrazione fatale, r. Adrian Lyne; i. Michael Douglas, Glenn Close, □.
MIGNON - 16.00, 22.00 Lilly e il vagabondo, ris., ZDA 1955; r. C. Geronimi, W. Jackson, H. Luske.
EDEN - 15.30, 22.00 Dieci superdotati per Triniti Braun, porn.,
NAZIONALE III - 16.00, 22.15 The principal - Una classe violenta, dram., ZDA 1988; r. C. Cain; i. J. Belushi, L. Grosset Jr.
VITTORIO VENETO 16.30, 22.10 II segreto del mio successo, kom., ZDA 1987; r. H. Ross; i. M. J. Fox, H. Slater.
CAPITOL - 16.00, 22.00 Biancaneve e i 7 nani, ris. 1937, 83'; prod. Walt Disney.
LUMIERE FICE - 17.30, 22.00 L’intervista, kom., It. 1987, 105', r. F. Fellini, i. Sergio Rubini, Lara Wendel.
ALCIONE - 15.30, 21.30 L'ultimo imperatore, pust., ZDA, 1987, r. B. Bertolucci, i. J. Lone, J. Chen, P. OToole.
RADIO - 15.30, 21.30 Bambole erotiche, porn., □□
Narodna
in študijska knjižnica
Odsek za slovenski jezik
in
Inštitut
za slovansko filologijo
vabita na predavanje: JANEZ POVŠE
Beseda in jezik d informacije o temeljnega sporočila.
Filozofska fakulteta v Trstu, Ul. Università 7. Četrtek, 3. marca, ob 16. uri.
razna obvestila
KD Slovan - Padriče vabi člane na REDNI OBČNI ZBOR, ki bo danes, l.marca, ob 19.30 v prvem sklicanju in ob 20.30 v drugem sklicanju v prostorih Gozdne zadruge. Dnevni red: predsedniško poročilo, tajniško poročilo, blagajniško poročilo, poročilo nadzornega odbora, razrešnica staremu odboru, volitve in razno.
včeraj - danes
KD F. Prešeren
prireja ob dnevu slovenske kulture
SKLICUJEM ZBOROVANJE večer slovenskih šansonov
Izvaja igralka Ljubljanske drame J: MRZEL, pri klavirju spremlja B. LESJAK.
(Produkcija
Cankarjev dom Ljubljana 1987)
V petek, 4. marca, ob 20.30 v
gledališču F, Prešeren v Boljuncu.
Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje
prireja
TEČAJ ZA DELO Z OTROKI IN
MLADOSTNIKI V TEŽAVAH s trajanjem 80 ur.
Vpisovanje in podrobnejše informacije na sedežu Zavoda v Trstu, Ul. Ginnastica 72, tel. 577941, od 9.00 do 12.00 do 9. marca t. 1.
Narodna
in študijska knjižnica
obvešča, da redno deluje
JEZIKOVNA
POSVETOVALNICA
vsako sredo od 15.00 do 17.00 v
uradu NŠK v Trstu - Ul. sv. Frančiška 20.
Danes, TOREK, 1. marca 1988
ALBIN
Sonce vzide ob 6.43 in zatone ob 17.52 - Dolžina dneva 11.09 - Luna vzide ob 15.39 in zatone ob 6.04.
Jutri, SREDA, 2. marca
JANA
PLIMOVANJE DANES: ob 2.47 naj-nižje -15 cm, ob 8.13 najvišje 34 cm, ob 14.46 najnižje -55 cm, ob 21.23 najvišje 42 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 5,8 stopinje, zračni tlak 1004,2 mb ustaljen, veter 34 kilometrov na uro severo-zahodnik, vlaga 37-odstotna, nebo rahlo oblačno, morje razgibano, temperatura morja 9,7 stopinje.
ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI
RODILI SO SE: Lisa Cusma, Sara Si-ard, Federico Patrono, Filippo Gregori, Simone Iona, Maria Zini, Francesco Poldrugo, Giulio Solvesi, Matteo Gili, Valentina Trampuš, Alessandro Longo, Hel-len Prelessi, David Rapisarda, Jessica Miot, Lorenzo Chissich.
UMRLI SO: 85-letna Vittoria Parolini, 84-letna Giuseppa Puglia vd. Catania, 61-letni Nicola Saffi, 84-letna Anna Maria Buzan, 80-letni Giovanni Vicerina, 75-letna Anna Maria Razza por. Boncom-pagno, 74-letni Romano Muha, 56-letni Giovanni Hollan, 56-letna Laura Martini por. Perossa, 93-letni Giulio Dagiat, 78-letni Arturo Memoli, 87-letna Marina Pa-duan, 78-letni Edoardo Skerlavaj, 90-let-na Vittoria Kralj, 64-letni Francesco D'A-melio, 78-letni Giuseppe Ielusich, 68-let-na Antonia Danieli, 77-letna Antonia Glavina.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN
Od ponedeljka, 29. februarja 1988, do sobote, 5. marca 1988
Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Drevored XX. septembra 4, Ul. Bernini 4, Ul. Commerciale 21, Trg XXV. aprila 6 (Naselje sv. Sergija), Lungomare Venezia 3 (MILJE).
ZGONIK (tel. 229373) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30
Drevored XX. septembra 4, Ul. Bernini 4, Ul. Commerciale 21, Trg XXV. aprila 6 (Naselje sv. Sergija), Ul. Settefontane 39, Trg Unità 4, Lungomare Venezia 3 (MILJE).
ZGONIK (tel. 229373) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Ul. Settefontane 39, Trg Unità 4, Lungomare Venezia 3 (MILJE).
ZGONIK (tel. 229373) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Pustni odbor Boršt-Zabrežec
se toplo zahvaljuje vaščanom, ki so prispevali in sodelovali pri letošnjem PUSTU, posebno pa kuharicam, ki so skrbele za okrepčilo.
mali oglasi
OSMICO je odprl Ivan Antonič v Cerov-ljah na št. 34. Toči črno in belo vino.
OSMICO je odprl Diko Žerjal v Borštu na št 74.
V KRIŽU na št. 422 je odprl osmico Boris Košuta. Toči belo in črno vino.
OSMICO ima odprto Lupine v Praprotu. Toči belo vino in teran.
OSMICO ima odprto Sonja Štrajn v Mačkoljah - Križpot. Toči belo in črno vino.
PRILETNI UPOKOJENEC išče stalno hišno pomočnico v starosti 60-65 let za kuhanje in vsa ostala manjša hišna dela. Nudi plačo, hrano in sobo v udobnem stanovanju. Tel. 380810 v večernih urah.
VAJENCA z znanjem slovenščine zaposli trgovina jestvin v Gorici. Zglasiti se v trgovini Semolič v Raštelu št. 49.
ZADRUŽNI CENTER za socialno dejavnost Trst, Ul. Cicerone 8/B (Patronat INAC), išče sodelavce/ke za nego in pomoč oskrbovancev na domu. Prošnje naj interesenti dostavijo osebno v jutranjih urah (z izjemo sobote) od 9. do 12. ure.
UNIVERZITETNA študentka nudi lekcije vseh predmetov za nižje šole ter italijanščine in latinščine za višje srednje šole. Tel. 229145 od 9. do 10. ure.
TRŽAŠKO PODJETJE zaposli takoj vestno tajnico. Pogoji: znanje jezikov, vsaj angleščine, praksa uradniškega dela, korespondenca, stenodaktilogafija, akreditivi, smisel za red, organizacija in samostojno delo. Pismene ponudbe na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "Sposobna".
PRODAM seno v balah. Tel. 228547 in 226113.
PRODAM ford sierra 3 volumi, po ugodni ceni. Tel. 220722.
PRODAM fiat 500 L. Cena po dogovoru. Tel. 227497 po 19.30.
PRODAM stanovanje pri Sv. Jakobu, 60 kv. m. Tel. 727837.
PRODAM vespo ET3 125 modre barve, v odličnem stanju, prevoženih 13.000 km. Tel. 815824 v jutranjih urah.
PRODAM žerjav za gradbeno dejavnost, v dobrem stanju, z 22-metrskim ročajem. Tel. 0481/882017.
PODARIM nemškega ovčarja, starega eno leto. Tel. 0481/489530.
4-ČLANSKA profesorjeva družina išče 3-sobno opremljeno ali delno opremljeno stanovanje ali hišo na Krasu ali v okolici Trsta. Tel. na št. 291217.
DRVA za kurjavo prodajamo po 15.000 lir stot. Tel. 421508 po 20. uri.
TOVORNJAK Volkswagen, nosilnost 1 tona, v dobrem stanju prodam. Tel. 421508 po 20. uri.
PRODAJAM tobakarno s hišo vred v Ricmanjih. Tel. 280853.
menjalnica
29. 2. 1988
Ameriški dolar... Nemška marka .. Francoski frank .. Holandski florint Belgijski frank ...
Funt šterling....
Irski šterling...
Danska krona .... Grška drahma ... Kanadski dolar ..
1232.—	Japonski jen .................... 8.—
735.—	Švicarski frank ............ 892.—
216.—	Avstrijski šiling.............. 104,—
653.—	Norveška krona ................ 192.—
34.—	Švedska krona.................. 204,—
2190.—	Portugalski eskudo......... 8.—
1930.—	Španska peseta.............. 10.—
189.—	Avstralski dolar ........... 850.—
8.—	Debeli dinar.................... 0,80
950.—	Drobni dinar.................... 0,80
Prepovedano mladini pod 14. letom □ 18. letom □ □
BČIKB
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE Telef : Sedež 040/67001 TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Agencija Domjo 831-131
slike, ki so tudi spomin
Predmeti za včeraj in danes
Pred nami so spet slike predmetov, ki so jih Padričarji zbrali in pred dvema letoma razstavili ob prazniku sv. Ivana. Spet se nam tako razgrinja naša polpreteklost in nam skozi stare, svojevrstno očarljive predmete pripoveduje o časih, ki so jih doživljali naši dedje.
Med bogato bero slik smo tokrat izbrali slike treh predmetov, ki se mogoče še danes pojavljajo v naših kuhinjah, kleteh in shrambah, seveda pa v čisto drugačnih oblikah in brez čara tiste preteklosti, ki nas globoko veže na navade nekdanjega vsakdana. V glavnem so to predmeti, ki so v tesni zvezi s kuhinjskimi opravili.
Na začetku tega stoletja so klobase pripravljali s "špehaunikom" oz. "fa-sounikom"
Pred približno sto leti so za hitro kuhanje jedi uporabljali lončeno kozico, okrašeno z vijugastimi motivi in grobo prevezano z žico
Zgornji sodček, bolje poznan z narečnim izrazom "barigalca", je našim dedom služil kot posoda za shranjevanje vode, še rajši pa vina
Pripravlja: Iztok Jelačin
nedelja ob 14.35
Vročih 10
Lestvica Radia Koper — Capodistria, Primorskega dnevnika in Primorskih novic
Februarja je zmanjkalo in tako smo prišli do druge vroče mesečne razporeditve '88:
Štev. tednov Lestvica na lestvici pretekli teden
6
12
9
9
5
7
10
2
3
1
2
3
5
4
6 8
10
9
1.	Bryan Adams - Run to You
2.	Los Lobos - La bamba
3.	Sting - We'll Be Together
4.	Gianna Nannini -1 maschi
5.	George Harrison - Got My Mind Set On You
6.	Terence Trent D’Arby - Wonderfull World
7.	Agropop - Samo milijon nas je
8.	Francesco De Gregori - Il canto delle sirene
9.	Eurythmix - l’ve Got A Lover 10. Inxs - Need You Tonight
Vrh je bil do nedavnega v rokah skupine Los Lobos, ki se na lestvici greje že dobre tri mesece, Bryan Adams pa se na vodstvo šele privaja. Sicer pa, če na hitro preletimo obraze, ki se skrivajo za naslovi, je že na prvi pogled očitno, da gre za veterane. Mehkejše in mlajše je jedro lestvice s Terencem Trent D’Arbyjem in Agropopovci, vse ostalo pa že skoraj spominja na klasiko...
Če odmislimo glasbeno aritmetiko in prepustimo odločitve naključju, je jasna tudi lestvica oziroma razvrstitev februarskih nagrajencev...
Darilni komplet Primorskih novic prejmejo Miloš Velikonja (Tolminskih puntarjev 2 - Nova Gorica), Tatjana Tul (Oktobrske revolucije 16 -Izola) in Sonja Palčič (Vena Pilona 14 - Koper).
Za darilni komplet Splošne banke Koper bosta bogatejša Meta Trošt (Kozlovičeva 7 - Koper) in Milan Makovec (Komen 99).
Konec dober, vse dobro...
Glasovnica za Vročih 10
Ime in priimek:..................................................
Naslov;
Glasujem za:..............................................................
Moj predlog:..............................................................
Bralci Primorskega dnevnika ali Primorskih novic na Tržaškem in Goriškem naj pošljejo glasovnice na naslov: Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6. 34137 Trst; bralci obeh časopisov v Sloveniji pa na naslov. Primorske novice, OF 12, 66000 Koper. Vsi naj pripišejo oznako »Vročih 10«.

7.15 Inf. oddaja: Uno Mattina
9.35 Nanizanka: La duchessa di Duke
Street
10.30	Dnevnik
10.40	Rubrika: Okrog nas
11.30	Nan.: Mistero in galleria
12.00	Dnevnik - kratke vesti
12.05	Variete: Pronto... è la Rai?
13.30	Dnevnik
14.00	Pronto... è la Rai? (2. del)
14.15	Dokumentarec: Quarkov svet
15.00	Aktualno: Italijanske kronike
15.30	Dnevnik - kronike
16.00	Otroška oddaja: Big!
17.35 Rubrika: Spaziolibero
18.00	Dnevnik - kratke vesti
18.05	Variete: Ieri, Goggi, domani
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Aktualno: Il caso
21.45	Glasbena oddaja: Un canto per la libertà
22.55	Dnevnik
23.05	Nanizanka: Le avventure di Sherlock Holmes
24.00	Dnevnik - zadnje vesti
0-15 Informativna oddaja: La medicina conquistata
8.00
9.00
10.00
11.05
11.30 11.55
13.00 13.40
14.30
15.00
16.00
16.30
17.00
17.05
18.00
18.30 18.45
19.30
20.30
22.20
22.30
23.30 0.05
__________ današnji televizijski in radijski sporedi
RAI 2
Prva izdaja in telovadba Matineja: Italija se prebuja Rubrika: V prijetnem počutju Tečaj angleščine Kviz: Paroliamo Variete: Mezzogiorno è... Dnevnik - ob trinajstih Nadaljevanka: Quando si ama Dnevnik in športne vesti Glasbena oddaja: D.O.C. Nanizanka: Lessie Kviz: Farfadè Dnevnik - kratke vesti Rubrika: V prijetnem počutju Nan.: Il brivido dell'imprevisto Dnevnik - športne vesti Nan.: Un giustiziere a New York Horoskop, vreme, dnevnik, šport Film: Rio Lobo (vestern, ZDA 1970, r. Howard Fiawks, i. John Wayne, Jorge Rivero)
Dnevnik - kratke vesti Variete: Indietro tutta!
Dnevnik - zadnje vesti Film: Boudu salvato dalle acque (dram., Fr. 1932, r. Jean Renoir, i. Michel Simon, Charles Granvel)
Vik RAI 3	I
14.00	Deželne vesti
14.30	Mladinska oddaja: Jeans 2
15.30	Izobraževalna oddaja: S.O.S. 011/8819 - Pomoč pri domačih nalogah dijakov nižje srednje šole
16.00	Športna rubrika: Fuoricampo (vodi Fulvio Stinchelli)
17.30	Športni dnevnik: Derby (pripravil Aldo Biscardi)
17.45	Dokumentarna oddaja: Geo (vodi Folco Quilici)
18.30	Nanizanka: Vita da strega
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Rubrika: 20 let prej
19.55	Informativna oddaja: Handicap -Rekreacije je konec (pripravil A. Amoroso)
20.25	Šport: nogomet, pokal pokalov Rovaniemi-Marsiglia
21.15	Dnevnik - vesti
21.20	Film: Prova d'orchestra (kom., It. 1979, r. Federico Fellini, i. Bal-duin Baas, Clara Colosimo, Giovanni Javarone)
0.10 Dnevnik - zadnje vesti
fff* RTV Ljubljana________________
10.00	TV Mozaik. Šolska TV: Kemija -kemijski laboratorij, Fizika - razvoj mehanike
11.00	Tečaj angleščine
16.25	Videostrani
16.40	Mozaik - Šolska TV (pon.)
17.40	Mladinska oddaja: Pamet je boljša kot žamet - Sonce je čarodej (Sonce toplo greje^ in pomaga rožam, da cveto. Če sedimo na soncu porjavimo. Sonce pa je pravi čarodej, saj zna tudi beliti! Današnji poskus bo vodil Saša Glažar.)
17.45	Mladinska oddaja: Ex libris
18.45	Risanka
19.00	Vreme in Obzornik
19.13 TV Okno in Zrno
19.30	Dnevnik in vremenska napoved
20.05	TV drama: Kmetič (Veroslav in Jovan Rančič, TV Novi Sad, r. J. Rančič, i. Dragomir Felba, Dušan Janičijevič, 1. del)
21.10	Kulturni tednik: Osmi dan
21.50	Dnevnik
22.05	Videogodba
22.50	Videostrani
ftPj TV Koper
13.00	Odprta meja
V današnji Odprti meji bodo med drugim tudi naslednji prispevki: GORICA — S srečanja slovenskih socialistov
DEVIN-NABREŽINA — Seja občinskega sveta
TRST — Nova premiera komornega odra SSG
13.20	TVD Novice
13.40	Športne vesti
14.00	Šport: umetnostno drsanje (ponovitev, posnetki iz Calgaryja)
16.00	Dnevnik
16.10	Športni spektakel
18.45	Dnevnik
18.55	Športne vesti
19.30	Športna oddaja: Juke Box
20.00	Šport: nogomet, Young Boys-Ajax Amsterdam (četrtfinale za pokal pokalov, neposredni prenos iz Berna)
22.00	Dnevnik
22.10	Športne vesti
22.30	Športni spektakel
D
CANALE5
7-00 Rubrika: Dobro jutro, Italija
7-20 Risanke
9-00 Nanizanki: Arcibaldo,
9.30	General Hospital
10.30	Kviz: Cantando cantando, 11.15 Tuttinfa-miglia, 12.00 Bis, 12.40 11 pranzo è servito
13.30	Nad.: Sentieri
14.30	Kviz: Fantasia
15.00	Film: Prigioniero della paura (dram., ZDA 1957, r. Robert Mulli-gan, i. Anthony Per-kins, Karl Malden)
17.15	Nanizanka: Alice
17.45	Kviz: Doppio slalom
18.15	Nan.: Webster, 18.45 I cinque del quinto piano, 19.151 Robinson
9-45 Kviz: Tra moqlie e ma-
, rito
20.30	Nadaljevanka: Dallas
1-30 II grande spettacolo
dell'Armata Rossa -folklora
3-15 Variete: Maurizio Cos-tanzo show
O-30 Rubrika: Première
9.40	Nanizanki: Gli intoccabili, 1.40Bonanza
C@;
RETEQUATTRO
3-30 Nanizanka: La grande
vallata
9.15	Film: Violenza sul lago (dram., It. 1954, r. Leonardo Cortese, i. Virna Lisi, Erno Crisa)
11.00	Nan.: Strega per amore, 11.30 Giorno per giorno, 12.00 La piccola grande Nell, 12.30 Vicinitroppo vicini
13.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke Hello Špank, Occhi di gatto, Isidoro
14.30	Nadaljevanke: La valle dei pini, 15.30 Così gira il mondo, 16.30 Aspettando il domani, 17.15 Febbre d'amore
18.15	Kviza: Cest le vie, 18.45 Gioco delle coppie
19.30	Nanizanka: Quincy
20.30	Film: Okinawa (vojni, ZDA 1950, r. Lewis mi-lestone, i. Richard Widmark)
22.35 Film: Ultima notte a Warlock (vestern, ZDA 1959, r. Edward Dmyt-ryk, i. Henry Fonda, Anthony Quinn)
1.00 Nanizanki: Switch, 1.5011 Santo
T <^> ITALIA 1
8.30 Nanizanke: L'uomo da sei milioni di dollari, 9.25 Wonder Woman, 10.20 Kung Fu, 11.20
Agenzia Rockford,
12.20	Charlie's Angels,
13.20	Arnold
13.50	Variete: Smile
14.20	Nanizanki: Casa Kea-ton, 14.50 Chips
16.00	Otroška oddaja: Bim bum barn, vmes risanke Candy Candy, Den-ni, Annette
18.00	Nanizanki: Hazzard,
19.00	Starsky e Hutch
20.00	Risanki: Piccola bianca Sibert, 20.15 Maple Town
20.30	Nanizanka: I ragazzi della 3. C
21.30	Variete: Candid Camera Show
22.30	Film: Empire strikes back (fant., ZDA 1980, r. Irvin Kershner, i. Harrison Ford, Carrie Fisher, Mark Hamill)
0.55 Nanizanki: M.A.S.H.,
1.25	Ai confini della realta
hJWgP TELEPADOVA
11.30	Nadaljevanki: Dancing Days, 12.30 Una vita da vivere
13.30	Risanke
14.15	Nadaljevanki: Ai confini della notte, 15.00 Dancing Days
16.30	Nanizanka: Orazio
17.00	Risanke
19.30	Nanizanka: New York New York
20.30	Film: Il tifoso, l'arbitro e il calciatore (kom., It. 1983, r. Pier Francesco Pingitore, i. Alvaro Vitali, Pippo Franco)
22.30	Kviz: Colpo grosso
23.30	Šport: nogomet
1.00 Film: La vendetta di Frankenstein (srh., VB. 1958, i. Peter Cushing, Eunice Gayson)
Lt TELEFRIULI
15.00	Dražba
15.30	Risanke
16.00	Glasbena oddaja: Music box
17.15 Dokumentarna oddaja: I mari dell'uomo
18.15^Nad.: Edera
19.00* Dnevnik
19.30	Rubrika: Dan za dnem
20.00	Nanizanka
20.30	Rubrika: Župan in njegovi ljudje
22.00	Športna rubrika
22.30	Dnevnik
23.00	Rubrika: Dan za dnem
23.30	Dražba
24.00	Nadaljevanka: A passo di fuga
0.30 Informativna oddaja: News dal mondo
H& TELEQUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
14.00	Dogodki in odmevi
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 7.40 Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Nediški zvon (pon.); 8.45 Za vsakogar nekaj; 10.00 Pregled tiska;
10.10	S koncertnega repertoarja; 11.30 Torkov zbornik: Od prehrane do potrošništva (1. del); 12.15 Deželna eno-gastronomska ponudba; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Govorimo o glasbi; 15.00 Roman: Senčni ples (7. in zadnji del); 15.20 Zbornik (2. del); 16.45 Postni govori; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: Pro Arte Ensamble; 18.00 Radijska priredba: Besedovanje besed (M. Žižmond, r. Marko Sosič); 18.40 Skice.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 8.05 Radijska šola; 8.35 Igraj kolce; 9.05 Matineja; 10.05 Rezervirano za; 11.05 Nenavadni pogovori; 11.25 Danes smo izbrali; 12.00 Na današnji dan; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Po domače;
13.30	Melodije; 14.05 V korak z mladimi; 14.35 Mozaik; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi;
16.00	Vrtiljak želja; 17.00 V studiu;
18.00	Sotočja; 18.45 Medigra; 19.35 Lahko noč otroci; 19.45 Ansambel Mojmira Sepeta; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20.35 Komorna glasba; 21.05 Radijska igra; 22.30 Glasba; 23.05 Lit. nokturno; 23.15 Melodije.
RADIO KOPER
(slovenski program)
7.30,	13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba; 6.05 Danes se spominjamo;
6.10	Vreme in promet; 6.30 Jutranjik;
7.00	Kronika; 8.00 Prenos Radia Lj.;
13.00	Danes na valu Radia Koper; 14.05 Glasba; 14.40 Reportaže, intervjuji, zanimivosti; 15.30 Dogodki in odmevi;
16.00	Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Za varnejši jutri; 17.40 Aktualna tema; 18.00 Sotočje; 19.00 Dnevnik; 19.30 Prenos Radia Lj.
RADIO KOPER
(italijanski program)
8.30,	9.30, 10.30, 13.30, 16.30, 17.30,
18.30	Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 7.00 Simfonija zvezd; 7.35 Prisrčno vaši; 8.15 Horoskop; 8.40 Po vašem izboru; 9.15 Edig Galletti; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Na prvi strani; 10.05 Glasbeni sprehodi; 10.35 Vstop prost; 11.00 Srečanja; 11.15 Turizem; 11.40 Popevka tedna; 12.00 Glasba po željah; 14.35 Glasba; 15.00 Šola, otroštvo in vzgoja;
15.45	Sintonizirani; 16.00 Popevka tedna; 17.00 Bubbling; 17.33 Glasba; 18.00 Radijska scena; 18.33 Bazar; 19.00 Glas. novosti; 20.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
10.00	Glasba po željah s slovenskimi in hrvatskimi melodijami; 12.00 Glasbeni mozaik; 17.00 Okno na Benečijo;
18.00	Španč (pripr. DJ Mitja); 19.30 Smeh in glasba; 20.30 Val mladih, nato Nočni glasbeni program.
Izid referenduma v Tržiču potrdil nasprotovanje novi termocentrali
Glasovalo je 14.343 ali 59,2 % volilnih upravičencev
Scarano v občinskem svetu nagradil Battella in Rebullo
tarči osrednjih strank, tako večinskih
Večina volivcev v tržiški občini je proti namestitvi nove orjaške termocentrale v tem kraju, še več se jih je izrazilo za takojšnjo sanacijo že obstoječega objekta. Tako izhaja iz podatkov o izidu nedeljskega posvetovalnega referenduma, ki so jih včeraj popoldne objavili na županstvu v Tržiču. V volilne sezname je bilo vpisanih 24.218 volivcev. Na volišča je šlo 14.343 volivcev, ali 59,22 odstotka. Ob upoštevanju raznih pozivov na bojkot, precejšnje nejasnosti in nedorečenosti, lahko smatramo to kot zelo visoko udeležbo.
Kakor znano, so volivci prejeli glasovnico, na kateri sta bili dve vprašanji, na vsako sta bila možna dva odgovora, DA in NE. Prvo vprašanje se je nanašalo na zavrnitev možnosti izgradnje nove termocentrale v Tržiču, drugo pa na potrebo po takojšnji in popolni sanaciji obstoječe termocentrale in to na podlagi posebnega načrta in kriterijev, ki se upoštevajo ob gradnji novih central.
Zapisali smo, da se je posvetovalnega glasovanja udeležilo 14.343 volilnih upravičencev, ali skoraj 60 odstotkov. Na prvo vprašanje je z DA odgovorilo 12.239 volivcev, 1.549 je bilo nasprotnih glasov, 379 glasovnic je bilo belih, 183 pa neveljavnih. Proti možnosti na-
V Gorici srečanje med SKGZ in Carbonejem
Predstavniki pokrajinskega odbora SKGZ za Goriško so se v nedeljo sestali s podpredsednikom deželne vlade, odbornikom Gianfrancom Carbonejem. Predstavnika deželne vlade so seznanili z nekaterimi specifičnimi vprašanji slovenske narodnostne skupnosti na Goriškem. Tako je bila poudarjena potreba po pospešitvi postopka izgradnje slovenskega šolskega centra, predstavniki SKGZ pa so opozorili tudi na nesprejemljiv način prostorskega načrtovanja in vsiljevanja izbir v zvezi z deželnim načrtom za upepeljevalnike. Predstavniki SKGZ so odločno zavrnili namero, da bi pri Sovodnjah zgradili nov objekt za celo pokrajino.
Na srečanju je bil govor tudi o nekaterih drugih vprašanjih.
Občinska seja v Sovodnjah
Drevi ob 20. uri se bo sestal občinski svet v Sovodnjah, na svoji drugi seji letos. Med drugim se nocoj predvideva začetek proračunske razprave. Svetovalci se bodo namreč seznanili s programskim poročilom in z okvirnim osnutkom finančnega poslovanja. O proračunu pa bo tekla beseda na prihodnji seji, ki bo že v prvi polovici marca.
Mamila v zaporih tako rekoč prosto krožijo, kljub vsakemu poskusu nadzorstva. Načini za vtihotapljanje prepovedanih snovi med zapornike so najrazličnejši in včasih dokaj domiselni. Prav tako je bil domiseln poskus dekleta iz Tržiča, da bi bratu v goriš-kem zaporu prinesla manjšo količino hašiša. Poslužila se je namreč pomaranče, v katero je zvrtala majhno odprtino in vanjo vtaknila zavojček z nekaj grami hašiša, vendar ji tokrat iznajdljivost ni pomagala in je tako še sama ostala v zaporu.
Dogodek se je pripetil v soboto. 22-letna Simonetta Sergio iz Tržiča se je predstavila v zaporu v Ul. Barzellini, da bi tam obiskala brata Massima. Ta sedi v zaporu v pričakovanju sodne obravnave. Na osnovi preiskave so ga obtožili nenamernega umora prav v zvezi z mamili. Fant naj bi namreč meseca septembra lani povzročil smrt prijatelja, s tem da mu je prodal dozo heroina.
Sestra Simonetta je v soboto prišla k njemu na obisk in prinesla s seboj
mestitve nove orjaške termocentrale se je torej izreklo okrog 88 odstotkov volivcev, preračunano v absolutnem merilu (v odnosu na število volilnih upravičencev) pomeni to 54,5 odstotka.
Nekoliko drugačni so podatki za drugo vprašanje. Od 14.343 volivcev se je za DA (torej za takojšnjo in temeljito sanacijo) izreklo 12.318 volivcev, ali približno 92 odstotkov, proti je bilo 1.056 volivcev, belih glasovnic so našteli 752, neveljavnih pa 217.
Glasovanje je potekalo samo v nedeljo in sicer od 9. do 21. ure. Volili so na dvajsetih različnih voliščih, vseh volilnih sedežev pa je bilo 46. Če bi občani imeli možnost glasovati tudi včeraj dopoldne, kakor je sicer običajno ob upravnih in političnih volitvah,, bi bila udeležba nedvomno precej večja.
Skoraj istočasno z objavo izida referenduma, včeraj popoldne, je bilo seveda že slišati prve ocene. Tržiški župan Porciani je mnenja, da gre za dokaz zrelosti občanov. Tako zadržanje bo potrebno tudi v prihodnje, ko bo treba reševati še druga zelo pomembna vprašanja Tržiča.
Sindikalna zveza CISL (njeno stališče je bilo, naj referendum bojkotirajo),
Včeraj ob 13.30 so po vseh šolah zaprli volilne sedeže, kjer so starši, učno in neučno osebje ter na višjih srednjih šolah tudi dijaki izbirali svoje predstavnike v šolske zborne organe. Podatki o izidih bodo znani šele danes, včeraj pa smo lahko zbrali podatke o volilni udeležbi.
darilni paket s hrano. Navidez je bilo vse v redu, toda ob natančnejšem pregledu je pritegnila pozornost nadzornikov ena od pomaranč, ki so bile v paketu. Marešalo Antonio Nocita je namreč ugotovil v lupini sadeža manjšo odprtino, ki se mu je zazdela sumljiva. Dal je prerezati pomarančo in tako je prišel na dan zavojček čokoladnega papirja, v katerem je bil hašiš. Ugotovili so, da gre za približno tri grame mamila, ki je bilo očitno namenjeno Massimu Sergiu, da bi "lažje" prebijal dolge dneve v zaporu.
Zaporniški čuvaji so Nicoletto Sergio takoj aretirali in jo prijavili sodnim organom zaradi poskusa prekupčevanja z mamili. Po zakonu je namreč darovanje mamila izenačeno s prodajo in torej podvrženo istim kazenskim sankcijam. Dekle so premestili v videmski ženski zapor, kjer bo počakala na sodno obravnavo. Sodili ji bodo po vsej verjetnosti po hitrem postopku, najbrž že v petek na sodišču v Gorici.
v kratkem poročilu ugotavlja, da je zmaga tistih, ki so bili za DA precej tesna. O vprašanju bo treba vsekakor podrobno razpravljati.
Plaz komentarjev in ocen je pričakovati danes.
Ob koncu pa morda samo ena ugotovitev: ne glede na polemike, ki so se in ki se bodo nedvomno pojavile, češ da so se-volivci odločali zgolj iz emotivnih razlogov, ne kaže spregledati dejstva, da se je večina odločila za kvaliteto življenja in zdravo okolje in ne za obljubljena delovna mesta.
Bojkot volitev v okrajni in pokrajinski šolski svet je bil popoln med starši in šolniki, medtem ko so ponekod dijaki volili svojega predstavnika v okrajni svet, za katerega je kandidiral dijak slovenske sekcije zavoda ITI. Kar zadeva volitve v zavodne svete in svete didaktičnih ravnateljstev na osnovnih
Ob poskusu vtihotapljanja mamil, do katerega je prišlo v soboto, kot poročamo posebej, je bil gjoriški zapor prizorišče drugega razgibanega dogodka, ki je prav tako povezan s svetom mamil. Po sicer nepopolnih vesteh naj bi si namreč 23-letni podoficir Roberto D'Uglio poskusil vzeti življenje. Pazniki so pravočasno ugotovili, da si je fant prerezal žile na levi roki. Z rešilcem so ga nemudoma odpeljali v bolnišnico, kjer so zdravniki lahko pravočasno posegli in preprečili, da bi izkrvavel. Da je bila rana dokaj dolga in globoka, priča dejstvo, da so potrebovali kar 60 šivov, da so mu jo zašili.
D'Uglio sedi v goriškem zaporu dva tedna. Sredi februarja so ga namreč aretirali agenti letečega oddelka kvesture, potem ko so odkrili, da je v svoji sobi v vojašnici hranil približno enajst gramov heroina ter drugo orodje (brizgalko, žličko, pipo, lekarniški tehtnici), ki je potrebno za pripravljanje doz in uporabo mamila. Mladenič, ki je v vojski dosegel čin vodnika, je tudi sam užival heroin. Poskus samomora gre zaradi tega morda pripisati duševni stiski in abstinenčni krizi ob pomanjkanju mamila.
Zahvala društva
Kulturno društvo Danica se zahvaljuje gostilni Devetak na Vrhu za zakusko ob letošnji Prešernovi proslavi.
včeraj-danes
Iz goriškega matičnega urada od 21. do 27. februarja.
RODILI SO SE: Barbara Dean, Alessia Milazzo, Ksenia Battistuta, Lorenzo Bevi-
V goriškem občinskem svetu je sinoči župan Scarano izrekel priznanje goriškima parlamentarcema senatorju Nereu Battellu (ta je tudi občinski svetovalec) in poslancu Lucianu Re-bulli za njuno nenehno prizadevanje v rimskem parlamentu, kjer je bil sredi prejšnjega tedna dokončno odobren zakon o prosti coni. Kot je znano, tokrat zakon ni časovno omejen, kar pomeni, da se nam ne bo treba ob koncu vsakega leta prizadevati za njegovo obnovitev. To pa je, kot je prav potek dogodkov v zadnjem času pokazal, zelo nevarno, saj so se nekatere gospodarske sile in parlamentarci sosednjih pokrajin, zavzemale tudi za omejitev ugodnosti proste cone Gorici, če ne bi bilo njim ustreženo. Parlamen-
šolah, je bila udeležba na splošno dobra. Skoraj stoodstotno so na višjih srednjih šolah volili dijaki, visok odstotek volivcev so z nekaterimi izjemami beležili tudi med šolniki, tako kar zadeva učno kot neučno osebje, nižji pa je bil odziv med starši. Na posameznih slovenskih šolah je bila v odstotkih udeležba staršev od 30 do 60% upravičencev.
V osnovnih šolah goriškega didaktičnega ravnateljstva je volilo 58% staršev, 75% učiteljev (88% otroških vrtnaric) in 46% neučnega osebja. Na nižji srednji šoli Ivan Trinko je volilo 54% staršev, 84% profesorjev, neučno osebje pa je volilo stoodstotno. Na višjih srednjih šolah je bila udeležba staršev nekoliko manjša: na zavodu Zois jih je volila le tretjina, drugod pa v najboljšem primeru polovica. Udeležba šolnikov in dijakov je bila skoraj stoodstotna, z izjemo zavoda Zois, kjer je bila manjša.
Bojkot ocenjevanj
Odbor Sindikata slovenske šole -tajništvo Gorica je na pritisk članov odločil, da nadaljuje z bojkotom ocenjevanj tudi po 29. februarju. Akcija se nadaljuje za nedoločen čas.
laequa, Debora Brumat in Sara Terčič.
UMRLI SO: 89-letna upokojenka Ida Gavinelli vd. Dazio, 78-letna gospodinja Marija Peteani, 53-letna gospodinja Maria Petarin vd. Falzari, 87-letni upokojenec Štefan Bensa, 80-letni upokojenec Angelo Groppello, 74-letni upokojenec Ermenegildo Neri, 27-letni Giuseppe Di Cecco, 18-letna dijakinja Gloria Pascolo, 78-letna upokojenka Elisena Bertozzi vd. Puntin, 65-letni upokojenec Astelio Tu-rus, 94-letna upokojenka Giovanna Montanari vd. Melloni, 87-letni upokojenec Flaminio Fiorelli, 84-letna upokojenka Maria Tomasella, 75-letna upokojenka Paimira Bernardi, 83-letna Luisa Zuliani vd. Turcutto, 83-letna upokojenka Angela Vittor, 75-letni upokojenec Emilio Furlani, 83-letna upokojenka Giuseppina Marchi, 85-letni upokojenec Pietro Attilio Plez in 83-letni upokojenec Vittorio Marini.
POROKE: zastopnik zavarovalnice Ignazio Mistretta in učiteljica Maria Mauro, uradnik Michele Rosito in uradnica Lorena Del Tedesco, finančni izvedenec Pierino Asquini in uradnica Annamaria D'Ambrosi, policist Pierluigi Busetto in policistka Donatella La Rocca.
OKLICI: grafik Auro Cesare Erich Ac-curso in profesoria Daniela Fagarazzi, telefonski tehnik Enzo Podverscek in uradnica Grazia Favaro, geolog Renzo Clari in učiteljica Maria Paschero, zdravnik Flavio Komauli in študentka Claudia Sfiligoi, elektrikar Marino Franco in uradnica Rosangela Pelati.
»Kar smo, to smo!«
ŠTANDREŽ,
4. marca 1988, v Domu Andreja Budala. (V počastitev dneva slovenske kulture)
kot opozicijskih, so si prizadevali za obnovo zakona o goriški prosti coni kot tudi za raztegnitev dela ugodnosti, bencinskih kontingentov Trstu in sosednim krajem videmske pokrajine. Poslanec Liste za Trst Camber pa je skušal omejiti ugodnosti Gorici. To kljub temu, da je prav iz Gorice prišla pobuda, da je tudi Trst dobil bencinske kontingente. Za sinočnjo priložnost se je goriški občinski svet izredno sestal eno uro pred pričetkom redne seje.
šolske vesti
Zavod za govorno in slušno prizadete v Gorici, Ul. Brass 22, organizira dveletni tečaj za pouk in delo s prizadetimi otroki. Prijavijo se lahko vzgojiteljice, učitelji in učiteljice osnovnih šol in profesorji nižjih srednjih šol. Vpisovanje se zaključi v četrtek, 3. t. m. Informacije po telefonu 84292 med 8. in 11.30 ter med
14.30	in 17. uro.
______________izleti_______________
SPD Gorica priredi 6. marca avtobusni smučarski izlet na Monte Elmo (Helm) nad Sextnom. Prijave še danes in jutri v trgovini Bavcon.
Društvo slovenskih upokojencev prireja 8. marca na dan žena avtobusni izlet v Koprščino z obiskom etnografskega muzeja pri Piranu in kosilom v gostilni Parangal v Izoli. Vpis do zasedbe mest samo še danes, 1. marca, od 10. do 12. ure na sedežu društva in pri poverjenikih.
koncerti
V Kulturnem domu v Novi Gorici -velika dvorana - gostuje danes Simfonični orkester Brno pod vodstvom Petra Vronskega. Solist: violinist František No-votny. Na sporedu dela Mozarta, Mendelssohna in Dvoržaka. Koncert, ki bo ob 20.15, je v okviru redne glasbene sezone - rdeči abonma. Na razpolago so tudi proste vstopnice.
razna obvestila
Mladinski odsek KD Sovodnje prireja plesne tečaje: začetnega za otroke, nadaljevalnega, tečaj za odrasle. Prijave in pojasnila pri Ivani Butkovič (tel. 882105) in Katarini Kovic (tel. 882421).
Plesni tečaj bo marca in aprila v Kulturnem domu v Gorici. Prijave do 4. marca v uradih ZSKD, Ul. Croce 3, tel. 84495.
Vrhovske žene pripravljajo skupno večerjo in družabnost ob prazniku žena. Družabnost bo 5. marca ob 19.30 v Kulturnem in športnem središču Danica.
KD Oton Župančič vabi v soboto, 5. marca, na družabnost ob dnevu žena, ki bo s pričetkom ob 20. uri v Domu Andreja Budala v Štandrežu. Prijave zbira Marta, tel. 21407.
Sovodenjske žene vabijo na družabnost in večerjo ob 8. marcu. Družabnost bo 5. marca v gostilni Pri Francetu. Prijave pri Ivanki Cotič (Klanec) in Mariji Tomšič (Vas).
Slovensko planinsko društvo obvešča, da je v teku vpisovanje za društveno tekmovanje, ki bo 13. marca na Nevej-skem sedlu in za 2. trofejo Renco Faganel. Prijave do 9. t. m. v trgovini Bavcon, v Carduccijevi ulici.
kino
Gorica
CORSO 18.00-22.00 »Attrazione fatale«.
Prepovedan mladini pod 14. letom. VERDI 18.00-22.00 »Dirty Dancing (Balli proibiti)«.
VITTORIA 17.00-22.00 »Porno movie«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
EXCELSIOR 18.00-22.00 »Gola profonda 12 anni dopo«. Prepovedan mladini od 18. letom.
COMUNALE 20.30 Gledališka predstava.
Nova Gorica
SOČA Zaprto.
DESKLE 19.30 »Komandos«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Villa San Giusto, Korzo Italia 242, tel-84606.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Občinska lekarna, Ul. Terenziana 26, tel. 44387.
POGREBI
Danes v Gorici ob 9.30 Luigia Štucin vdova Turel iz splošne bolnišnice v cerkev Srca Jezusovega in na glavno pokopališče; ob 11. uri Caterina Kersini iz splošne bolnišnice v cerkev na Svetogor-ski cesti in na glavno pokopališče; ob
12.30	Manlio Cigoi iz splošne bolnišnice v cerkev na Placuti in na glavno pokopališče.
Stanovskemu tovarišu Luigiju Tu-relu, v službi v goriški redakciji Pic" cola, izrekamo globoko sožalje ob izgubi drage mame.
Novinarji
Primorskega dnevnika
ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA,
KULTURNI DOM IN KMEČKA ZVEZA V GORICI
vljudno vabijo na predstavitev knjige
VINO
med ljudsko modrostjo in sodobno znanostjo
v Kulturnem domu v Gorici v četrtek, 3. marca 1988, ob 18. uri.
O knjigi bosta spregovorila dr. Mirko Primožič in avtor Zvonimir Simčič.
KOSIČ
GORICA Raštel 21 Tel. 0481/84884
IZREDNA PRODAJA
športne opreme najboljših znamk s popusti
od 15% do 50%
obv. občini
Na volitvah za šolske zborne organe z izjemo staršev zadovoljiva udeležba
Volitve na nižji srednji šoli Ivan Trinko v Gorici
V pomaranči za brata v zaporu je skušala vtihotapiti hašiš
V zaporu zaradi heroina podoficir poskusil samomor
Zemljišče ob Ulici Terza Armata namenjeno eksperimentalni dejavnosti
Tako so odločili v pokrajinskem svetu
Na kmetijskih površinah nekdanjega posestva psihiatrične bolnišnice v Gorici, bodo v prihodnjih letih uredili kmetijski eksperimentalni center. Goriški pokrajinski svet je namreč na svoji zadnji seji, z večino glasov, odobril predlog da se nekaj nad 114 tisoč kvadratnih metrov zemljišča nameni v uporabo Deželnemu kmetijskemu poskusnemu centru , Zadružni kleti v Krminu in zadrugi, oziroma terapevtski skupnosti La Tempesta. Slednja sicer že kakšno leto uporablja gospodarsko poslopje in obdeluje približno 2.700 kvadratnih metrov zemljišča. To površino bo imela na razpolago tudi v bodoče. Preostalo površino pa bosta uporabljala Zadružna klet v Krminu (7,7 hektarjev) in Deželni kmetijski center (3,7 hektarjev).
Zadružna klet bo na zemljišču, ki ga bo prejela v obdelavo — ostalo bo namreč zmeraj last Pokrajine — uredila poskusne vinograde. Gre za usmeritev, ki postaja danes potrebna spričo visoke stopnje specializacije vinogradništva v naših krajih. Na poskusnih površinah bodo namreč v naravnem okolju opazovali razvoj najbolj razširjenih vrst trte, cepljenih na različne podlage. Tako bodo v nekaj letih vinogradnikom, ob upoštevanju lege in sestave zemljišča, svetovali najbolj primerne sorte in podlage za zasaditev novih vinogradov, oziroma obnovo starih.
Del kmetijskih zemljišč nekdanje psihiatrične bolnišnice ( med ulico
Terza Armata, ul. Vittorio Veneto in državno mejo) bodo izročili v obdelavo Deželnemu kmetijskemu poskusnemu centru, ki ima sedež v Pozzuolu, vendar deluje v Gorici, v prostorih nekdanje Kmetijske šole, v ulici Duca D'Aosta, institut, ki se ukvarja z raziskovalno dejavnostjo na različnih področjih (eno od teh je tudi preizkušanje novih preparatov v kmetijstvu) in ki ima za sabo , lahko rečemo, stoletno tradicijo.
Institut je danes v precejšnji prostorski stiski zaradi postopne urbanizacije in gradbenih posegov. Gradnja novega slovenskega šolskega centra bo to ustanovo prikrajšala za zemljišče. Rešitev za katero so se odločili na Pokrajini je zato pravzaprav dobrodošla. Slišati je namreč že bilo, da bi sicer institut preselili iz Gorice v osrednji sedež v Pozzuolu.
Predlog, ki ga je na seji predstavil pokrajinski odbor je naletel na splošno odobravanje, saj je proti glasoval le
misovski predstavnik. V zanimivi razpravi je bilo slišati tudi nekaj zanimivih dopolnilnih predlogov, oziroma priporočil. Tako so komunisti naglasili, da bi morala pokrajinska upravaa na primeren način ovrednotiti sprejeto odločitev. To bi lahko dosegli s čim-širšim angažiranjem kmetijskih strokovnih združenj, deželnih strokovnih služb in vseh, ki se s kmetijstvom v Gorici in na Goriškem ukvarjajo.
Ne gre namreč pozabiti, da je bilo kmetijstvo, prav v neposredni goriški okolici obubožano zaradi postopne urbanizacije in gradnje raznih prometnih in mejnih struktur in da danes bolj kakor kdaj prej, potrebuje primernih ukrepov za ovrednotenje. Odločitev, ki so jo sprejeli na Pokrajini, naj bi šla prav v tej smeri.
Pred leti je na Pokrajini prevladovalo mnenje, naj bi zemljišče namenili kmetijskemu tehničnemu zavodu iz Gradišča, vendar se je taka možnost, tudi zaradi oddaljenosti (15 kilometrov) izkazala kot nerealna.
Zapuščina Dolfa Carrare
Knjižnica in zgodovinski arhiv pri pokrajinskem muzeju sta pred kratkim prevzela zapuščino znanega goriškega kulturnega in političnega delavca Dolfa Carrara. Bogato zbirko časopisov, knjig in raznih dokumentov je pokrajinskemu muzeju daroval pokojnikov sin. Carrara se je rodil na Placuti, leta 1883, umrl pa je leta 1960. Bil je med ustanovitelji Furlanskega filološkega društva, leta 1919. Ukvarjal se je tudi s poezijo in je pisal v furlanščini.
Na razpolago je žepni koledar goriškega Zelenega križa
Že nekaj dni je ha razpolago novi žepni koledarček Zelenega križa za leto 1988. Izdajo koristne publikacije z bogato tradicijo je letos omogočila s finančnim prispevkom goriška Občina in tako dokazala, da ceni dejavnost ustanove, ki je v mestu prisotna že šestinšestdeset let in ki jo s članarino podpira okrog šest tisoč goriških družin.
Platnica koledarja je letos nekoliko drugačna od tistih prejšnja leta. Na njej je namreč upodobljen simbol (križ), ki je od lani tudi na vseh rešilnih avtomobilih ustanove.
Knjižica prinaša letos nekaj novih koristnih informacij, tako telefonske številke raznih uradov na županstvu,
1988
CROCE VERDE GORIZIANA
TELEFONO
3.11.11
razpored govorilnih ur občinskih odbornikov, seznam raznih ustanov in muzejev, urnike obiska itd. Navedene so tudi pomembnejše turistične in kulturne prireditve. Knjižica prinaša seveda tudi vrsto drugih "tradicionalnih'' podatkov, to je seznam in opis ulic, razpored in urnik avtobusnih prog, seznam in razpored dežurstva lekarn itd. Knjižica je, po sili razmer, obtežena tudi z reklamami, saj je za oglase prispevalo kar 191 podjetij in tudi tako omogočilo izid koristne publikacije.
Žepni koledar Zelenega križa je na razpolago na sedežu ustanove, v Cris-pijevi ulici 7/b.
Pohod po smučinah 9. korpusa
Prireditve ob letošnjem 23. pohodu po smučinah 9. korpusa bodo v soboto, 5., in nedeljo 6. marca. Letos se bodo odvijale nekoliko drugače kakor doslej. Na vrsti bodo tekmovanja in tudi zimski pohod. Prva prireditev bo v soboto, 5. marca, s tekmo v slalomu za cicibanke in cicibane. Pripravlja jo SK Gorica. Tekmovanje v veleslalomu bo v nedeljo, 6. marca, na Lokvah, v izvedbi SK Lokve. Istega dne bosta tudi dva pohoda in sicer na Poldanovec, v izvedbi PD Nova Gorica, in na Lažno, v izvedbi TVD Partizan Nova Gorica. Ob zaključku tekmovanja za Iztokov pokal bodo delegacije športnikov položile cvetje pred spominska obeležja iz NOB na Lokvah in v okolici tega kraja v osrčju Trnovske planote.
Začetek gradnje 2. dela tovornega postajališča
Po polemikah in zamudah so te dni na območju avtoporta vendarle začeli izvajati dela za dopolnitev tega pomembnega objekta. V veliki hali, ki ji te dni kopljejo temelje, bodo uredili hladilnice in mehanično delavnico za popravilo tovornjakov.
Prav pomanjkanje hladilnic je doslej omejevalo hitrejši razvoj in uveljavitev avtoporta kot mednarodnega obmejnega blagovnega centra. Z dograditvijo bodo te pomanjkljivosti odpravljene. Mehanična delavnica pa naj bi zadostila popra-ševanju po servisnih storitvah zlasti s strani mednarodnih prevoznikov.
V kratkem nova serija tečajev esperanta
Zanimanje za mednarodni jezik narašča
»La slavenoj estas bonkoraj homoj«. Tisti, ki razumejo esperanto, vedo povedati, da se zgornji stavek v slovenskem prevodu glasi: Slovenci so dobri ljudje. Iz našega primera je razvidno, da je esperanto razmeroma lahek, umeten jezik, ki ga je okrog leta 1887 sestavil varšavski okulist Ludvik Lazar Zamenhof (izvirni tekst esperanta je bil napisan v ruščini) iz najbolj razširjenih evropskih, zlasti romanskih, jezikov. V svetu sicer obstajata še druga dva umetna jezika, ki pa sta nedvomno manj razširjena od esperanta, to sta evlalija in volapiik. Evlalijo (iz grščine eu-, lalein govoriti) je sestavil slovenski jezikoslovec Stanislav Škra-bec, volapiik (vol-a iz angleščine world svet, -piik iz angleščine speak govor) pa je okrog leta 1879 sestavil J. M. Schleyer. Umetni mednarodni jezik volapiik sloni pretežno na angleščini, izpodrinil pa ga je esperanto.
V Gorici je kar precej ljudi (lani jih je bilo 15) opravilo tečaje esperanta, ki jih v našem mestu prireja Združenje esperantistov. Mimogrede naj navedem, da se bo nova serija tečajev pri-
čela v petek, 5. marca, na sedežu Združenja esperantistov v Pasaži Zamenhof (poimenovali so jo po predlogu esperantistov), ki je ena izmed stranskih ulic Drevoreda XX. septembra. Podpredsednica goriškega Združenja esperantistov Sera Genovese nam je dejala, da zanimanje za esperanto v Gorici in v deželi iz leta v leto raste. Združenja esperantistov namreč že delujejo v Vidmu, Trstu, San Vitu al Tagliamento, ustanavljajo pa ga tudi v Pordenonu. Nedvomno je razcvet njihove dejavnosti veliko odvisen tudi od krajevnih uprav, naklonjenosti in razumevanja. V Gorici se glede tega ni mogoče pritoževati, saj je Občina dala na razpolago društveni sedež. Tudi na Pokrajini so precej pozorni do dejavnosti, ki jo opravlja Združenje esperantistov.
Zanimalo nas je, kaj pravzaprav ljudi vodi do tega, da širijo umetni jezik, ko je angleščina že toliko uveljavljena. Sera Genovese je nazorno obrazložila primere jezikov, ki so bili nekoč zelo razširjeni, danes pa nimajo več
posebne važnosti. Pred par tisočletji je to bila latinščina, sledila je francoščina, ki je klavrno propadla s koncem francoskega kolonialnega imperija. Zgodovina se sicer nikoli ne ponavlja, Sera Genovese pa je prepričana, da je tudi angleščina obsojena propadu. V potrditev te teze je dejala, da je bilo na zadnjem svetovnem kongresu esperantistov v Varšavi prisotnih 6 tisoč delegatov iz 67 držav. Kar 13 delegacij pa je bilo iz Afrike, kjer je pomanjkanje nacionalnih jezikov najbolj občuteno in kjer so še posebno vidne posledice kulturne kolonizacije, saj so njihovi uradni jeziki pravzaprav jeziki kolonizatorjev.
»Ob tem pa gre dodati čisto etično vprašanje,« je dejala podpredsednica goriških esperantistov, »saj je pošteno, da uveljavimo mednarodni jezik v nasprotju s širjenjem nacionalnih jezikov in uporabljamo jezik, ki ni naš in ki si ga pravzaprav sposodimo.« Esperanto naj bi torej bil jezik vseh in vsem tudi odprt.
FABIO GERGOLET
Franjo Žvanut se spominja Janka Premrla- Vojka
Pred 55 leti peš iz Gorice v Zabnice
V spomin na pokojnega prijatelja izmladih let, Janka Premrla — Vojka, ki bi 29. februarja praznoval svoj 17. rojstni dan, seveda šteto po prestopnih letih, bi rad napisal nekaj besed, pravzaprav spominov.Janko je v tridesetih letih v Gorici obiskoval "Komplementarno" šolo v ulici Roma (takoj po osvoboditvi je bila tu »Kasarna Janka Premrla VOJKA") stanoval pa je pri nas v ulici Oberdank 9, v tretjem nadstropju, na dvorišču Baderjeve hiše (Rosconi) kot razvidno iz slike na gan-ku. Bila sva si zelo prijatelja, poznala sva se od grej, ker sem jaz pogostoma zahajal v St. Vid k stricu in bratran-com. Skupaj sva tudi marsikatero ušpičila. Bilo bi marsikaj povedati, morda še preveč. Za danes bi rad obudil spomin na najin najdaljši »rajd« Gori-Ca-Višarje peš v treh dneh. To je bil najin ANTI Kamping DUX!
Trinajstletni Janko in jaz (tri leta starejši) sva se dne 27.julija 1933 ob z°ri, oprtana vsak s 15-—kilogranskim nahrbtnikom, polnim hrane, posode (kotliček), dek, cerade ter drugih pripomočkov, odpravila proti Solkanu. .e pri solkanskem železniškem mostu cfz Sočo si je Janko pridobil žulje na stopalih (radi novih opank izdelanih °d domačega čevljarja in obutih na Solo nogo). Na moj predlog, da se vrneva in odloživa marš na drugi dan, nn ie Janko stoično velel, da greva alje! V Kanalu sva se na drugem bre-9U Soče, nekaj korakov po gostilni orjupovih, spustila k nabrežju Soče. am sva si oprala in ohladila noge, ato sem mu s konico zaponke pre-uckal žulje, jih dezinficiral z jodom, amazal z vazelinom in ga prisilil
obuti bele volnene nogavice. Tudi radi prahu na takrat še makadamski cesti. In šla sva dalje! Nekako ob 16 h sva dospela v Volče in tako opravila kakih 40 kilometrov. Tam sva se skopala v malem privatnem bazenu pri neki gostilni na robu vasi (zastonj ker sva izjavila da sva študenta in nimava denarja) potem sva prenočila v bližnjem gozdiču. Ob zori sva takoj odrinila proti Bovcu (31 kilometrov približno), kamor sva prispela pozno po-
poldan. Šla sva na dom dr. Iva Juvančiča, tam dobila krasno večerjo »kislo mleko s toplo polento« in se okrepčala. Nato sva se skopala na bregu Soče in tam med grmovjem prenočila.
Naslednjega dne sva nadaljevala marš proti Trbižu in Žabnicam. Ustavila sva se v Logu pod Mangartom, kjer sva se srečala s pok. Ivom Juvančičem, ki je bil na počitnicah pri sestri. Po klepetu in okrepčilu sva se, kljub rahlemu deženju podala gor na
Predil. Po prelazu nad Rajbeljskim j. zerom (glej sliko) sva se spustila prc Rajblju in nato skozi Trbiž prišla pi poldan v Žabnice (opravila sva okrc 30 kilometrov poti). V Žabnicah s\ obiskala tedanjega župnika , Rafl Premrla, ki je bil Jankotov bratrane Lepo naju je pogostil in prenočil. Dri go jutro srni vsi trije šli na Višarje Vmesnih spominov na pretek, a pri več!
FRANJO ŽVANUT - ŽARKO
Vojko pri Žvanutovih 26. 7. 1933
Vojko na pohodu. Predel, 29. 7. 1933
	TT J	
1:		j?
§ 1		I Ul ji :
Prispevki Zelenemu križu v Gorici
Za Zeleni križ so v razne namene darovali: Giorgio in Bruna Angelini 30 tisoč; Livio Simsig 50 tisoč; N.N. 50 tisoč; Ada, Albertina in Sandra 40 tisoč; Lodovico Mischou 100 tisoč; družina Rosconi 100 tisoč; mama Silvana Leghisse 500 tisoč; Pina 100 tisoč; sorodniki Itala Grossija 50 tisoč; Augusta Tutta in Ernesto Leonardi 20 tisoč; družine Sernagiotto, Intini, Cescut in Golob 40 tisoč; Sergio in Loretta 20 tisoč; Dolores Baumann 100 tisoč; Schiratti, Cornei 20 tisoč; Carmen Os-bati 15 tisoč; firma RIBI 100 tisoč; družina Mario Mrakic 20 tisoč; skupina trgovcev 680 tisoč; Irene in Dora Pag-lovec 10 tisoč; Pupin, Rebek, Fabbro, Gullin in Rossi 200 tisoč; Dolly in Mariuccia 50 tisoč; Iole in Silva Valli 50 tisoč; družini Domini in Rinaldi 100 tisoč; Livia, Italo in Mario 30 tisoč; družini Angelo Zampar in Annamaria Zampar 100 tisoč; Flavio in Marinella 20 tisoč; Nerina Cumar, družini Della Marina in Galeotto in Marisa Flamio 50 tisoč.
Giovanni, Edda in Bruno Leon 150 tisoč; Fulvia Velia 50 tisoč; Pina in Mariuccia Plesnizer 20 tisoč; družina Giulia Gubana 50 tisoč; družina Ros-coni 50 tisoč; Lina Zitteri s sinovi 60 tisoč; N.N. 30 tisoč; uslužbenci firme Brunnschweiler v Gorici 438 tisoč; gosti nun na korzu Italia 120 90 tisoč; prijatelji iz zadruge Alpi Giulia 100 tisoč; Lidia Germek 20 tisoč; družini Zucchiatti in Scarono 50 tisoč; Egidio Visintin z družino 50 tisoč; Sonia Muhr 20 tisoč; žena Rosmunda 50 tisoč; družina Pussi 50 tisoč; Frida, Cecilia in Alice 50 tisoč; prijatelji in sodelavci v USL št. 2 "Goriziana" 350 tisoč; sodelavke hčere Lucie 100 tisoč; Marija Korcis 10 tisoč; sorodniki Caterine Tubaro 100 tisoč; sorodniki Luigija Tubaro 100 tisoč.
Po ugotovitvah nizozemske ustanove MERC
Stroški za posadke in za plovila najvišji v italijanskem ladjevju
Ustanova Maritime Economie Research Center iz Rotterdama je izdelala študijo o stroških, ki bremenijo ladje tako z vidika izdatkov za osebje kakor tudi za stroške, ki zadevajo plovila kot taka.
Med tablicami za različne kategorije ladij smo vzeli v poštev tisto, ki analizira kontejnerske enote za kakih 1500 20' zabojnikov s standardno posadko okoli 24 mož.
Iz podatkov MERC je razvidno, zakaj se evropski ladjarji trudijo, da bi imeli na krovu svojih ladij cenejšo delovno silo. Številke tudi razlagajo vse večjo prisotnost mornarjev iz dežel tretjega in četrtega sveta na ladjah, ki plujejo pod zastavami skoraj neznanih otočkov-državic, kamor običajna pravila, ki urejujejo delovne odnose v razvitih državah, ne segajo.
Italija je po podatkih nizozemske ustanove celo naj dražja in številke so že bile povod žolčim ugotovitvam ladjarjev, ki so že večkrat poudarili, da so v marsičem zmanjšali popreček stroškov, ki dnevno bremenijo ladje in v tem pogledu izkoristili vse možnosti. Edina nova pobuda v smislu zmanjševanja stroškov bi bilo krčenje izdatkov za osebje ladij.
Očitno pa ne gredo vsi stroški za posadke mornarjem. Dajatve za socialno zavarovanje in drugi davki bremenijo v Evropi plače v različnih razmerjih. Ladijski poveljnik v Španiji prejme v plačilni kuverti na primer 71 odstotkov celotnega izdatka, na belgijskega poveljnika pa odpade le 56 odstotkov. Najbolje se v tem pogledu godi Grkom, ki razmerja enostavno nimajo, ker dajatev ni.
Na draginjski lestvici so Italijani tisti, za katere se plačuje največ, upravljanje ladje pa je najdražje v Franciji. Slednja ima v celoti največje stroške, Italija pa prihaja takoj za njo.
Po mnenju ladjarjev je cena dela na italijanskem ladjevju povsem izven zmogljivosti in predvsem netr-žna. Očitno gre za zgodovinsko dediščino.
Še pred razmeroma malo leti je bilo ladjevje z izključno državnim
finančnim kritjem zelo pomembno. »Veselo« upravljanje tega ladjevja je prispevalo k prekomernemu višanju plač, ki so ob upadanju na primer potniškega prometa, močno praznile blagajne.
S postopno privatizacijo bivših državnih ladijskih družb se problem
cene delovne sile vse bolj postavlja v ospredje. V marsikaterem primeru se ladjarji raje poslužujejo najetih ladij, pri katerih nimajo neposrednega odnosa z osebjem, veliko pa se moderna tehnika graditev ladij poslužuje tudi avtomatizacije.
BRUNO KRIŽMAN
Pregled dnevnih stroškov (v dolarjih ZDA) na kontejnerskih ladjah za približno 1500 20’ zabojnikov:
Država	člani p.	izdatki za p.	izdatki za 1.
Belgija	22	3.586	6.654
Danska	21	3.228	6.414
Francija	23	4.030	7.177
ZRN	21	3.527	6.679
Grčija	21	1.296	4.034
Italija	21	4.070	7.113
Nizozemska	24	3.623	6.715
Portugalska	30	1.352	4.056
Španija	25	2.952	5.914
Vel. Britanija	24	2.817	5.741
Videmska pivovarna Moretti z »zlatim brkom« v Evropo
Tako se predstavlja novo pivo »Bailo d'oro«
Predstavniki videmske družbe Moretti so pretekli teden v prostorih hotela Riviera v Grljanu predstavili časnikarjem in zastopnikom upravnih in gospodarskih krogov novo vrsto piva, za katero so izbrali komercialno oznako »Baffo d'oro« (zlati brk). Predsednik družbe Luigi Menazzi Moretti je ob tej priložnosti poudaril, da je družba z raziskavo tržišča ugotovila, da je na njem danes širok prostor za pivo, ki naj bi se po svojih kakovostih uvrščalo med klasično pijačo Moretti in njen znani proizvod z oznako »Sans souci«.
Z »zlatim brkom« namerava Moretti prodreti tudi na zahtevna tržišča, kakršna so tržišča Srednje in Severne Evrope, kjer se na pivo dobro spoznajo in kjer je zato težko plasirati nov proizvod. Predsednik je v svojem posegu poudaril tudi, da se je videmska družba opredelila za predstavitev novega proizvoda v Trstu, da bi s tem poudarila prvenstvo Trsta v naši deželi, kar zadeva varjenje piva, saj se je s to proizvodnjo prva v Furlaniji-Julijski krajini spoprijela nekdanja tržaška pivovarna Dreher.
1	mtronat	muc	IB :	li	liillli H.fé bor	issimi
Družinsko doklado zamenjalo nakazilo za družinsko skupnost
Vpr.: »Pišem vam v zvezi z družinsko doklado, ki sem jo do decembra prejemal za hčer, sedaj pa mi jo je gospodar ukinil, ker je prišel nov zakon in nimam več pravice. To se mi zdi čudno, saj imam jaz vedno isto plačo, žena nima dohodkov, hči pa študira in je dopolnila 18 let. Kaj pravzaprav pravi novi zakon?« M. M.
Odg.: V zadnjih letih je prišlo v zvezi z uveljavljanjem pravice do družinske doklade do številnih in skoraj vsakoletnih restriktivnih zakonskih sprememb, ki so precej omejile krog upravičencev. Zadnji po vrsti je vladni zakonski odlok št. 5 z dne 13. 1. 1988, ki pod členom 3 odpravlja dosedanjo družinsko doklado v korist odvisnih delavcev oziroma delavskih upokojencev in uvaja tako imenovano nakazilo za družinsko skupnost, katerega znesek je sorazmeren s številom članov družine. Ta normativ pa ne velja za samostojne delavce, za katere ostajajo v veljavi dosednji predpisi. Od 1. januarja 1988 dalje se smatra otrok ali eden izmed staršev v breme, če njegov mesečni dohodek ne presega 589.200 lir. Za oba starša pa ta meja znaša 1.031.100 lir.
Družinska skupnost lahko sestoji iz naslednjih družinskih članov, ki bivajo na državnem ozemlju: poleg upravičenca družinskega nakazila pridejo v poštev: a) zakonec, ki ni legalno ločen; b) mladoletni otroci; c) polnoletni otroci, ki so zaradi telesne ali duševne nesposobnosti povsem nezmožni opravljati sleherno dejavnost. Pri tem ni pomembno, ali bivajo z upravičencem ali ne in ali so v njegovo breme. Kot člane družine torej ne štejemo bratov, sester, vnukov, staršev, polnoletnih študentov in tistih sorodnikov, ki bivajo v tujini.
Družinski dohodek določamo tako, da seštejemo dohodke vseh članov zgoraj omenjene družinske
skupnosti. V poštev pa ne pridejo le dohodki iz davčne prijave, temveč tudi vsi ostali dohodki, ki presegajo dva milijona lir. Tako ustvarjajo dohodek tudi prejemki iz tujine, civilna invalidnina, socialna pokojnina, vojna pokojnina, renta od državnih obveznic (BOT, CCT), bančne in poštne obresti, dobitki na loterijah. Izjemo predstavljajo in se torej ne upoštevajo edinole odpravnine in življenjske rente, ki jih izplačuje INAIL. Vsaj 70 odstotkov tako določenega dohodka mora izvirati od odvisnega dela.
Nakazilo za družinsko skupnost se do junija 1988 izplačuje na osnovi dohodkov v letu 1986, za obdobje 1. julij 1988 — 30. junij 1989 pa bodo merodajni dohodki v letu 1987. Predvidene so tudi olajšave pri določanju dohodkov (neke vrste odbitki dveh oziroma desetih milijonov lir) za osebe, ki so vdove, ločene in samske, oziroma za otroke, ki so povsem nesposobni za delo. Na podlagi družinskega dohodka (predvidenih je 12 pasov, od najmanj 12 milijonov do največ 42 milijonov lir) in števila članov se kvantificira višina družinskega nakazila, ki lahko znaša najmanj 20.000 lir in največ
440.000	lir. Vzemimo za primer štiričlansko družinsko skupnost: nakazilo pritiče, če družinski dohodek ne presega 33 milijonov lir.
Razlaga o novih zakonskih določilih je bila precej obsežna in podrobna, prav gotovo ste sami razumeli, zakaj vam delodajalec ne izplačuje več družinske doklade oziroma nakazila za družinsko skupnost, ker je hči postala polnoletna in če študira se ne šteje več v krog družinskih članov (čeprav je enota v breme), zato se je število družinskih članov znižalo na dve enoti in tudi meja dohodka se je tako skrčila. Za študirajočo hčer nimate več pravice do nakazila. Vaš dohodek je leta 1986 očitno bil višji od 21 milijonov lir.
Tombesi umestil deputacijo tržaške borze za leto 1988
Predsednik Trgovinske zbornice Tombesi je umestil deputacijo tržaške borze za leto 1988, ki jo je imenovalo zakladno ministrstvo. V njej so Corrado Cacopardi (direktor zavoda Banco di Napoli), Callisto Gerolimich Cosulich, Corrado Leombruno (direktor zavoda Banca d'Italia), Inigo La Via (direktor zavoda Banca Antoniana di Padova e Trieste), Franco Cozzutti (direktor IBI), Lucio Bianchi (direktor zavoda Banca Commerciale) in Cornelio Rizzardi (predsednik komisije za nadzor nad spiskom vrednotnic) ter suplenti Alberto Iadanza (poddirektor Bance d'Italia), Alberto Frescura (direktor zavoda Banca Cattolica del Veneto), Mario Marchetti (direktor zavoda Banco di Roma) in Giuseppe Vizzihi (podpredsednik komisije za spisele vrednotnic). Predsednik deputacije je ostal direktor tržaškega sedeža zavoda Banca d'Italia. Tombesi je napovedal, da se bo tržaška borza s pomočjo zajetnega prispevka iz deželne blagajne kmalu telematsko povezala z milansko borzo.
Kubansko gospodarstvo premalo učinkovito
Kubanski mladinski časopis Juventud Re-bolde je analiziral gospodarstvo te srednjeameriške socialistične države. V članku je jasno poudarjeno, da je glavna bolezen kubanskega gospodarstva — neučinkovitost. Po uradnih podatkih tretjina kubanskih podjetij več porabi, kot pa proizvede. Kakovost njihovih izdelkov je slaba, zaradi tega je izvoz vedno bolj onemogočen in tudi socialistične države se ne zanimajo za izdelke kubanske industrije.
Država bo imela letos na razpolago manj denarja kot lani. To pomeni, da bo kljub že tako nizkemu standardu letos še slabše. Povedati je treba, da je eden izmed vzrokov za tako slab položaj tudi v hudi elementarni nesreči, ki je lani prizadela to državo. Zaradi orkana Kate in hude lanskoletne suše bodo letos izvozili za 160 milijonov dolarjev manj sladkorja. Zaradi padca vrednosti dolarja se je vrednost njihovih deviznih zalog zmanjšala
za nadaljnjih 120 milijonov dolarjev. Ker se je lani na svetovnem trgu pocenila nafta, je to povzročilo Kubi še nadaljnjih 320 milijonov dolarjev izgube.
Kuba namreč nafte nima. Vlada v Havani z dovoljenjem Moskve izvozi del sovjetske nafte, ki jo dobiva kot bratsko pomoč. V zadnjih dveh letih je Kuba s sovjetsko nafto pridobila pol milijarde dolarjev deviznega prihodka. Sliši se, da se bo nafta na svetovnem trgu letos še bolj pocenila, to pa bo vsekakor negativno vplivalo na kubansko gospodarstvo. Ta karibska država bo imela letos na razpolago le okoli 600 milijonov dolarjev za uvoz blaga z zahodnega tržišča; to pa je dvakrat manj od njenih realnih potreb.
Zadolženost države znaša nekaj nad pet milijard dolarjev. Upniki so v glavnem s konvertibilnega področja. Zanimiv je naslednji kubanski demanti, ki ga je objavil Tanjug
pred nedavnim. Takole se glasi: »Kubanska Narodna banka je demantirala informacijo iz Washingtona, češ da je Kuba dolžnik ameriške "Eksimbank". Uradni predstavnik Narodne banke v Havani je sporočil neposredno po objavi te informacije, da Kuba nima niti diplomatskih niti gospodarskih odnosov z ZDA od leta 1960, zato ne dolguje ničesar nobeni ameriški banki.«
Gospodarstvo na Kubi je strogo decentralizirano. Podjetja morajo vladi sporočati, kakšne rezultate so dosegla v preteklem letu in kakšni so bili njihovi stroški. Po teh »rezultatih« jim vlada določi nove normative. Mladinski časopis Juventud Rebolde apelira na podjetja, naj ne lažejo in ne napihujejo planskih pokazalcev. Kubanci bodo morali letos še bolj stisniti pasove, odreči se bodo morali marsikateremu gospodarskemu programu.
MILOŠ LIKAR
Govor predsednika vlade Branka Mikuliča, ki naj bi bil odgovor na vprašanje slovenskega delegata Zdravka Zabukovca o tem, kdo pravzaprav ovira zvezno vlado pri njenem delu v zvezi z reševanjem težkega gospodarskega in družbenega stanja, še vedno zaposluje mnoge analitike in kritike, kar je bilo tudi pričakovati. Treba je namreč ugotoviti, kar je bilo tudi ugotovljeno ob komentarjih tega govora, da Zabukovčevo vprašanje niti ni bilo vprašanje v pravem pomenu besede, tako tudi ni bil predsednikov odgovor pravi odgovor nanj, temveč nekaj več. Tako naj bi se po mnenju komentatorja srbskega dnevnika »Politika« v vprašanju skrival politični namen, da se kar najbolj omejijo pooblastila zveznih pristojnosti, zlasti zveznega izvršnega sveta, ki naj bi bil pri vsem tem »dežurni krivec« za vse naše težave in neuspehe. Na drugi strani pa je predsednik vlade Zabukovčevo vprašanje izkoristil za to, da naenkrat odgovori na vse kritike, ki lete na sedanjo zvezno vlado od njenega nastopa dalje do danes. Vendar pa je na vse, kot pravi drugi komentar, predsednik odgovoril bolj retorično in obširno. Med drugim je dobesedno dejal, »da bi bilo politično naivno pričakovati odkrit odgovor sedaj«, češ da bo pokazal čas, kje se skrivajo odpori do zvezne vlade. Vsekakor pa je glavno krivdo za neuspeh vladinih ukrepov vrgel na vse druge, to je na republike, avtonomni pokrajini in celo na občine in le deloma na vlado.
Seveda vse ni tako enostavno, kot bi zgle-dalo na prvi pogled, in se za vsem, to je morda tako za vprašanjem delegata kot za odgovo-
Beograjska vlada bo v maju poročala o uspehu zadnjih ekonomskih ukrepov
rom vladinega predsednika, skrivajo mnogo težja vprašanja, ki težijo družbo, na katera pa ni enotnega odgovora, še manj pa rešitve. To se še posebej kaže v razpravah, ki potekajo ob predlogih ustavnih amandmajev, v katerih vidijo, seveda tisti, ki naj bi bili prizadeti, izrazite centralistične tendence ter s tem krnjenje suverenih pravic republik in tudi pokrajin. Često je to skrito v opredelitvah, kot je npr. »enotna ekonomska politika«, ki naj bi bila po Mikuličevem mnenju pogoj za izhod iz krize. Pomeni pa v bistvu prenos pristojnosti na zvezne organe, na zvezni birokratski aparat, ki je skoro zadušil vso svobodo v gospodarstvu. To se je pokazalo že do sedaj, ko zvezni organi »urejajo« cene, odločajo, kdo in koliko lahko dobi deviz, ki jih zasluži z izvozom, da ne govorimo o kreditno monetarnih posegih vlade, ki so pripeljali do katastrofalnih posledic. Ena takih je znana zloglasna afera »Agrokomerc«, kjer je bilo izdanih in nato eskontiranih več sto milijard dinarjev nevnovčljivih menic, kar je spravilo na rob propada več bank, celo tudi bosenskohercegovsko gospodarstvo v celoti.
Po mnenju predsednika vlade naj bi se sedanje težave reševale v bistvu po enotnih kriterijih, po povprečjih vsega gospodarstva, pri čemer popolnoma zanika različne strukture
gospodarstva posameznih območij, različne stopnje razvitosti in seveda tudi zaradi tega ali iz tega izvirajoče različne interese. Vseh teh vprašanj pa ni mogoče reševati s kompromisi in s povprečji, kar nikomur ne koristi. Naj pri tem navedemo kot primer predlog uvedbe novega davka na skupni dohodek družine. Ne bi se spuščali v vprašanje ustavnosti tega in podobno, temveč bi le pokazali, do česa bi to pripeljalo, če upoštevamo, da je na primer v Sloveniji dohodek (povprečni) do trikrat višji kot v nekaterih južnih republikah. Morda bi račun pokazal, da bi morali vsi Slovenci plačevati ta davek, medtem ko ga na jugu ne bi skoro nihče.
V svojem govoru je predsednik vlade večkrat omenjal t. im. »prelivanje sredstev«, kar pomeni z drugimi besedami, da vzameš tam, kjer je, in daš tistemu, ki nima. Ta sistem so poimenovali tudi solidarnost, ki je po svoje pripeljala danes do tega, da je bilo med drugim prenešenih na federacijo več kot 4000 milijard dinarjev, 'kar je tudi omenil predsednik v svojem govoru. Kaj je skrito v tem znesku? Kot povedo podatki, gre za račune, ki so jih nekatere republike enostavno prenesle na federacijo in so posledica neuspelih poslov in investicij. Tako je sedaj breme vračanja padlo na vse,
kar seveda povzroča različne reakcije, zlasti pri tistih, ki za vse to niso prav nič krivi. Posebno še, ko se odkrivajo iz dneva v dan nove kršitve na področju finančnega poslovanja, ko ugotavljajo inšpektorji, da je kar dve tretjini organizacij kršilo predpise, da je v Makedoniji večina direktorjev podjetij v preiskavi in podobno.
Sedaj je pripravila vlada nekaj ukrepov, med drugim tudi za sprostitev cen nekaterim izdelkom, nekaterim zlasti s področja kmetijstva je cene zvišala in drugo. Vsekakor gre še vedno po poti, ki jo je zastavila in drži vajeti gospodarstva kljub odporom trdno v svojih rokah. Tako ni nič čudno, da je v komentarjih zaslediti tudi mnenje, da je predsednik vlade zamudil priložnost, saj je vprašanje delegata pomenilo začetek nekega novega političnega stila, nove garancije za hitrejši izhod iz krize, posebno zato, ker se je vprašanje nanašalo na samo bistvo krize, ugotavlja komentator »Priv-rednega pregleda«, ugledne ekonomske revije. Namesto tega pa je bil predsednikov odgovor meglen in nekonkreten.
V maju letos čaka sedanjo vlado — takrat ji poteče polovico mandatne dobe — v skupščini verjetno ostrejša razprava o vsem. Takrat bo morala vlada podati namreč poročilo o rezultatih svojega delovanja v tem času. Še prej pa lahko pričakujemo, da bo predsednik vlade ponovno odgovarjal delegatu Zdravku Zabukovcu, ki kljub dolgemu (od)govoru ni bil z njim zadovoljen, ker ni dobil konkretnega odgovora na konkretno vprašanje.	_žj.
Kongresni turizem vedno bolj donosen posel
takrat, ko ni konic turistične sezone, polni turistov, ki se tam zadržijo nekaj dni.
Kongresna palača v Gradežu
Nad sedem tisoč milijard lir je bilo v letu 1986 v Italiji porabljenih za pripravo zelo velikega števila kongresov, ki so se odvijali tako v velikih urbanih središčih kot v letovi-čarskih krajih, tu seveda v času, ko turistična sezona ni bila na višku. Gori omenjena vsota vključuje stroške, ki so jih v pripravi kongresov imela tako zasebna podjetja kot javne ustanove ter tudi denar, ki so ga porabili kongresis-ti. Prireditelj kongresa namreč ne poskrbi samo za najetje dvorane in marsikdaj tudi za plačilo hotelskih ter gostinskih storitev, marveč tudi za tisk vabil in lepakov, tisk poročil oziroma posebnih publikacij, za poštne stroške, za honorarje predavateljem in podobno. Ti začetni stroški so sami od sebe zelo visoki, in če so vidni v obračunih prireditelja kongresa, jih kraj, kjer se kongres priredi, običajno ne občuti, v pozitivnem smislu seveda.
Turistični kraji, in ne samo ti, pa so ugotovili, da je kongresni turizem postal zelo zanimiva in donosna oblika turizma, ki ima tudi- pozitivne reklamne posledice. Poglejmo kraj v naši neposredni bližini, Gradež. Tu prirejajo že več kot trideset let na pomlad in na jesen dva kongresa zahodnonemških in avstrijskih zdravnikov. Prireditelja sta zdravniški zbornici dveh omenjenih držav. Bivalne stroške krijejo zdravniki sami, ki jih v svojih državah lahko odbijejo v davčni prijavi, saj gre v tem primeru za strokovno izpopolnjevanje. Seveda zdravnik pripelje na tak kongres, ki traja cela dva tedna, tudi svojo družino. Zato bo odbitek večji. Letoviščarska ustanova v Gradežu pa gre kongresis-tom zelo na roke. Povabi jih na cocktail, ponudi jim eno ali več kulturnih prireditev, za spremljevalke prireja izlete. Vse te stroške krije Letoviščarska ustanova. Vendar pa se ji izdatek izplača. Zdravnikov in spremljevalcev je za dobrih petnajst dni v Gradežu kakih tisoč. Kasneje bo zdravnik svojemu pacientu svetoval, naj gre v Gradež na počitnice. To pa je zelo uspešna reklama.
Seveda smo tu omenili primer Gradeža in primer posebnih kongresistov — zdravnikov. Takih primerov je seveda več, zanimajo vse kategorije. Podjetniki ter drugi poslovni ljudje so ugotovili, da najboljši način, da si pridobiš naklonjenost partnerjev, zastopnikov, in podobnih ljudi, ki so z njimi v nekakem odvisnem razmerju, je, da jim ponudijo nekajdnevne počitnice, pa čeprav pod krinko poslovnega kongresa. Zaradi tega se sploh ne čudimo več dejstvu, da to ali drugo podjetje priredi križarjenje za nekaj sto ljudi, da drugi najame eno ali več čarterskih letal in ljudi popelje nekaj dni na Kanarske otoke ali v Maroko, da so letoviški kraji ob morju spomladi ali na jesen, torej
Tu bi lahko povedali, da imajo nekateri kraji posebne kongresne dvorane, drugod pa da se kongresi vršijo kar v gledališčih ali kinodvoranah ali v športnih palačah. Ponekod pa se kongresi vršijo, seveda takrat, ko je na njih manj ljudi, tudi v samih hotelih, ki so se za ta posel primerno opremili.
Kongrese pa marsikdo zelo izkorišča. Poglejmo vsakoletni kongres vsedržavne Zveze italijanskih občin. Več let je bil ta kongres v Viareggiu. Pričenjal se je v športni hali, kjer je bilo prostora za dvatisoč petsto ljudi, nadaljeval pa v mestnem gledališču, kjer je bilo le osemsto prostorov. Kongresistov pa je bilo tačas tri dni v Viareggiu tudi do pet tisoč. Kaj so tam vsi ti upravitelji delali, ko v kongresno dvorano sploh ne bi bili mogli? V velikem številu primerov so male občine (tudi mariskatera iz naše dežele) tja pošiljale pet, šest in še več upraviteljev, v več primerih so z njimi bili tudi šoferji. Gostinci v tem kraju so s tako številnim obiskom seveda bili zelo zadovoljni, še posebej, ker so bili polni hoteli ter restavracije visokih kategorij.
Po anketi, ki jo je naredila ustanova CENSIS, je bilo v letu 1986 v Italiji 2.276 prostorov, kjer se prirejajo kongresi. Od teh jih je kar 1.440 bilo v hotelih, 821 pa v drugih za to primernih prostorih. Kongresnih palač je bilo v vsej Italiji samo petnajst. V velikem številu kongresnih prostorov je poskrbljeno za simultano prevajanje, udeležencem so na razpolago pisalni ter razmnoževalni stroji, kompjuterji, tajnice itd.
Ocenjevalci So izračunali, da domač kongresist porabi povprečno vsak dan 266.000 lir. Sem seveda sodijo stroški bivanja (prenočišče in prehrana) kot tudi vsi drugi stroški. Tuji kongresisti so porabili veliko več, povprečno 444.000 lir. Največ so porabili kongresisti na visoko specializiranih kongresih, sem sodijo v prvi vrsti zdravniki.
Ena tretjina vseh stroškov je šla v prevoz, približno ena tretjina v hotelske storitve, dvajset odstotkov za prehrano, pet odstotkov za nakup spominkov in daril, dva odstotka za zabavo, pa še kak odstotek za druge potrebe.
Upoštevajoč prej omenjeno številko protorov za prirejanje kongresov, je Furlanija-Julijska krajina soudeležena le z 1,5 odstotka. V Venetu imajo 5,9 odstotka, V Trentu in Južni Tirolski 4,2 odstotka. Najvišji odstotek kongresnih dvoran je v Lombardiji: kar 16,6 odstotka.
V naši deželi imamo moderno kongresno palačo v Gradežu (v soboto je bilo v njej nad 900 geometrov iz vse dežele), manjšo v Lignanu (tam je v petek in soboto nad 300 ljudi bilo na deželni konferenci o turizmu). Pred kakim letom so v Trstu ovrednotili kongresno palačo na nekdanji Pomorski postaji. Prostore za manjše število kongresistov pa imajo seveda tudi v hotelskem kompleksu pod Nabrežino, v hotelu v Grljanu. Kongrese prirejajo na sejmiščih v Trstu, Gorici, Vidmu in Pordenonu in še v celi vrsti drugih večjih ali manjših dvoran, ne nazadnje v slovenskih kulturnih domovih.
Kongresni turizem je torej zelo donosna stvar. Marsikdaj traja kongres le en dan, zaradi tega imajo od tega dobiček le gostinci. Če pa kongres traja več dni, potem pa nekaj pade tudi v malho hotelirja. Sicer pa so kongresi dandanes donosno dopolnilo v tistih krajih, kjer je turistična sezona časovno omejena. Zaradi tega si prizadevajo izkoristiti hotelske kapacitete tudi v času pred sezono in po njej. Seveda pa so tudi zahteve kongresistov danes večje kot pred časom.
MARKO WALTRITSCH
Ugnano privlačen tudi za kratek izlet
V začetku stoletja je ves polotok, kjer je danes turistično mesto Ugnano bil gozd poln borovcev. Tu je bil paradiž za maloštevilne lovce, na severni strani polotoka, v laguni je sčasoma bilo zgrajeno majhno pristanišče za ribiče. Tja do večjega središča Latisane, ki je oddaljeno dobrih dvajset kilometrov, je bilo le nekaj vasi. V plitvih vodah pred Lignanom so bili skoro vsak dan ribiči iz sosednega Marana. Še do zadnje vojne se je le malokateri turist napotil po neasfaltiranih in peščenih poteh do dolge plaže.
Po drugi vojni pa se je Lignano pričel turistično razvijati. V ta takrat še divji kraj se je zaljubil tudi znan ameriški pisatelj Ernest Hemingway. Svojstven regulacijski načrt za ureditev Lignana je v začetku petdesetih let, še preden je šel v svet in tam postal slaven, narisal videmski arhitekt Marcello D'Olivo (taisti, ki je pripravil načrt za bodoči slovenski šolski center v Gorici). Še danes, vsaj v osrednjem predelu Lignano Pineta upoštevajo ta načrt, s katerim je določeno, da mora okrog vsake stavbe, pa še tako široke in visoke ostati veliko zelenja. Podobno so kasneje ravnali na zahodnem delu polotoka, kjer je nastalo novo turistično mesto Lignano Riviera. Na to pa niso pomišljali na vzhodni polovici polotoka, kjer imamo Lignano Sabbiadoro. Tu so stavbe zgrajene kot v kakem velemestu, podobno kot v največjih italijanskih letoviščih ob Severnem Jadranu, kot v Riminiju ali Jesolu. Tu je zelenje prepustilo mesto železobetonu.
Lignano je dandanes največje turistično središče v Furlaniji Julijski krajini. Poleg hotelov in gostišč imajo veliko športnih igrišč ter več kilometrov dolgo peščeno plažo. V laguni so uredili precej marin. Zasedaj jih je pet s 3.600 privezi. Največja teh marin ima kar 2.100 privezov. Kak tisoč plovil pa je privezanih kar v ustju reke Tilment. V načrtu imajo še nekaj novih marin, saj so ugovotovili, da so potrebe po takih napravah iz leta v leto naraščajoče.
Tudi o tem so govorili na Deželni turistični konierenci, ki je bila konec prejšnjega tedna v Lignanu. Deželni odbornik za turizem Vespasiano je povedal, da bo Deželna uprava finančno podprla gradnjo novih marin v naslednjem petletju, tako da bodo od sedanjih kapacitet za 11.000 privezov prišli na 15.000.
Sicer pa si v Lignanu prizadevajo, da bi postali turistično rekreativni center ne samo v poletnih mesecih. Tu že imajo razne naprave, ki privlačijo izletnike ob koncu tedna. Poskrbljeno je za zoološki vrt v naravi, kar seveda privabi otroke. Povedali so, da hočejo postati kraj, kamor bodo od zgodnje pomladi pa do pozne jeseni ljudje prihajali na obisk ob koncu tedna.
Turisti so Jani prinesli v Španijo 15 milijard dolarjev
V lanskem letu je Španijo obiskalo nad 50 milijonov tujcev. To je rekord, saj so leto prej zabeležili tri milijone manj turistov. Lani so Španci unovčili
14.719.000.000 dolarjev od tujcev, ki so Prišli k njim letovat. Povišek je kar 22-odstoten v primerjavi s prejšnjim letom.
Zelo dobro je poslovala tudi španska letalska družba Iberia, ki je uspešno konkurirala, tudi s čarterskimi poleti, drugim letalskim družbam. Njihov uspeh je odvisen tudi od solidnega poslo-vanja s tour operaterji, katerim so ponujali zelo poceni letalske prevoze.
Spanci so postali turistična velesila. Svoje zanimanje širijo v druge dežele. Španski hotelirji so že ali bodo še ^gradili večje hotele na Kubi, v Mehiki >n tudi v Sovjetski zvezi..
Kongres Američanov v Budimpešti
America Society of Travet Agents IASTA), največje združenje turističnih agentov, bo v letošnjem oktobru imelo svoj kongres na Madžarskem. Prvič bo ASTA imela svoj kongres v eni vzhodnoevropskih držav. Pred dvema letoma act kongres ASTA v Rimu. Kongres k ‘A je pomemben, ker kaže smer, v Katero bodo ameriški agenti pošiljali tu-isfe te velike in bogate države. Deset ‘soc delegatov bo oktobra šlo v Budim-Pesio. Velike ameriške ter francoske ružbe so v tem mestu ob Donavi že gradile večje hotele, ki jih same uprav-Jal°, neupoštevajoč pravila in predpise, AcreIÌaÌ° v komunistični državi. V n l/A je včlanjenih nad 20.000 turistič-nin operaterjev.
Europcar menja gospodarja
i ^Ur9Pcar, mednarodno podjetje ? 1 Posojanje osebnih avtomobilov, ki n st,’rancoske avtomobilske družbe R( j l"1, 130 menjalo gospodarja. Kupec s ®.na družba Wagons-Lits, ki upravi C1® na železnicah v Evropi. Kot di Dii tj' V uPravljanje Europcara prist« avt tUdl, Inter"Rent, podjetje za izposoj «mobilov, ki je odraz nemške tovarn kswagen. Europcar je imela lani 35 mdi]ard lir prometa.
Tudi oddaljena Mongolija se odpira zahodnemu turizmu
Skupina ljudi pred budističnim svetiščem v Ulan Batorju
V zadnjih nekaj letih se je za obiske turistov odprla tudi azijska dežela Mongolija, katere zgodovina še dandanes pomeni enega velikih čudežev. Namreč v času »Velikega vladarja« Džingiskana je ta dežela obvladala tako veliki prostor, kot nobeno cesarstvo pred njo, Džingiskanov naslednik Kublajkan pa je vladal tolikšnemu številu ljudi, kot noben vladar dotlej. Pričevanja iz tistega časa je prispeval tudi znameniti Benečan Marco Polo, ki je kot eden številnih tujcev služil v svetovljanski vladi Kublaj kana.
Sedaj je Ljudska republika Mongolija pretežno agrarna država, s socialistično ureditvijo, in je med novejšimi gospodarskimi panogami začela intenzivno razvijati turizem. Uradni predstavniki se ne sramujejo kar naravnost povedati, da jih zanimajo bogatejše oblike turizma, s katerimi dajejo prednost zahodnim turistom. Zlasti zanimive so ponudbe na področju lovskega turizma.
V glavnem mestu Ulan Batorju (rdeči junak), kjer prebiva kakšna petina celotnega prebivalstva, postavljajo še nove hotele za tujce, v posameznih turističnih centrih na deželi pa se tujci znajdejo v avtentičnem okolju jurt, tipičnih mongolskih nomadskih naselij. Mongoli so se domiselno lotili razvoja mreže brezcarinskih trgovin, ki so razširjene v razvitem svetu. Zlasti bogata je v teh trgovinah ponudba najrazličnejših krznenih izdelkov, oblačil, pokrival in spominkov, pa značilnih svilenih oblačil, ki spadajo v narodno nošo. V Mongoliji zveš tudi, da so med prvimi žgali vodko, tako da imajo bogato tradicijo.
Mongolija je ena najredkeje naseljenih dežel na svetu, še vedno nimajo več kot enega prebivalca na kvadratni kilometer. Tisti kos sveta, ki se razpenja med Kitajsko na jugu in Sovjetsko zvezo na severu, človeka
očara s svojo nenavadnostjo, z golo, travnato stepsko pokrajino, ki kakor preproga valovi naokrog. Izrazito celinsko podnebje s hladnimi nočmi ustvarja v deželi, ki ima povprečno nadmorsko višino 1580 metrov, kar strpne življenjske razmere. In če stepna ali travnata območja prekrivajo pretežni del ozemlja, je treba omeniti tudi nekaj gozdov, med njimi prevladujejo macesnovi, pa seveda znamenito puščavo Gobi, ki se razprostira na južnem predelu, ki meji na Kitajsko.
Tujec takoj ko stopi na mongolska tla iz aviona ali iz vlaka, v Ulan Ba-tor vas privede znamenita Transibirska železnica, doživi množico najrazličnejših vtisov, ki se precej razliku-
jejo od njegovih pričakovanj. Ljudje v pisanih oblačilih, v škornjih, so prijazni, vendar bolj v glavnem mestu, kjer je njihov način življenja že urbaniziran. Na deželi pa so bolj nezaup-ni in zadržani. Uradno ta mongolska odprtost še vendarle nima docela rešenega odnosa med domačini in tujci, saj načeloma takšnih stikov ne bi smelo biti. Posebno v hotelih za tujce je režim strog. Tja razen uslužbencev drugi nimajo dostopa. Oblasti si prizadevajo omejiti vse oblike prekupčevanja, čeprav to sodi med najprijetnejša opravila sodobnega turizma.
Urbanizirano življenje v mongolski prestolnici je prebivalce tega mesta pritegnilo, da se neradi vračajo nazaj na deželo, od koder so v glavno mes-
to prišli na šolanje, prakso ali kaj podobnega. V Ulan Batorju so ozeleneli ulice z drevesi, sezidali naselja stanovanjskih blokov. V mestu deluje edina univerza in več srednjih šolskih ustanov. Kot se za prestolnico spodobi, je v njej upravno središče z velikih huralom (skupščino) in kulturno središče - z gledališči, muzeji in spomeniki, v njem pa deluje edini aktivni budistični samostan Gandan. Z budistično vero so po izvedeni revoluciji v začetku dvajsetih let opravili, vendar med ljudmi še vedno živi, kar v vaseh dokazujejo Budovi oltarčki v gerih, nomadskih okroglih šotorih, prebivališčih živinorejcev.
V glavnem mestu se na napisnih tablah in ob ogledovanju parol po vzoru sovjetske prakse srečaš z njihovo pisavo. Sodobna mongolščina uporablja prirejeno obliko cirilice. Ta sodobna oblika pisave je zamenjala nekdanjo vertikalno. Vzorova-nje po sosednji velesili je v mongolski sodobni zgodovini izrazito, saj ima svoje temelje že v revoluciji, ki jo je vodil Sukhe-Bator. Sovjetska zveza je prispevala precejšnji delež k tehničnemu razvoju Mongolije, ki je v socialistično družbeno ureditev prestopila kar iz fevdalizma. Ta ji ni zapustil prav dosti. Deželo je bilo treba elektrificirati, razpresti mrežo cest in avtocest, razviti industrijo in še utrditi in modernizirati kmetijstvo, zlasti živinorejo. Mongoli danes s ponosom povedo, da že pridelajo dovolj žita za lastne potrebe in da ga celo lahko izvozijo. Tako je za tujce v tej deželi hrana v hotelih kar dovolj ev-ropeizirana. Poleg mesnih ali sirovih juh, mesnih glavnih jedi, zelenjave ali solat, pridejo na mizo tudi razne slaščice in peciva. Zlasti okusni so mlečni izdelki, maslo in razni siri. To zaslugo ima najverjetneje bogata živinorejska tradicija.
IZTOK PREMROV
Drevi ob 20.30 v Kulturnem domu
Temeljni osvobodilni smotri revolucije v Kozakovi Aferi
»Afera«, ki je nesporno obveljala za Kozakovo najbolj uspelo besedilo, sega tako rekoč k samim izvirom revolucije. S svojim dogajanjem je postavljena v čas odločilnih vojaških spopadov, ko gre za biti in nebiti osvobodilnega gibanja, obenem pa tudi za življenje in smrt slehernega bojujočega se posameznika. »Afera« uprizarja izvirno, vitalno ideološko in vojaško jedro revolucije, in sicer ga uprizarja v vsej njegovi notranji antinomičnosti in tragični paradoksalnosti. To je napeta dramatična slika principialnega — in hkrati kravavega — konflikta med čelnimi ljudmi iz revolucionarnega gibanja: slika »afere«, v kateri so postavljeni pod vprašaj temeljni principi in osvobodilni smotri revolucije, nič manj pa tudi njena konkretna človeška vsebina. Dramaturg krstne uprizoritve Taras Kermauner označuje »Afero« kot »tragedijo« o revoluciji.
Tako pravi Andrej Inkret o drami »Afera« (1968) Primoža Kozaka pred današnjo uprizoritvijo na odru Slovenskega stalnega gledališča iz Trsta. Kozakova »Afera« se vključuje v ciklus tako imenovanega bralnega gledališča, a kaže, da bo tokrat povsem prerasla ta žanr, saj bo torkova predstava v režiji Dušana Jovanoviča prej komorna izvedba znamenite Kozakove drame, torej »prava predstava«, kot pa samo ponazarjanje zapisanih didaskalij. Šlo bo za nekakšno politično kriminalko, saj je Inkret, ki je opravil priredbo teksta, odpravil vse značilnosti tako imenovane Ibsenove dramaturgije, tako da je ostala izostrena in čista fabulativna struktura. Skratka, to bo tekoča predstava, udejanila se bo v eni sapi (traja nekaj več kot uro časa) in bo skušala na »udaren« način izostriti enega najboljših tekstov slovenske dramatike povojnega časa.
V tem novem poglavju »bralnega gledališča«, ki naj bi odkrivalo tekstovne in miselne strukture sodobne slovenske dramske besede, bodo sodelovali igralci Tone Gogala, Anton Petje, Bogdana Bratuž, Adrijan Rustja, Alojz Milič in Vladimir Jurc.	(mč)
Na ljubljanskem posvetu osvetlili vsestransko osebnost P. Butkoviča
LJUBLJANA — Te dni praznujemo dve obletnici, ki sta povezani z likom Petra Butkoviča-Domna, očeta slovenskega ugankarstva in vsestranskega kulturnega delavca. 22. februarja je minilo sto let od njegovega rojstva (rodil se je v Sovodnjah pri Gorici), 27. februarja pa je bila 35-letnica njegove smrti. Ugankarsko društvo Domen, ki se imenuje po njem (društvo ima sedež v Trebnjem) je zato sklenilo, da počasti obe obletnici s strokovnim posvetom, na katerem so spregovorili o njegovi kulturni dediščini in o pomenu, ki ga je Butkovič imel na Slovenskem. Posvet je društvo priredilo v petek v ljubljanskem Cankarjevem domu, med udeleženci prireditve pa so bili tudi nekateri javni delavci iz Sovodenj.
Butkovičevo delovanje so razpravljala obravnavali z različnih zornih kotov; poleg osnovnega duhovniškega poklica se je namreč ukvarjal tudi z likovno umetnostjo, prevajalstvom, pisateljevanjem in ugankarstvom, največji Butkovičev poznavalec Marjan Brecelj (ki je zaradi bolezni zadnji trenutek odpovedal udeležbo na posvetu) pa je o njem celo zapisal, da upravičeno zasluži naziv poliglota. Ker je največ dosegel na področju ugankarstva, so na posvetu dali poudarek zlasti temu področju, o tem pa je spregovoril Drago Bajt. Dejal je, da je Butkovič kakovosten ugankar zaradi več razlogov; predvsem je zaslovel kot ugankarski teoretik, zatem je bil vnet zbiralec ugank in pa urednik ugankar-
skih rubrik. Prav v eni izmed teh, ki je izhajala v goriški Mladiki, je leta 1925 sestavil prvo slovensko križanko, leta 1931 pa je imel največ zaslug pri izdaji ugankarske knjige Trdi orehi. Butkovič je bil na področju enigmistike najbolj ustvarjalen v desetletju 1920—1930.
O Butkoviču in njegovi likovni dejavnosti je spregovorila umetnostna zgodovinarka Ida Tomše. Podčrtala je predvsem dejstvo, da je Butkovič bil samouk, njegova dela pa primerjala z deli Dobnikarja. V njegovih delih (to so bile zlasti ilustracije in ugankarske risbe) je čutiti vpliv realizma in secesije, tematsko so zelo blizu primorskim krajinskim motivom. Literarni izvedenec Miran Hladnik je orisal Butkovičevo pripovedno prozo in kot glavni vsebinski značilnosti navedel njegov odnos do matere in duhovniškega poslanstva. Jezikoslovec Velemir Gjurin pa je govoril o Butkovičevem besedotvorju. Besedo so nato imeli še drugi razpravljalci, kot je povedal Drago Bajt, eden od organizatorjev posveta, pa bodo referate objavili v posebni publikaciji.
I. Vogrič
Cej in Zuljan v Vidmu
V videmski galeriji »Centro friulano arti plastiche« je ta čas razstava, ki prinaša izdelke enajstih tržaških likovnikov. Gre za enajst različnih govoric, ki gredo od logične abstrakcije in ekspresivnega izražanja, do surrealističnih pogledov na svet in bivanje. Med enajstimi tržaškimi ustvarjalci sta tudi Demetrij Cej in Boris Zuljan, ki predstavljata njune značilne stvaritve. Razstavo so odprli 19. februarja, trajala pa bo do sobote, 5. marca.
Nova kaseta z baročno glasbo
Slovenski komorni sestavi se redko odločajo za specializacijo v stilni usmeritvi. Njihove repertoarje običajno sestavljajo skladbe, vzete iz zgodovinske ali sodobne antologije. Tako nastaja mreža komornih ponudb, ki so zaradi stilne pestrosti atraktivne, pogosto pa premalo natančne in študiozne v opredelitvah muzikalnosti raznih stilov. Ta komorna šibkost je seveda bolj opazna, kakor hitro pričnemo primerjati stanje pri nas s stanjem zunaj nas. Na tujem se namreč srečamo z drugačno komorno resničnostjo, s konstantnim dvigom številnih specializiranih ansamblov. Zato je novonastala Musica da camera precej resen projekt glasbenika, ki je eden redkih sila prištevnih instrumentalistov pri nas. Klemen Ramovš je zbral prave sodelavce, posnel kaseto baročne glasbe, igrane z avtentičnimi instrumenti in jo izdal s pomočjo Društva ljubiteljev stare glasbe Radovljica (ki je eno najbolj aktivnih slovenskih društev z zelo konkretnimi dosežki). Do kraja popolno slovenska pa tudi ta akcija ne more biti, saj je Ramovš moral poiskati dva sodelavca v tujini. Poleg njega (kljunasta flavta) in Irene Pahor (viola da gamba) sodelujeta v ansamblu še Italijan
Paolo Faldi (baročna oboa) in Madžar Miklos Spanyi (čembalo).
Glasbeniki so se odločili za trojico skladateljev visokega baroka: Naudota, Vivaldija in Telemanna in s tem zajeli glasbo treh baročno močnih dežel: Francije, Italije in Nemčije. Ravno različnost deželnih temperamentov oz. premajhen akcent tej različnosti bi bila pripomba, ki velja interpretacijam. Tudi diferenciacija tempov in dinamike se ne zdi zadostna, saj so skladbe igrane večinoma v srednjem dinamičnem registru, brez stopničaste dinamike, ki je že skoraj imperativ baročnega stila.
Nekaj povsem drugega slišimo pri počasnih stavkih. Zaigrani so z mehko artikulacijo in barvo, s pravo mero prizadetosti, dovolj široko in spevno in v okviru diktata metruma, ki dopušča, da se fraze naravno izpojejo, ob tem pa ostaja stavčna struktura dovolj kompaktna. Bistveno je, da omenjene pomanjkljivosti hitrih stavkov ne zmanjšajo vrednega dela, to je pozornosti do ritmične in intonacijske preciznosti, do oblikovne gradnje, sploh pa ne zmanjšajo muzikalne poštenosti, ki mora biti najbolj resničen kriterij ukvarjanja z glasbo.	MIRJAM ŽGAVEC
Pred petdesetimi leti umrl pesnik Gabriele D’Annunzio
Na današnji dan pred petdesetimi leti je v kraju Gardone ob Gardskem jezeru v 75. letu starosti umrl Gabriele D'Annunzio, književnik, ki je v začetku 20. stoletja pustil globoko sled ne le v umetniškem svetu pač pa v širšem italijanskem družbenem življenju tistega časa. Bil je pesnik in prozaist, romanopisec in dramatik, publicist, pa tudi letalec in mornar, pešak in konjenik, politik in ženskar.
Že s šestnajstimi leti je izdal prvo pesniško zbirko (Primo vere); v zbirki Canto novo je v mnogočem posnemal Carduccijeve Odi Barbare. Zgledovanje po drugih ustvarjalcih (na primer po Vergi ali Wildu) je bilo pri D'An-nunziu močno prisotno tudi v drugih delih. Med njegovimi pesniškimi zbirkami naj omenimo Maia in Alcyone, med romani L'innocente in Forse che sì, forse che no, Il fuoco, med dramskimi deli pa La città morta, La figlia di Iorio.
Že v mladih letih se je začel ubadati s politiko. S 33 leti je bil z glasovi desnice prvič izvoljen v parlament. Leta 1915 je bil trden pristaš vstopa Italije v vojno. Med vojno poleti nad Dunaj, po vojni s svojimi pristaši »zavzame« Reko in pozdravi prihod fašizma na oblast.
Srečanje z Beckettovo poezijo
»Vedno sem se čudil pomanjkanju rahločutnosti v mojem obnašanju, medtem ko se je moja duša od jutra do večera zvijala v čistem iskanju same sebe.« Tako pravi v eni izmed svojih novel Samuel Beckett in te besede najbrž najbolje opredeljujejo njegovo življenjsko in umetniško pot. Kajti treba je reči, da je Beckett v svojem pisanju res agresiven, brutalen in neprizanesljiv, po drugi strani pa gradi, čisto kot solzo, antropološko filozofijo, ki ga postavlja med največje umetnike današnjega časa.
Literarna znanost se je s Samuelom Beckettom veliko ukvarjala, postavljala ga je v takšne in drugačne prostore in se konvencionalno zpdinila na točki, ki ji pravimo »umetnost absurda«. Seveda, veliko je absurdnega in protislovnega v njegovih poezijah, romanih, esejih in dramah, je pa tudi prosojna rdeča nit, ki govori o rojstvu, življenju in smrti. To nit je skušala nakazati tudi predstava Teatra Stabile »Beckett koncert«, ki smo jo gledali v četrtek v gledališču Rossetti. Italijansko deželno gledališče jo je predstavilo sicer že lani poleti v Astiju, a na tržaškem odru se je pojavila šele sedaj. Stvar financ in sponzorjev... Izbor tekstov in interpretacija je delo igralca Vittoria Franceschija, ki se je na prizorišču gibal v režiji Marca Sciac-caluge, scenografiji in kostumih Sergia D'Osma in Pierpaola Bislerija.
Srečanje z Beckettom predpostavlja, da gledalec že nekaj ve o umetnosti velikega Irca, da je poučen o literarnih zadevah našega časa. Če nima odnosa do umetnosti in poezije, potem je odveč, da si ogleda predstavo, saj ne bi ničesar razumel. In res, gledalcev je bilo na premieri zelo malo. Franceschi pa nas je maloštevilne popeljal v zaprti krog življenja in njegovega konca
smrti, preko ritmizirane govorice, krikov in tišine zarisoval podobe in besede, votle, prazne, a nabite s povednostjo niča, ki opremlja eksistenco slehernika. Zato je monodrama delovala dvorezno: na eni strani je udejanjala iskrenost in izpovednost pesniške besede, na drugi pa konkretizirala nesmiselnost bivanja brez smisla. To se pravi, da je Franceschi dosegel svoj
namen-	MARIJ ČUK
Očiščevalna moč Van Goghovih umetnin
Tudi za človeka, ki se kot jaz ne spozna kdo ve kako na likovno umetnost in ki se ne ukvarja z umetnostno kritiko, je obisk Van Goghove razstave v rimski Državni galeriji za sodobno umetnost izjemno in nepozabno doživetje. Začne se že nekje ob vznožju dolgega stopnišča, kjer se moraš vključiti v prav tako dolgo in široko reko ljudi. Vsaka stopnica je kot težko priborjena postojanka in po vsaki priborjeni postojanki narašča pričakovanje na trenutek, ko se boš srečal iz oči v oči s slavnim Vincentom. Ne s tistim, ki te z resnim, prodirajočim in razgaljujočem pogledom motri s številnih lepakov, s katerimi so na gosto prelepljeni zidovi rimskih ulic, temveč tistim pravim, kakršnega je sam z nervoznimi in na videz improviziranimi udarci čopiča stkal s kričečimi, skoraj nasilnimi barvnimi odtenki na platnu.
Reka ljudi se zdolgočaseno in umirjeno preceja skozi ozko grlo impozantne varnostne službe, ki ne dovoljuje, da bi se v razstavnih prostorih zadrževalo več kot tristo, štiristo ljudi hkrati. Preseneča me izjemna potrpežljivost čakajočih, ki jo v drugačnih rimskih gnečah težko doživiš. Za -Van Gogha se očitno splača trpeti.
Sprašujem se, kaj pravzaprav privablja tako številne množice iz vseh krajev sveta, ki so pripravljene čakati ure in ure v vrsti, pod dežjem ali pod omamnimi, že pomladnimi sončnimi žarki. Je v tem obilnem prilivu dokaz brezmejne moči reklamnih kampanj sredstev množičnega obveščanja? Je resnična ljubezen do nesrečnega umetnika, ki je v hudih življenjskih stiskah iztisnil iz sebe neprecenljive sokove, sublimirane v slikovitih in neponovljivih podobah? Ali pa je prej radovednost za dela, ki jih za umetnikovega življenja ni nihče niti povohal, kaj šele, da bi bil pripravljen odšteti zanje nekaj novčičev, danes pa se zanje trgajo največji denarni mogotci in jim na primer za znamenite »Sončnice« ni žal odšteti tudi 110 milijard lir? Morda so vsi trije elementi zanimanja pomešani med sabo.
Priznam, da ne vem, kaj me je najbolj privabljalo v velike razstavne prostore v osrčju Vile Borghese. Iz podzavesti se mi pomalem prebujajo besede pokojnega profesorja iz licejskih let Avgusta Černigoja, ki nam je med predvajanjem diapozitivov o umetniških delih svetovno znanih mojstrov na čaroben, samo njemu skupen, neponovljiv način, razkrival skrivnosti likovne umetnosti, odpiral okna v njen nevidni svet, zbrskal iz znanih umetnin njihove najbolj značilne mike in lepote, raztegnil obzorja preko vidnega in nas povedel za roko v umetnikovo dušo in njegov čas. Spominjam se sočnega pripovedovanja o Van Goghovi norosti, ki ga je privedla, da si je po silovitem prepiru s prijateljem Gauguinom odrezal uho in da se je dve leti kasneje ustrelil v morju zrelega pšeničnega klasja. Tistega sončnorumenega, kričečega, skoraj razvpitega pšeničnega klasja, med katero je tako rad postavljal negotove, skoraj nerodne podobe žanjic in koscev.
Te sprva temne, skoraj črne in turobne njive, posejane z zgrbljenimi in temnimi, skoraj črnimi in brezobraznimi figurami holandskih kmetov in kmetic, njive, ki se z umetniškim dozorevanjem in novimi življenjskimi izkušnjami preoblečejo v nenavadno kričečo žlahtno rumenino, posejano s prav tako rezljivimi in oslepujočimi biseri drugih živih barv, te njive sem nosil v sebi iz Černigojevih časov. Černigoj nas je naučil abecede barvnih odtenkov, poštevanko udarcev čopiča. Sedaj, sam s svojo radovednostjo in neopredeljivim pričakovanjem nekega razodetja, stopam v ta Van Gog-hov svet in me je skoraj strah.
Preden se porazgubim med mrke »kopače« in »orače«, med »jedce krompirja« in revne kmečke bajte, med eksplozivna tihožitja in skrotovičeno vejevje oljčnih nasadov brez obzorja, med nemirne ciprese in žitna polja, mi naloga kronista narekuje, da navedem nekaj podatkov o razstavi.
»Razstava Van Goghovih del je dogodek, ki ostane zapisan v zgodovini, ne samo v zgodovini umetnosti, temveč v zgodovini tout court«, je zapisal Antonia Artaud. Z bližanjem stoletnice njegove smrti (julij 1990) se množijo v svetu razstavne pobude. Newyorški Metropolitan Museum mu je že posvetil dve pomembni razstavi (lani in leta 1985). Prve dni februarja so v Parizu razstavili kakšnih 120 njegovih del iz takoimenovanega pariškega obdobja. V Italiji so doslej edino razstavo Van Goghovih del priredili pred 37 leti v Milanu. Sedaj je končno prišel na vrsto Rim. To je bila tudi priložnost, da so preuredili in prenovili Državno galerijo za sodobno umetnost. Odprtje Van G oghove razstave 28. januarja je tako sovpadalo z odprtjem prenovljenih prostorov, ki merijo 1800 kvadratnih metrov. Razstavljenih je 43 olj in okrog 40 risb, pastelov in akvarelov, ki prihajajo iz nizozemskih državnih zbirk: iz muzeja Kroller-Muller, iz amsterdamskega Rijkmuseuma ter iz muzejev v Dordrechtu in Aachnu. Kljub skromnemu številu razstavljenih slik obsega prikaz vsa razdobja njegovega umetniškega ustvarjanja, ki gredo od leta 1881 do 1890. Značilno je, da je začel Van Gogh zelo pozno svojo slikarsko pot. Bilo mu je 27 let, ko se je po kratki mistični krizi, med katero se je podal med belgijske rudarje, da bi jim razlagal evangelij, odločil za slikarstvo. Od tedaj pa do njegove tragične smrti je minilo samo devet let, devet mrzličnih let, v katerih pa je zapustil nad 800 del. Težko je bilo iz te bogate bere izluščiti drobec, ki bi na najbolj zgovoren in popoln način prikazal vse faze njegove umetniške dejavnosti. Rimska razstava pa le dokazuje, da je to mogoče.
»Vidiš ga in takoj ga vzljubiš«, je zapisal v naslovu neki italijanski umetnostni kritik. Morda ni popolnoma res. Prvi stik se mi je zdel kot stik z žensko, zavito v črn šal, ki ji ne vidiš obraza in lahko le slutiš njene čare. Takšne so se mi zazdele njegove prve slike - v mrak in puščobo zavita kmečka domovanja, ptičja gnezda, komaj razločujoče človeške sence. Z odhodom v Pariz in kasne-
je v južno Francijo se začenja metamorfoza. Kot bi si ženska snela črni šal in se razodela v vsej kričeči pisanosti svoje ženskosti, želje po življenju in ljubezni, tako Van Goghove mračne vizije nenadoma obsije slepeča svetloba, iz črnine se razcveti tisoč živih, hrepenečih, nepotešljivih barv. Morda je le sugestija, vendar pred tihožitjem vaze s cvetjem ti zastane dih. Proti tebi se zažene, z vso agresivnostjo, ki jo premore neka podoba, krik nekega notranjega nemira, ki želi razodeti vso svojo moč in nemoč hkrati.
Ta prehod iz senčne v hipersončno fazo se mi je zazdel kot prehod iz temin materinega telesa v življenje, ki ga ne more utesniti nobeno obzorje, čeprav je ravno v pomanjkanju obzorja na številnih Van Goghovih slikah čutiti veliko protislovje njegove utesnjenosti. Življenje je eksplodiralo v njem, zagorelo v divjih rdečinah makovih polj, v plavih in vijoličastih oljčnih nasadih, v slepečih rumenih poljih s še rumenejšimi sonci, se raztreščilo na tisoč drobnih koščkov, kolikor je bilo divjih udarcev njegovega čopiča. Tudi noči so svetle, žive, kričeče. In kadar se sončna svetloba najbolj razbesni in prebarva z živo rumenino tudi žitno polje, tedaj se pojavi žanjec, ki z divjim zamahom podere žlahtno klasje in zemlja zadobi izmučene vijoličaste odtenke smrti.
Kot v poslednji pozdrav te prebičajo, razdražene od vedno bolj nasilnih sončnih žarkov, pisane vrbove veje, in bolečina, ki jo začutiš, je sladka. Ta umetnikova simbioza z naravo je občutljivo fizična, telesna, in metafizična hkrati. Umetnik išče stične točke človeka z naravo, želi se istovetiti z njo in doseči večnost življenja. Z igro fantazije lahko zaznaš v hosti rezkih pisanih črt, ki tvorijo trave in cvetje v njih, gibljive krošnje dreves in nemara truden zvonik v ozadju, obrise človeškega obraza. In ko pogledaš tisti pretreslivi avtoportret zelenih zblaznelih prebadajočih oči, ki gredo kot rentgenski žarek preko vsega, zaslutiš v njem obrise razbolelih njiv, razbohotenega cvetja in nerodni postavi sejalca in kosca.
V Van Goghovi umetniški govorici te najbolj prevzame ravno njegova strastna navezanost na življenje in občutljivost za navadnega, preprostega človeka, ki potrebuje svojo uresničitev, ki se mora in more izraziti iz samega sebe in ki želi prebiti ozka obzorja svoje usode. Kot je sam izgorel v ognju žitnega klasja, tako na neki način izgoriš tudi ti ob koncu ogleda razstave. Kot prečiščen telesnih strasti zaživiš v duhovni strasti, ki proizvede nove telesne strasti. Tako do neskončnosti. Preko Van Goghovih del odkriješ v sebi nemirnega duha iskalca resnice.
Morda je v tem Van Goghova veličina. Morda je to, kar privablja vsak dan tisoče in tisoče obiskovalcev v Državno galerijo za sodobno umetnost. Morda je to, kar dviguje ceno Van Goghovih del v zvezde, čeprav tega poživinjenja duhovnih vrednot ne bom mogel nikoli dodobra razumeti. Dejstvo je, da poldruga ura čakanja v neskončni vrsti pred galerijo ni bila zaman.
DUŠAN KALC
Govor na proseški proslavi ob 100-letnici Levstikove smrti
»Pogine naj - pes!«
Ta čas je kaj malo primeren za slavnostne govore, za sklicevanje na junaško preteklost in brenkanje o svetli prihodnosti, malo primeren za hvaljenje naše kulture, njenih korenin, naše rodovne trdoživosti. Trenutek, ki ga preživljamo pripadniki slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, je zaznamovan s težko krizo, z dvomi in z malodušjem. Več kot štiri desetletja nas ločijo od epopeje narodne osvoboditve, spomin na katero je še dolgo buril kri in opravičeval najdrznejše sanje, več kot tri desetletja živimo v okvirih italijanske republike, ki se je z meddržavnimi dogovori obvezala za marsikaj, kar je ostalo mrtva črka, v tem ko ostaja neizpolnjeno tudi prenekatero določilo same ustave. Kaj čudnega torej, če se človek utrudi in naveliča, če se preda toku, naj ga nosi, medtem ko vzdihuje svoj »bo že kako« ali »saj je vseeno«. Besede naših politikov nam grejo precej mimo ušes, ob diagramih naših gospodarstvenikov pomislimo najprej na njihove avtomobile in siceršnje razkošje, nastope naših umetnikov in kulturnikov sprejemamo s srednjeveško naklonjenostjo do dvornih norcev
Le našim športnikom uspe, da nas kdaj pa kdaj prevzamejo, naši fantje in dekleta, po potrebi ojačeni s prilivom drugorodnih sil - zakaj treba je uspeti, z uspehi pride tudi trepljanje po rami in podpora tistih, ki odpirajo blagajne.
Medtem življenje neizprosno melje. Včeraj si imel še brata in sestro, danes si znajdeš v družini sorello ali boš jutri ti njima iradèl. Otroškega joka in smeha je med nami zmeraj manj. Slovenci še v domovini nismo Albanci, a tudi ko bi bili v zamejstvu še toliko plodnejši, kako naj zmoremo svojo očitno zgodovinsko obveznost, ko se zdi, da moramo skrbeti tudi za podmladek italijanske šole, saj tudi pri sodržavljanih ni nič bolje, vsaj ne v tem mestu, ki je izpolnilo vse pogoje, da lahko vloži na Evropsko skupnost prošnjo, da se ga prizna kot živi muzej. Stari ljudje, bog jim daj zdravje, stara gesla, stare ideje, večno eni in isti problemi. Marsikdo še ni prebolel veselega obdobja ricinusovega olja, kaj šele druge svetovne vojne, fojb in vsega, kar je sledilo. Čas se nam je ustavil, kakor se za muzej spodobi. Naj le lega prah na vse skupaj, to daje stvarem patino, le da se nič ne spremeni.
In življenje melje dalje. Napredek merimo po številu in aerodinamičnosti avtomobilov, družabnost po kvaliteti barvnih televizijskih sprejemnikov. Zgodovinska razdobja poimenujemo po svojih predstavnikih v parlamentu, semestre po krizah v tržaškem občinskem svetu, tedne po trajanju zavezništev med političnimi strankami, minimalno mersko enoto po volji iskrenega sodelovanja v enotni slovenski delegaciji, vesolje in večnost pa s tujko, ki pomeni globalni zaščitni zakon. Zakaj ta zakon je očitno tako globalen, da zajema vse vesolje, zato pa je razumljivo in prav, da čakamo in bomo čakali nanj celo večnost.
Nič praznične niso te besede, nikakršne slovesnosti ni v njih in vse preveč so obarvane z osebno prizadetostjo. Izrečene pa naj bi bile ob prazniku slovenske kulture - ampak o kakšni kulturi naj govorimo, če se ne vprašamo najprej, kaj je s Slovenci, ki smo se kot narod znašli v precej zagatni situaciji, kot narodna skupnost v okviru državnih meja velikega soseda pa že spet. v enem od kritičnih trenutkov svojega obstoja. Loteva se nas občutek, ki ga po vsej verjetnosti poznajo psi na vrvici. Komaj dobro zadihaš in zasanjaš o prostosti, že te potegnejo nazaj s silovitostjo, ki bi ti lahko zlomila tilnik. Potem nevidna velika roka znova popusti, da se prestopiš, a že v naslednjem hipu sunek, da ti zastane dih. Da ne bi bilo preveč kisika v tvoji krvi, preveč sanj v tvojem srcu. To je pertidna igra velikih in močnih, šolanih krotilcev, v kateri je vsak trenutek vse tako, kot mora biti.
Tako je s tem. Tako je z našo kulturo in njenim proslavljanjem. Najbolj iskrena, najbolj preprosta in učinkovita bo ta proslava, če se zamislimo nad svojo pasjo usodo. Najbliže bomo duhu tistega, ki se ga nocoj
spominjamo ob stoletnici smrti - Frana Levstika, ki je svojo življenjsko pot končal sredi novembra 1887 v Ljubljani, po dolgem boju telesno in duševno strt, a že za zmeraj zapisan med temeljne oblikovalce slovenske besedne umetnosti in našega narodnega obraza. Zaoral je bil tolikšno brazdo na toliko področjih, od proze in dramatike do književne kritike in jezikoslovja, od otroške poezije do časnikarstva in gledališča, da stoji ob Prešernu kot njegovo nujno dopolnilo, kot umetnik in kulturni politik, zraščen s svojo rodno zemljo in odprt evropskim miselnim tokovom, realističen navdihovalec programov mladih in utopičen sanjač o nekakšni vseslovanski skupnosti, ki pa mu je bila zgolj nedosežen ali še dolgo nedosegljiv cilj. Levstikovo življenje je bilo en sam velik boj, z mnogimi postajami križevega pota. Zaneslo ga je tudi v Trst, v tistem času morda nič manj kulturno živahno in tudi ne dosti manj slovensko mesto, kot je bila Ljubljana. V njem je spomladi 1861 postal tajnik čitalnice, o kateri v enem od svojih pisem poroča: »Poslal sem Vam, ker sem tajnik slovenskega društva v Terstu, pa ne več pri Vilharji učitelj, poziv, da stopite v naše društvo.,. Društvo ima zdaj uže 250 udov, toliko jih je prestopilo zadnje dni; pa tudi sicer veselo napreduje.«
Mladoslovenec Levstik je bil odločen zagovornik uresničenja Zedinjene Slovenije, neprizanesljiv bičar nemškutarjev in narodnih odpadnikov, ki jih tudi v njegovem času ni bilo malo, utemeljevalec kulturne samobitnosti in jezikovne neodvisnosti. S svojimi političnimi idejami, s svojo brezobzirno doslednostjo in jedkim peresom je nazadnje ostal povsem sam, brez prijateljev, brez sredstev in obrekovan. Ciganil je vse življenje po mizernih službah, da bi ga lahko primerjali beraču, ki je umrl lačen in nag, nam pa je zapustil neizmerno dediščino.
Na katerikoli strani odpremo njegovo obsežno delo, ali nas opije njegova ustvarjalna moč ali nas zasvoji njegova prodorna misel. Ne bi mogel reči, da sem čisto slučajno segel po njegovih političnih spisih, pa tudi ne, da sem prav tako slučajno zastal ob mislih o narodnosti, ki jih je objavil v svojem Napreju leta 1863. Nekateri pripisujejo avtorstvo celo drugim, vendar razodevajo »izrazita znamenja in jasne posledice Levstikovega jezikovnega oblikovanja in vsebinskega dopolnjevanja«, kot pripominja urednik zbranega dela, da tu iz njega lahko navedem nekaj stavkov, primernih za današnji dan:
»V čem najdemo najkrepkejše poroštvo in gotovo, trdno obrambo svoji narodnosti? Preverjen sem in trdim, da najpoprej v sebi in svoji lastni moči, in ako tu ne, potlej nikjer.«
Vendar, ugotavlja Levstik, razen tega potrebujemo še nekaj drugih »naprav«, kot so »svoboda in vse njene liberalne naprave«, posebno sodišča, na katerih bi morali deliti pravico »prisežniki, ki znajo narodni jezik«, »deželni zbori, ki bi morali skrbeti za narode in voditi jih«, »narodne učilnice« oz. šoh, kajti »ljudstvo se po svoji mladini vedno ponavlja in pomlaja. Kakršna je mladina, takšna je narodova bodočnost«. In na koncu navaja še narodno petje, ki ga kaže razumeti kot današnje kulturno prosvetno delovanje.
Človeku je kar nerodno, da so te stvari po sto petindvajsetih letih še zmeraj temelj skoraj vseh naših programov. Potemtakem z zakonom za globalno zaščito le ne zahtevamo vesolja, na katerega bi upravičeno morali čakati celo večnost? Če pa je ta in kakršenkoli drugi zakon odvisen od oblasti, nikar ne pozabimo, da otroke rojevamo starši in potem ti otroci rasejo predvsem v družini, v šoli, v vaški skupnosti s kulturnimi in športnimi društvi. In »ljudstvo se po svoji mladini vedno ponavlja in pomlaja. Kakršna je mladina, takšna je narodova bodočnost«. Dokler bomo skrbeli za svojo mladino, ne bo oblastnika, ki bi tudi temu našemu delu slovenskega naroda zabrusil kot Levstiku:
»Pogine naj - pes!«
MIROSLAV KOŠUTA
Velika mednarodna predstavitev naših umetnikov
TK Galerija sodelovala na bolonjski Arte fiera
Galerija Tržaške knjigarne se je pretekli teden v Bologni udeležila mednarodnega sejma sodobne likovne umetnosti Arte fiera. Na bolonjski prireditvi je s samostojnim paviljonom predstavila dela petih tržaških likovnih umetnikov: štirih slovenskih ustvarjalcev (Lojzeta Spacala, Klavdija Palčiča, Marjana Kravosa in Franka Vecchieta) in mladega italijanskega slikarja Roberta Tigeliija.
Prisotnost Galerije tržaške knjigarne na bolonjskem sejmu je nadvse pomembna. Bolonjska Arte fiera je Dila ena od prvih tovrstnih prireditev (razstav v obliki sejma) na svetu, sedaj pa spada v sam vrh največjih trgov sodobne likovne umetnosti (skupno s podobnimi prireditvami v Baslu, Ziiric-hu, Parizu in New Yorku). Letos se je v Bologni predstavilo nad 200 galerij in galeristov iz vsega sveta. Sejem so dopolnili še razni področni oddelki, kot na primer oddelek francoske likovne umetnosti, oddelek keramičnih izdelkov, oddelek novih umetniških tendenc v Sovjetski zvezi in oddelek mladih.
Bolonjska Arte fiera je skratka izjemna vitrina svetovnega likovnega ustvarjanja, v tej vitrini pa so bila razstavljena tudi dela štirih zamejskih likovnikov in mladega Tigeliija, ki je bil uvrščen med pet najboljših mladih ustvarjalcev s samostojnimi razstavami. V štirih dneh si je razstavo-sejem ogledalo 20 tisoč ljudi, kar je izjemno veliko, če pomislimo, da obišče bolonjski Muzej moderne umetnosti povprečno le kakih 40 ljudi mesečno!
»Z našim sodelovanjem na sejmu Arte fiera smo lahko zelo zadovoljni,« nam je povedal Franko Vecchiet, duša TK Galerije. »Za nas je bila to velika mednarodna promocija. Ime TK Galerije je bilo vključeno v katalog sejma skupaj z imeni vseh sodelujočih. V Bologni smo stkali mnogo plodnih stikov, od katerih bodo nekateri že v kratkem obrodili sadove. Tako je bila Spacalu ponujena samostojna razstava v Ferrari, Palčič je dobil ponudbo za razstavo v Trevisu, snujejo pa se še nekatere druge prireditve, s katerimi naj bi slovensko likovno umetnost približali italijanski javnosti.«
Na sliki: v Bologni je razstavljal tudi Klavdij Palčič.
Piransko srečanje s Kajuhovim nagrajencem pisateljem Marjanom Tomšičem
»Z magično močjo sem se zaljubil v Istro«
Piranska Matična knjižnica je sredi februarja organizirala srečanje s pisateljem Marjanom Tomšičem, avtorjem Priljubljenih knjig, uspešnic v slovenskem merilu: Olive in sol (Lipa, 1983), Šavrinke (Kmečki glas, 1986), Ti pa kar greš (Borec, 1987). Prav za to knji-9° je pred dnevi prejel Kajuhovo nagrado.
Marjan Tomšič, rojen 7. avgusta 1939 v Račah pri Mariboru, je kot učitelj slovenskega jezika vrsto let poučeval na podeželskih šolah (Marezige, Gračišče itd.). Večletno bivanje v slovenski Istri je pustilo globoke korenike v njegovem ustvarjalnem ciklusu. Novinarka Neva Zajc je Marjana ob bjegovi 20-letnici pisateljevanja predstavila kot vsestranskega ustvarjalca, ki piše romane, črtice, radijske igre in scenarije za risanke. Velik del njegovega delovanja je bil v preteklih letih namenjen mentorskemu delu z otroki. plod tega dela je med drugim knjiga ?a mladino oziroma otroke Super frače, ki bo izšla letos.
Osrednji del piranskega srečanja je Potekal v razgovoru o Šavrinkah, oelu, ki je prejelo prvo nagrado na na-tečaju Kmečkega glasu v letu 1985 in le bilo v najožjem izboru za podelitev etošnje Prešernove nagrade. Velja pa omeniti, da je poleg tega dela Marjan omšič zajel istrsko tematiko že v šte-
vilnih črticah in pripovedkah (večino
019 objavljenih v Primo - ----
111 v knjigi Olive in sol.
Tomšič je v svoji »izpovedi« pou-ard, da se je z magično močjo zalju-, j; v Istro. Sel je za svojim notranjim tičem in v njenih ljudeh odkril brezze razsežnosti, v njihovih dušah
Marjan Tomšič
zaklade. Že kot novinarja ga je kar naprej vleklo med istrske ljudi, ki so ga sčasoma sprejeli za svojega in sebi enakega. V ospredju njegovega pisanja pa je vedno človek kot delček uni-verzuma oziroma človek kot njegov pisateljski credo. Vsak posameznik je zanj enkraten in neizmišljen. Vsak je s tem, da je lak, kakršen je, sporočilo, ki ga je vredno brati in mu prisluhniti. Pisatelj Marjan Tomšič se je tokrat razodel kot raziskovalec vidne zunanjosti in prikrite resničnosti. Po vidni zunanjosti slutimo globok notranji pomen. Tako tudi v njegovih delih skoraj vsak »predmet« dobi simbolično vrednost, pa naj bo to naraven predmet, kot npr. kamen, drevo, cvet, sad, žival, izvir, dolina, ogenj, strela itd., ali
abstrakten, kot npr. geometrični lik, število, ritem itd.
S svojimi očmi človek danes dojema le še zunanjo plast stvari, ki mu pa več ne razodeva duhovnega sveta. Njegovo mišljenje je postalo abstraktno in svoj pogled je osredotočil le na to, kar je v življenju v ospredju. Na življenjski poti srečujemo množico različnih znakov in znamenj. Pa tudi naše stehnizirano izkustveno mišljenje se odvija v znakih, ki povedo vedno nekaj povsem določenega, točno izmerljivega in izven te miselne zveze ti znaki sami po sebi ne povedo ničesar. Abstraktnost prazni simbol in poraja znak, umetnost raznih zvrsti pa se izogiba znaku in človeka nagovarja s simboli.
Tomšič meni, da je predvsem pomembno to, kar se »skriva na drugi strani pomena«, kar torej simbol že vsebuje. Kot vemo je simbol poln afektivnosti in dinamike, ki se je ne da za vedno in do konca zajeti v misli ali besede, to dejstvo pa tudi najbolje pojasnjuje »muko pisanja«, ki jo doživlja sleherni pisatelj. Pripadamo poko-lenju, ki doživlja vojne, revolucije, inflacije, politične manipulacije, laž, verdoni in spremembo vseh načel, ki morajo držati kot pravila narodov in svetovnega dogajanja. Lahko bi rekli, da staro gnije in razpada, novo pa še ni nastalo oziroma se nahaja v embrionalnem stadiju. Svet, omrežen z verigo kriz, ki ga pretresajo in ki v tem stoletju preskušajo človeštvo, verjetno ne bo propadel. Nezaustavljivo pa propada veliko kulturno obdobje, ki je dve tisočletji usmerjalo običaje, zakone, religije in umetnosti, moralna prepri-
čanja in erotiko, skratka vse, kar zadeva ljudi v njihovem bivanju.
V tem kontekstu je Tomšič opisal Istro kot svet še vedno žive in delujoče magije, ki jo prodirajoča mestna civilizacija razkraja in uničuje to en-kratnost. A po vaseh globlje v deželi ljudje še vedno dihajo v ritmih tisoč let starega, z modrostjo prepredenega žitja. Vse kulture in religije posredujejo prepričanje o prvotnem načinu življenja in o prvinskem stanju duha vsega človeštva, v katerem so se ljudje sporazumeli brez nesporazumov.
Domnevno je imelo človeštvo takrat enotno splošno razširjeno govorico, ki pa se je po izročilu mnogih narodov, razdrla zaradi neke nepojasnjene katastrofe. Posamezna izročila to nesrečo različno razlagajo. Od takrat se ljudstva ne morejo več sporazumevati o najnujnejšem. Danes ljudje govorijo različne jezike, kar jih prej razdvaja kot pa zbližuje.
Žanimiv je tudi Tomšičev pogled na »univerzalno govorico«, ki bi lahko izrazila vse to, kar giblje ljudi vseh časov in narode vseh kultur. Vsebovati bi morala to, kar vsi ljudje doživljajo in izkušajo: njihov notranji svet in okolje, njihovo usodo, kar je razodeto v naravi in skrito v srcu, strah in upanje, prirojeno predznanje ljudi, spreminjanje stvari, rojstvo in smrt, dan in noč, menjavo v naravi in duši začetek, vzpon in konec stvari, skratka vse to kar človeka spremlja v cikličnem zaporedju. Človek je bitje, ki venomer išče resnico. Resnica je gledano nadčasovno in nadprostorsko po eni strani v svojem bistvu nevidna, po drugi strani pa pripada najglobljim človekovim potrebam.
Srečanje z resničnostjo je človeka nenehno nagibalo k oblikovanju take govorice, s katero bi lahko posredoval tudi doživeto duhovno resničnost. To je simbolična govorica, ki prebuja znamenja odrešenja ali tudi znamenja pogube, s katerimi se človek postavi v bran pred zlom, ki preti njegovi notranjosti. Simboli, ki jih človek oblikuje, ustrezajo tvornosti, ki deluje v njegovi notranjosti. Obstaja nekakšen magičen odnos med notranjimi podobami in zunanjimi vidnimi simboli. Zato je potrebno prenehati na običajen, a zmoten način obsojati »praznoverje«. Magični svet in simbolično mišljenje imata nekaj skupnega: oba se izmikata razumski pojmovnosti. Kdor pa magični vidik sveta priznava, ta razume tudi
simboličen značaj. Nosile so pomen, za katerega so bile namenjene z neiz-maličeno lastno močjo. V času evolucije, po prehodu mitičnega svetovnega nazora k predmetno-tehničnemu, so izgubile simboličen značaj, sicer ne popolnoma. Z izgubo lastne moči so postale le znaki.
Tomšičevi književni liki so podobni slikovitim simbolom religiozne umetnosti, ki so bili prvotno magično nabiti z močjo. Pisatelju Marjanu Tomšiču je lastno neko magično razumevanje resničnosti in njenih temeljnih pojavov, zato je povsem razumljiva njegova izjava, da je rdeča nit njegovega ustvarjanja magija, ki je prisotna v vseh njegovih književnih delih.
SLAVKO GABERC
mogočnost simbolične govorice. Besede in črke so imele p
Bakreni žlebovi
Branko Soban
Funkcionar Avgust, ki mu zadnja leta ni šlo ravno slabo, na to je dokaj zgovorno opozarjal tudi njegov zajetni život, je zadovoljno opazoval svojo novo hišo, ki so jo prekrili ravno prejšnji dan. To je bila vila, kakršne ni bilo daleč naokoli. Načrte mu je po skoraj polovični ceni izdelal nekdanji sošolec, zdaj ugleden arhitekt, denar pa tudi ni
bil problem. Prihrankov je bilo precej, kajti oba sinova je že spravil do uglednih služb in ju torej ni bilo več treba vzdrževati, z ugodnimi dolgoročnimi krediti pa so mu priskočili na pomoč tudi vplivni znanci iz bančnih ustanov in gradbenih podjetij.
Tako je bila hišica, kot je Avgust pravil svojemu novemu gradiču, pod streho v pič-
lih nekaj mesecih. »To bo zdaj pravo življenje. V mestu ni več mogoče dihati^ tu na podeželju pa je povsem drugače. Čudovit zrak, mir, lepa narava, do službe pa tudi ni tako daleč. Dobre pol ure, pa bova tam,« je modroval trebušasti Avgust in nežno pobožal svoj modri mercedes, ki ga je prav tako dobil po zvezah.
Iz te zasanjanosti ga je prebudil vodja delavcev, ki so neutrudno skakali okrog že skorajda povsem dokončane hiše, kajti zdaj, ko je bil petični gospodar tukaj, se je bilo treba še posebej izkazati. Pocukal ga je za rokav in ga popeljal k žlebovom, ki so jih pravkar zlagali s tovornjaka. Avgust je naročil najboljše, bakrene, kajti človek take vile ne gradi ravno vsak dan.
Bakrena pločevina je v soncu sijala kot rdeče zlato. Toda ker se je vestnemu funkcionarju zdelo škoda te žlahtne kovine, poleg tega pa se je zbal, da bi se v dežju z žlebov po beli fasadi cedile zelenkastorjave srage bakrene patine, se je odločil, da bo kovino prebarval z zaščitno barvo. Tako bo ubil dve muhi na en mah - zaščitil bo drage žlebove in fasado...
Ko se je Avgust z delavci dogovoril, kaj bo še treba storiti v prihodnjih dneh, je sedel v mercedes in se odpeljal proti mestu. »Tu bom spet čez teden dni,« je Avgust še uspel zavpiti ob slovesu.
V soseščini Avgustovega dvorca je tiste dni rasla še ena hiša. Tudi zdomec Miha, ki je skoraj dvajset let trdo garal na Nemškem, je bil pri koncu z gradnjo. Hišica je bila veliko' skromnejša, kajti Miha je bil vselej na tesnem z denarjem. Bančne obresti za kredite so bile previsoke, zato se je Miha odločil, da se bo še najbolje zanesti na svojo mošnjo. Toda ker je bil mošnjiček sila skromen, se je gradnja vlekla cela tri leta...
Kljub vsemu je Miha le dočakal dan, ko je na steno zalučal še zadnjo zidarsko žlico fasadnega ometa. Hiša je bila končana. Zdaj je bilo treba urediti le še malenkosti. Med drugim je moral kupiti tudi žlebove. Ker de-
narja ni bilo ravno na pretek, se je odločil, da bodo žlebovi na hiši iz navadne pločevine. Da bi jih zaščitil pred kislim dežjem, ki tudi tem krajem ni več prizanašal, je kupil še zaščitno barvo bakrene barve. Ko so bili žlebovi premazani in nameščeni pod streho, so se bleščali, kot bi bili iz pravega bakra...
Avgust je bil točen. Pred svojo hišo v Mihovi soseščini se je pripeljal natanko čez teden dni, tako kot je bil obljubil. Tokrat je s seboj pripeljal ljubico, lepo in postavno Silvo iz mestnega matičnega urada. Ko ji je razkazal vse prostore, sta se ustavila v bodoči spalnici. Avgust je tedaj iz torbe potegnil steklenico najboljšega škotskega viskija, ki ga je prinesel s seboj nalašč za to priložnost. Kozarca sta prijetno zazvenela. Ko je Avgust nagnil glavo, da bi žlahtna in dehteča pijača laže stekla po grlu, se je nehote za hip ozrl skozi okno, toda Tedaj mu je malodane zastal dih. Pekoče žganje, ki mu je ušlo v sapnik, bi ga skorajda zadušilo. Ko je po silnem kašljanju le prišel k sebi, si je pomel oči, če res prav vidi. S sosednje hiše, streljaj od tod, so se bleščali pravi bakreni žlebovi...
»Kaj takega pa še ne. Ta ušivi Miha, ki je dvajset let služil tujim gospodarjem, jaz pa sem ves ta čas skrbel za blaginjo tega naroda, hoče zdaj imeti boljše žlebove kot jaz. Mu bom že pokazal,« se je modrikastega in zariplega obraza jezil Avgust, tako da ga je morala Silva ves čas miriti, kajti zbala se je, da bi njenemu debelušnemu mecenu v teh trenutkih nepopisnega srda odpovedalo srce. Ko se je Avgust vendarle nekoliko potolažil in umiril, je modro sklenil: »Bakrene žlebove, premazane z zaščitno barvo, bomo zdaj še enkrat prebarvali, tokrat s pravim bakrenim premazom...«
Delavci so tako morali vnovič postaviti oder, ki so ga komajda dobro podrli. Žlebovi so bili hitro prebarvani še v drugo. Zdaj so se spet svetili kot pravi baker. Avgustov dvorec je zdaj v vseh pogledih prekašal Mihovo skromno hišico...
Horoskop
od nedelje 28. 2. do sobote 5. 3. 1988
Pripravlja SREČKO MOŽINA
OVEN (21.3.-19.4.) VI IN
» I 9 DELO: Pred vami je naporen a uspešen teden. Kljub temu, da se boste morali po vsej verjetnosti srečati z nepričakovanimi težavami, jih boste nekako premostili in teden dokaj ugodno zaključili. Vsi rojeni od 21. do 29. 3. naj bodo previdni, ker jim sovražni Mars ne obeta nič dobrega. VI IN DRUGI: Bodite bolj pozorni do ljudi, ki vas imajo radi. Ugodna torek in sreda.
DVOJČKA 7 f* (21.5.-20.6.) VI
I IN DELO: Pred LX vami je zelo pozitiven in ustvarjalen teden. Ugoden položaj zvezd bo pripomogel k boljšemu počutju in večjim delovnim uspehom. Prijetna Venera in dobri Jupiter vam bosta uresničila marsikatero željo. Četrtek in petek pa vam ne bosta naklonjena. VI IN DRUGI: Spoznali boste, da ni vsakdo vreden vašega zaupanja. Ugodna bosta ponedeljek in sobota.
LEV (22.7.-22.8.)
VI IN DELO: JL	M	Smeji se vam prav
C	vesel in prijeten
^	teden. Spremljalo
vas bo izredno dobro počutje in nadvse veselo razpoloženje. Dobre zvezde vam bodo delo olajšale in sreča bo na vaši strani. Precejšnja je možnost prijetnih presenečenj. Sredina tedna vam prinese novosti. VI IN DRUGI: Preživeli boste prijetne trenutke v dvoje. Ugodna dneva bosta torek in sreda.
TEHTNICA (23.9.-22.10.) VI
IN DELO: Vaš teden bo tokrat precej razgiban in vznemirljiv. Mars in Saturn, ki se nahajata v vam sovražnem ozvezdju, lahko marsikoga spravita v težave. Bodite previdni tako pri delu kakor izven delovnega časa in pazite, da se vam ne nenadoma pripeti kaj neprijetnega. VI IN DRUGI: Nikar se v srčnih zadevah ne prenaglite. Ugodna bosta ponedeljek in sobota.
^ STRELEC 5f (22.11.-21.12.) VI
IN DELO: Napo-ved je za vas precej ugodna. Zvezde bodo pozitivno vplivale na vaše delo in osebno življenje. Srečne okoliščine bodo botrovale h gotovemu uspehu vaših načrtov. Posebno naklonjena vam bo prva polovica tedna. Četrtek in petek bosta za spoznanje neugodnejša. VI IN DRUGI: V veseli družbi se boste prav prijetno sprostili. Ugodna bosta torek in sreda.
AV
AV
VODNAR (20.1.-18.2.) VI IN
DELO: Teden bo še kar ugoden, vendar v začetku tedna za marsikoga precej mučen in naporen. Po vsej verjetnosti se boste morali srečati z nekaterimi neprijetnimi okoliščinami, ki pa jim boste uspešno kos. Izkoristite pozitiven vpliv zvezd v drugi polovici tedna. VI IN DRUGI: Harmonični odnosi z bližnjimi vam bodo v zadovoljstvo. Ugodna bosta petek in sobota.
BIK (20.4.-20.5.)
— VI IN DELO: \ Teden bo delovno ugoden in poln zanimivih priložnosti. Delo boste opravljali z večjo lahkoto kot običajno. Uspešno boste kos tudi nekaterim zahtevnejšim nalogam. Precejšnja je možnost izrednega zaslužka. Ponedeljek in torek vam ne bosta preveč naklonjena. VI IN DRUGI: Zvezde vam svetujejo, da posvetite več časa ljubljeni osebi. Ugodna četrtek in petek.
S
RAK (21.6.-21.7.)
- VI IN DELO: Napoved za vas tokrat ni ugodna. Nekatere zvezde so vam precej sovražne. Predvsem Mars pa vas bo lahko spravil v kakšne nepričakovane težave. Bodite povsod previdni in pozorni, posebno rojeni od 25. do 29. 6., da ne boste nehote žrtev nesrečnih okoliščin. VI IN DRUGI: Prisluhnite modrim nasvetom in se po njih tudi ravnajte. Ugodna dneva bosta četrtek in petek.
DEVICA (23.8.-22.9.) VI IN DELO: Obeta se vam zanimiv in uspešen teden. Zvezde so vam zelo naklonjene. Vse dni vas bosta spremljala dobra sreča in odlično počutje. To je primeren čas za uresničitev zastavljenih načrtov. Uspehi vas bodo ohrabrili in vam vlili zaupanja v lastne moči. VI IN DRUGI: Vzemite si več časa za pristnejši odnos z ljubljeno osebo. Ugodna dneva bosta četrtek in petek.
ŠKORPIJON (23.10.-21.11.) VI
IN DELO: Obeta se vam prav prijeten teden. Pri delu se vam bodo odprle nove ustvarjalne možnosti. Izkoristite naklonjene zvezde za najzahtevnejše načrte in uspelo vam bo. Prav gotovo se vam bo marsikaj premaknilo v zaželeni smeri. Torek in sreda ne bosta prav ugodna. VI IN DRUGI: Vaše razpoloženje bo vplivalo na odnose z bližnjimi. Ugodna bosta četrtek in petek.
KOZOROG (22.12.-19.1.) VI
IN DELO: Zaradi neugodnega položaja Saturna in Marsa v vašem ozvezdju bo teden precej utrudljiv in naporen. Precejšnja je možnost nepredvidljivih težav in konfliktov z okolico. Bodite previdni in se nikar ne prenaglite v odločitvah. Neugodna bo sobota. VI IN DRUGI: Izogibajte se žolčnih diskusij, ker vam ne prinesejo nič dobrega. Ugodna četrtek in petek.
RIBI (19.2.-20.3.)
^ f VI IN DELO: Vstopate v zelo za-nimiv in uspešen delovni teden. Zvezde so vam prijazne. Spremljala vas bo dobra sreča in prijetno razpoloženje. Marsikaj se vam bo premaknilo na bolje. Nikar ne zamudite ugodnih priložnosti. Četrtek in petek pa vam ne bosta preveč naklonjena. VI IN DRUGI: Nekdo bi bil zelo vesel vašega obiska. Ugodna dneva bosta nedelja in ponedeljek.
Pisava
odkriva
našo
notranjost
Ureja: SIMON BORUT POGAČNIK
<70	0 *<-*>■*>	-	--•-t-> 1 'P	*
6c>	&	^	/
n —	7-t.	AŽ7- AC----U. 7	- ■ *	"
Šifra: LE KAJ BOM ZVEDELA OD TEBE?
S tem, kar si dosegla, še nisi popolnoma zadovoljna. Tvoji cilji, upi in morda fantazijske slike so bile drugačne. Toda s svojo domiselnostjo, ki temelji na inteligenci, boš oziroma bi lahko dosegla več. Rada si v ospredju. Malce težje se vživljaš v ljudi okoli sebe. Tvoje zatrjevanje, da je že iz pisma razvidno (?), da si ženskega spola, je v nasprotju s prakso. Veš, večkrat imamo moški več ženskih lastnosti (anima) kot pa moških (animus) in seveda obratno. (Pripomba: izrazi anima in animus so iz kompleksne psiholigi-je C. G. Junga.) Morda gre tudi pri tebi za takšno razmerje? V tem ni nič tragičnega, le da ženske z večjo dozo ammusa streme _ k ukazovalnosti in obvladovanju situacij. Če
(in običajno tudi najdejo) partnerja z večjo animo, je zveza lahko zelo dobra. V takem primeru seveda pobudo prevzemajo partnerice, ki so lahko tudi zelo ustvarjalne in se rade ukvarjajo tudi s politiko. Z zelo podrobno analizo bi morda lahko dognali marsikatero podrobnost. Če te zanima, se ponovno oglasi. Lahko pa pošlješ tudi pisavo partnerja, s katerim si se najbolje razumela.
Šifra: AKROPOLA
Razvila si svoj pogled na svet in življenje. Veliko si se prilagajala in se še prilagajaš, kar ni narobe, če ni to takšne vrste prilagajanje, kjer moraš dušiti svojo pravo osebo in se podrejati drugim, ki so morda še precej manj pametni in inteligentni. Nasploh se na zunaj kažeš ali pa delaš precej skromno, čeravno nisi še uspela uresničiti vseh svojih želja tako glede položaja kot verjetno tudi poklica. In zdi se mi, da pri tebi želja le redkokdaj zmanjka. Kljub prilagajanju, o katerem sem ti že rekel, pa vseeno večkrat želiš imeti glavno besedo. Če ne drugje, pa vsaj v domačem okolju.
j	KUPON	Ì
|	za grafoioško analizo	ali pojasnila	|
|	Simona Boruta Pogačnika
|	sigla:.............................   |
I	Primorski dnevnik. 1. marca 1988	I
KRIŽ^	i	K À		
VODORAVNO:
1. avtor prvega slovenskega romana Deseti brat, 10. tekač na dolge proge Zatopek, 11. it. atlet (Alberto), 12. britanski otok, 13. makak brez vokalov, 15. priprava za ogrevanje, 16. kemijski simbol za erbij, 17. slovenski pisatelj (Filip), 19. kemijski simbol za radij, 20. zapiski s potovanja, 22. rimski hišni bogovi, 23. moško ime, 25. start, 28. Oskar Kjuder, 30. dežela na južnem pobočju Himalaje, 31. Stanislav Renko, 32. raztopina smole, 34. Kambodža, Italija in Norveška, 35. francoski pisatelj (Eugene), 36. znamka nemškega avto-
1	2	3	4		5		6	7	8	9
10							11			
12				13		14		15		
16			17				18		19	
		20						21		
	22					23				
24		25			26					27
28	29		30						31	
32		33		34				35		
36			37				38			
39										
mobila, 38. slovenski pisatelj (Jakob), 39. francoska cesarica.
NAVPIČNO:
1. dežela na Arabskem polotoku, 2. filmski igralec Sharif, 3. mamin ljubljenček, 4. italijanski spolnik, 5. kovna zlitina železa,_ 6. Reggio Calabria, 7. duhovni vodja Kranjske Čbelice, 8. trščica, 9. mesto ob Moravi, 13. ljubk. moško ime, 14. vodja moštva, 17. sveta knjiga Islama, 18. pilot formule ena Mansell, 20. paziti na pol, 21. nealkoholna pijača, 24. katastrofa, 26. pripovedništvo, 27. največji grški otok, 29. pokrivalo, 31. pristaniško mesto v Egiptu, 33. skala, 35. nord, izraz za smuči, 37. Livno, 38. Stjepan Urban.
REŠITEV
TI S '8£ !IT '££	'££ ua5I
•££ izans *!£ ipdp^ '6Z 'LZ te^gds -gz iuiojod pz l5I0S •IZ ized -oz JsBtn 81 •£I iupjadB^ 'H ^ajilPUI 'El -g Ubai ‘8 -dop 'L •g iopfaf ’S J; p tas £ ìjbuiO •Z mainar 'I :ONpidAVN
p z m-j p [ u p :\ ’6£
’8£ :Iado '9E :anS ’6£ <NDI TE :TB1 TE :'H'S TE !IBd -aN 'OE ! M'0 '8Z !T313?BZ iuobg oz UPI 'ZZ :sidoiod 'OZ '61 :uPIPX il |J3 '91 ijad Dl bppn Dl :uBlT :pao3 ‘ii Jtuig '01 :?Pjnf disof 'i IQNAVHOQOA



zimske
jske igre
Italijani in
Posebej za Primorski dnevnik JOŽE DEKLEVA
CALGARY — Končane so 15. zimske olimpijske igre, .najdaljše in najdražje zimske igre v zgodovini. Stale so skoraj neverjetno vsoto 1,1 milijarde kanadskih dolarjev, od njih pa pričakujejo okoli 60 milijonov dolarjev dobička. Vendar bo natančen obračun znan šele, ko bodo pod igre potegnile črto vse službe.
Igre so trajale 16 dni, bile so daljše kot vse druge doslej. Prireditelji so jih potegnili za štiri dni zlasti zaradi pritiska ameriške televizijske družbe ABC, ki je za svetovne pravice prenosov iz Calgaryja plačala 309 milijonov dolarjev. Mnogi komentatorji so ob koncu ugotovili, da so trajale predolgo; bile so raztegnjene in utrujajoče, zanimanje zanje je rastlo, a hkrati tudi padalo. To so bile igre, ki so bile povsem podrejene željam in interesu bogatega sponzorja. Televizija se je vtikala v vse, tudi v začetek prireditev, celo v stvari, ki so povsem v pristojnosti posameznih športnih zvez. Zato ni čudno, da se je tudi predsednik mednarodnega olimpijskega komiteja Samaranch zavzel, naj se naslednje ZOI leta 1992 v Albertvillu v Franciji vrnejo na klasičnih 12 dni trajanja.
Prireditelji pa so kljub vsemu imeli največ težav z vremenom. V Calgaryju ne pomnijo tako toplega februarja že od leta 1875. Zaradi vremena je bil marsikdaj pravi kaos. Malo je manjkalo, da bi topli prerijski veter »chino-ok« uničil igre. Veter je bil zlasti sovražen Canada Olimpie Centru, kjer stoje mogočne skakalnice. Zaradi prelaganja tekem je nastala prava panika. Prirediteljem so očitali, da so se hudo ušteli, ko so silno drage naprave po-
Naslednje ZOI naj bodo... v Trstu
Posebej za Primorski dnevnik SAŠA RUDOLF
CALGARY — Z daj pa je že res čas za končni obračun kanadskih olimpijskih iger, saj je tudi ogenj, ki nas je s svojim žarom s 191 m visokega stolpa v Calgaryju spominjal na svetovni praznik belega športa, usahnil. Za dokončni športni obračun pa bo treba počakati še nekaj dni. Za analizo olimpijskih dogodkov, tekmovalnih uspehov in porazov bodo na voljo prihodnji meseci, zdaj pa že lahko govorimo o oceni organizacije in o osebnem podoživljanju kanadskega Divjega Zahoda.
Morda ne bo odveč še enkrat poudariti pristnost domačinov, njihovo dobro voljo, da turistu in olimpijskemu gostu pomagajo na vsakem koraku, se mu približajo, načnejo z njim pogovor, ki se neizbežno prične z vprašanjem »Where you come from?«
- »Od kod prihajate?«. Že v tem vprašanju je začutiti značaj, radovednost, navdušenje, da so se v Calgaryju zbrale množice iz vseh krajev sveta. Povsem drugačen prvi kontakt kot na Primer v Latinski Ameriki, kjer je bilo prvo vprašanje »Como le gusta el mio pais?« - »Vam ugaja moja dežela?«.
Polna sproščenost torej, skoraj otroško naivno navduševanje tudi za pobude, nad katerimi bi se pri nas zmrdovali. Ploskanje za vsakogar, tudi za povsem ponesrečeno izvedbo komedije Walsh Sharon Pollatk v cal-parskem gledališču Matha Cohen Theatre, ki bi ji obiskovalci tržaškega oli goriškega Kulturnega doma zaploskali le s kazalcem.
Calgary pa je obenem dokazal, da je moč zimske igre odslej prirejati kjerkoli in v katerihkoli vremenskih Pogojih. Po vremenski sliki so bile bolj spomladanske kot zimske igre, saj se je temperatura v zadnjih dneh vrtela od 8 do 18 stopinj nad ničlo, snega - v mesecu dni so izmerili le 3 mm padavin - snega, pravega, pa v zadnjih dveh tednih sploh v mestu nismo videli. Na smučinah Nakiske in Conmora so zanj poskrbeli topovi in kemikalije.
Calgary je tudi spremenil dopisnike in gledalce v večne popotnike, saj se zdaj nihče več ne škandalizira, da so tekmovališča na 100 ali več kilometrov oddaljena. Kako ne bi pritrdili generalu Carlu Valentinu, poveljniku težaške finančne straže, ki je kot zelo Verjetni bodoči predsednik italijanske smučarske zveze dejal, da bi lahko tudi Trst gostil zimske olimpijske l9re, saj so smučine v Trbižu oddaljene od Trsta približno tako kot Canmor m Nakiska od Calgaryja.
Jugoslovani zadovoljni
stavili na izpostavljenem mestu, kjer pred vetrom ni miru.
Najbolj neposrečena takmovališča so bila vsekakor v Nakiski, kjer so sicer alpske proge ustrezale olimpijski konkurenci, vendar so bile proge za tehnične discipline za gledalce le težko dosegljive, le s sedežnico. Zato so prav te discipline imele najmanj gledalcev. Med alpskimi programi je vsekakor prednjačil izreden veleslalom za moške, ki je bil prav gotovo eden naj lepših na svetu, medtem ko sta bili slalomski takmovališči dokaj preprosti, oba smuka pa sta nekatere tekmovalce in tekmovalke kar navdušila.
Prireditelji na hitro ocenjujejo, da je tekmovanja gledalo neposredno malo manj kot poldrugi milijon ljudi, vendar pa je pol milijona vstopnic ostalo neprodanih, vse to zlasti zaradi prelaganja tekem. Po tej plati so prireditelji vseeno zadovoljni, manj pa s tem, da njihovi reprezentantje in reprezen-
SZ	KOLAJNE 11	9	9
NDR	9	10	6
Švica	5	5	2
Finska	4	1	2
Švedska	4	0	2
Avstrija	3	5	2
Nizozemska	3	2	2
ZRN	2	4	2
ZDA	2	1	3
Italija	2	1	2
Francija	1	0	1
Norveška	0	3	2
Kanada	0	2	3
Jugoslavija	0	2	1
ČSSR	0	1	2
Japonska	0	0	i
Liechtenstein	0		0	i
tantke niso osvojili nobene zlate kolajne, čeprav je priprave na olimpijske igre doma kanadska vlada vložila kar 25 mili-
jonov dolarjev.
Jugoslovanska reprezentanca je Calgary zapustila z velikim zadovoljstvom. Dve srebrni in ena bronasta kolajna so izkupiček, ki ga jugoslovanski športniki na zimskih olimpijskih igrah še niso dosegli. V reprezentanci so se zlasti odlikovali skakalci na čelu z Matjažem Debelakom, junakinja alpske ekipe pa je bila po pričakovanju Mateja Svet, ki je v dramatičnem boju osvojila srebrno kolajno v slalomu. Moški del alpske vrste, ki je ostal brez ponesrečenega Bojana Križaja, je zapustil dober vtis, čeprav ni posegel v boj za kolajne.
Italijani so sicer ostali brez pričakovanega uspeha v sankanju, smučarskih tekih, toda vse to je nadomestil junak Nakiske Alberto Tomba, ki je na teh olimpijskih igrah postal pravi kralj alpskih disciplin. Tomba pa olimpijske publike v Calgaryju ni osvojil le z dvema zasluženima zlatima kolajnama, temveč tudi s svojo živahno neposrednostjo, ki jo ni hranil ne v stiski pred pomembnimi starti, prav tako pa tudi v urah velikega olimpijskega zmagoslavja.
Po pričakovanju je osvojila največ kolajn Sovjetska zveza, za njo pa NDR, Švica in Avstrija, medtem ko bi Italija s kako kolajno več utegnila na lestvici prehiteti celo Finsko in Švedsko, državi, ki sta po
tradiciji vselej v ospredju zimskih športov.
Nekatere reprezentance so zapustile olimpijsko mesto Calgary že pred slovenskim koncem iger, med njimi večina alpskih smučarjev in smučark, ki jih že čakajo nove tekme za svetovni pokal. Zanje ne bo zasluženega počitka po olimpijskih igrah. Tako je v športu, tekme se vrste druga za drugo.
Presrečni sovjetski hokejisti
Po zaključku hokejske tekme med Sovjetsko zvezo in Švedsko je bilo veselje med sovjetskimi hokejisti nepopisno. Z zmago s 7:1 so namreč povsem zasluženo osvojili zlato kolajno. Ze res, da so zadnjo tekmo presenetljivo z 2:1 izgubili s »srebrnimi« Finci, vendar pa je bil ta izid važen le za Skandinavce, ki so se tako prebili do drugega mesta.
SMUČANJE - ŽENSKE
Smuk: 1. Marina Kiehl (ZRN), 2. Brigitte Oertli (Švi.), 3. Karen Percy (Kan.)
Slalom: 1. Vreni Schneider (Švi), 2. Mateja Svet (Jug.), 3. Christa Kinsho-fer (ZRN)
Veleslalom: 1. Vreni Schneider (Švi.), 2. Christa Kinshofer (ZRN), 3. Maria Walliser (Švi).
Superveleslalom: 1. Sigrid Wolf (Av.), Michela Figini (Švi.), Karen Percy (Kan.).
Kombinacija: 1. Anita Wachter (Av.), 2. Brigitte Oertli (Švi.), 3. Maria Walliser (Švi.).
SMUČANJE - MOŠKI
Smuk: 1. Pirmin Zurbriggen (Švi.), 2. Peter Mueller (Švi.), 3. Franck Piccard (Fra.).
Slalom : 1. Alberto Tomba (It.), 2. Frank Woerndl (ZRN), 3. Paul From-melt (Lie.).
Veleslalom: 1. Alberto Tomba (It.), 2. Hubert Strolz (av.), 3. Pirmin Zurbriggen (švi).
Superveleslalom: 1. Franck Piccard (Fra.), 2. Helmut Mayer (Av.), 3. Lars Eriksson (Šve).
Kombinacija: 1. Hubert Strolz (Av.),
2.	Bernard Gstrein (Av.), 3. Paul Acco-la (Švi.).
NORDIJSKE DISCIPLINE -ŽENSKE
Tek na 5 km: 1. Marjo Matikainen (Fin.), 2. Tamara Tihonova (SZ), 3. Vida Vencene (SZ).
Tek na 10 km: 1, Vida Vencene (SZ), 2. Raissa Smetanina (SZ), 3. Marjo Matikainen (Fin.).
Tek na 20 km: 1. Tamara Tihonova (SZ), 2. Anfissa Recova (SZ), 3. Raissa Smetanina (SZ).
Štafeta 4x5 km: 1. SZ, 2. Norveška,
3.	Finska.
NORDIJSKE DISCIPLINE -MOŠKI
Tek na 15 km: 1. Mihail Devjatjarov (SZ), 2. Pal -Gunnar Mikkelsplass (Nor.), 3. Vladimir Smirnov (SZ).
Tek na 30 km: 1. Aleksej Prokauro-rov (SZ), 2. Vladimir Smirnov (SZ), 3. Vegard Ulvang (Nor.).
Tek na 50 km: 1. Gunde Svan (Šve.),
2.	Maurilio De Zolt (It.), 3. Andy Greu-enfelder (Švi.)
Štafeta 4x10 km: 1. SZ, 2. Norveška,
3.	Finska.
Nordijska kombinacija - posamezniki: 1. Hìppolyt Kempf (Švi.), 2. Klaus Sulzenbacher (Av.), 3. Aliar Levandi (SZ).
Nordijska kombinacija - ekipno: 1.
ZRN, 2. Švica, 3. Avstrija.
BIATLON
10 km: 1. Frank Peter Roetsch (NDR), 2. Valerij Medvetcev (SZ), 3. Sergej Čepikov (SZ).
20 km: 1. Frank Peter Roetsch (NDR), 2. Valerij Medvetcev (SZ), 3. Johann Passler (It).
4x7,5 km: 1. SZ, 2.ZRN, 3. Italija.
SMUČARSKI SKOKI
70 m: 1. Matti Nykaenen (Fin.), 2. Pavel Ploc (Češ.), 3. Jiri Malec (Češ.).
90 m: 1. Matti Nykaenen (Fin.), 2. Erik Jahnsen (Nor.), 3. Matjaž Debelak (Jug.).
Ekipno - 90 m: 1. Finska, 2. Jugoslavija, 3. Norveška.
UMETNOSTNO DRSANJE
Posameznice: 1. Katarina Witt (NDR), 2. Elisabeth Manley (Kan.), 3. Debi Thomas (ZDA).
Posamezniki: 1. Brian Boitana (ZDA), 2. Brian Orser (Kan.), 3. Viktor Petrenko (SZ).
Pari: 1. Ekaterina Gordeeva - Sergej Grinkov (SZ), 2. Elena Valova - Oleg Vasiljev (SZ), 3. Jill Watson - Oppe-gard (ZDA).
Plesni pari: 1. Natalija Bestemjano-va - Andrej Bukin (SZ), 2. Marina Kli-mova - Sergej Ponomarenko (SZ), 3. Tracy Wilson - Robert McCall (Kan).
HITROSTNO DRSANJE -ŽENSKE
500 m: 1. Bonnie Blair (ZDA), 2. Christa Rothenburger (NDR), 3. Karin Kania Anke (NDR).
1.000	m: 1. Christa Rothenburger (NDR), 2. Karin Kania Enke (NDR), 3. Bonnie Blair (ZDA)
1.500	m: l.Yvonne Van Gennip (Niz.), 2. Karin Kania Enke (NDR), 3. Andrea Ehrig (NDR).
3.000	m: 1. Yvonne Van Gennip (Niz.), Andrea Ehrig (NDR), Gabi Zan-ge (NDR).
5.000	m: 1. Yvonne Van Gennip (Niz.), Andrea Ehrig (NDR), Gabi Zan-ge (NDR).
HITROSTNO DRSANJE - MOŠKI
500 m: 1. Jens Uwe Mey (NDR), 2. Jan Ykema (Niz.), 3. Akira Kuroiwa (Jap.).
1.000	m: 1. Nikolaj Gouljajev (SZ), 2. Jens Uwe Mey, 3. Igor Gelezovski (SZ).
1.500	m: 1. Andre Hofmann (NDR), 2. Eric Flaim (ZDA), 3. Michael Hod-scheff (Av.).
5.000	m: 1. Tomas Gustafson (Šve.), 2. Leo Visser (Niz), 3. Gerard Kemkers (Niz.).
10.000	m: 1. Tomas Gustafson (Sve.), 2. Michael Hodscheff (Av.), 3. Leo Visser (Niz.).
HOKEJ
1. SZ, 2. Finska, 3. Švedska.
SANKANJE
Posamezniki:l. Jens Mueller (NDR), 2. Georg Hackl (ZRN), 3. Juri Karčen-ka (SZ).
Dvosedi: 1. NDR, 2. NDR, 3. ZRN. Posameznice: 1. Steffi Walter (NDR), 2. Ute Oberhoffner (NDR), Cer-stin Schmidt (NDR).
BOB
Dvosedi: 1. SZ 1, 2. NDR 1, 3. NDR
2.
Štirisedi: 1. Švica 1, 2. NDR 1, 3. SZ
2.
Skoki: Nykànen in Jugoslovani
Posebej za Primorski dnevnik OTO GIACOMELLI
CALGARY — Nikakršnega dvoma ne more biti, olimpijski program v smučarskih skokih je minil v znamenju neprekosljivega finskega super-šampiona Mattija Nykànena in jugoslovanske skakalne reprezentance. Mogoče drugi del te trditve zveni neskromno, če seveda ne upoštevamo, da so Finska, Norveška in ČSSR, ki so poleg naše vrste osvojile olimpijska odličja, države, ki so vajene kolajn v tej smučarski disciplini. Jugoslavija pa se je na 15. zimskih olimpijskih igrah šele uvrstila v krog skakalnih velesil.
Jugoslovanska bilanca je zares sijanja. Ne glede na to, da so na srednji olimpijski skakalnici naši fantje za las in nezasluženo ostali brez kolajne. Sodniki se, to je že stara bolezen tega športa, tudi v Calgaryju niso posebej proslavili. Miranu Tepešu so dobesedno ukradli zasluženo bronasto kolajno na srednji skakalnici. Seveda te ugotovitve, ki se opirajo na analizo tega tekmovanja, opravila jo je sodniška komisija mednarodne smučarske zveze, ne morejo spremeniti izida. Zal se je treba sprijazniti z dejstvom, da so skakalci velesil objektivno protežira-ni. Odvisno pač od sestave sodniške peterice, da pa bomo po teh igrah tudi mi lahko računali z večjo naklonjenostjo mednarodnih sodnikov.
Bilo pa bi tudi neobjektivno, če bi se izogibali pogledati resnici v oči. Velikansko priložnost, ki se nam je
ponujala že na tem prvem tekmovanju na igrah, smo zapravili sami, se pravi naši skakalci, ki so se znašli pod silovitim psihičnim pritiskom bližine tako zaželjene prve kolajne v zgodovini jugoslovanskega skakanja.
Zato pa je bila rehabilitacija naše vrste z zapravljeno priložnostjo več kot blesteča. Matjaž Debelak je izpolnil našo davno željo, zares na šampionski način, saj je kolajno osvojil z drugim skokom, v katerem je edini na teh olimpijski igrah dosegel večjo daljavo od letečega Finca. Toda bilo bi nekorektno, če bi ob tej bronasti kolajni spregledali odlični uvrstitvi, 9. mesto mladega nadarjenega Matjaža Zupana in 10. Mirana Tepeša, našega prekaljenega, vendar pogosto nesrečnega skakalca. Jugoslavija je bila edina med vsemi državami, ki je imela v prvi deseterici na tem tekmovanju kar tri skakalce, kar govori o izredni moči naše ekipe.
To se je potrdilo tudi dan kasneje na ekipnem tekmovanju. Finci se morajo za zlato kolajno zahvaliti predvsem svojemu najboljšemu orožju, sicer bi bili od naših zanesljivo poraženi. Svoj pričakovani delež je dodal tudi »enfant terrible« našega skakanja Primož Ulaga, v drugem skoku za nekaj točk boljši od olimpijskih ekip prvakov. Boj za zmago smo izgubili častno, z razliko vsega 8,9 točke, zato pa smo pred tretjeuvrščenemi Norvežani imeli naskok 29,4 točke.
Nobenega dvoma torej ni, da je naše strokovno vodstvo imelo srečno roko s strategijo priprav, še zlasti za-
ključnih, saj se niti eni in drugi reprezentanci ni v taki meri posrečilo, da bi vsi njeni tekmovalci - pri naših je treba k uspešni četverici prišteti tudi Rajka Lotriča - na olimpijskih igrah pokazali vrhunsko formo. To je namreč treba ločiti od spodrsljajev, ki so v skokih zaradi narave te discipline možni tudi tedaj, ko je skakalec še tako zanesljiv. Tudi na 15. zimskih olimpijskih igrah se je pokazalo, da je svetovni vrh kljub premoči Mattija Nykanena vse bolj strnjen. Na obeh individualnih tekmovanjih so se med petnajsterico najboljših uvrstili skakalci iz devetih držav (v moškem veleslalomu denimo le sedem držav), tako da se je v glavnem ponovila podoba s tekmovanj za svetovni pokal.
Najhujši debacle so doživeli skakalci Nemške demokratične republike, ki iz Kanade izhajajo le s skromnim devetim mestom olimpijskega zmagovalca na srednji skakalnici v Sarajevu Weissplogom. Z zelo kislimi obrazi so olimpijsko prizorišče zapustili tudi skakalci Avstrije, reprezentance, ki je v minulem desetjetju odločilno krojila razplet največjih tekmovanj v svetu. To je seveda presenetljivo, toda zlasti Nemška demokratična republika že nekaj let vztrajno tone pod povprečje, nikakor ne najde pot iz hude krize. Zelo podobno je na začetku kazalo tudi Norvežanom, ki jim je zato tudi najbolj prišla prav dolga pavza med prvim in drugim tekmovanjem. Njihovo čast je rešil novi veliki up Eric Johnsen, ime, ki ga bomo prihodnja leta zanesljivo še mnogokrat slišali.
Danilo Štoka
»Športnim dogodkom sledim redno,« nam je povedal motociklist Danilo Štoka s Proseka. »Seveda tudi olimpijskim igram. V skladu z mojo športno specializacijo so mi posebno všeč visoke hitrosti. Ogrevam se za smuk in tudi za bob. Zelo mi je všeč tudi hokej. Posebno pa bliskovite spremembe pri dinamiki igre.«
Zanima nas tvoja morebitna želja po vodenju boba.
»Verjetno je precenjevanje nevarnosti pri tej panogi pretirano. Včasih se lahko več tvega pri nižjih hitrosti-hin manj ob večjih. Konec koncev vsak pilot razume, koliko res velja in primerno uravnava stopnjo, do katere lahko tvega.«
Na olimpijske igre so prodrle panoge, ki so zelo malo razširjene. Kako ocenjuješ odsotnost motorističnih športov?
»Z olimpijskim statusom motociklizma bi bil seveda zadovoljen. Motoristični šport pa je neposredno povezan s čisto trgovsko in industrijsko reklamo in ga zato v olimpijskih krogih ne priznavajo za svojega. Če pa zadevo po-bliže pogledamo, vidimo, da so razni športniki, ki nastopajo na olimpijskih igrah kot amaterji, finančno celo na boljšem kot mnogi avtomobilski piloti in motociklisti. Poleg tega se olimpijski znak danes uradno izkorišča na podlagi točnih pogodb, (bk)
Nogomet: v prihodnji sezoni
V A ligi po trije tujci
RIM Na zasedanju vsedržavnega sveta italijanske nogometne zveze FIGC, ki se je začelo v petek in končalo v soboto, so sprejeli nekaj bistvenih sklepov, ki bodo vsaj delno spremenili ali vplivali na potek bodočih italijanskih profesionalnih nogometnih prvenstev. S prihodnjo sezono bodo namreč lahko ekipe v A ligi uvrščale kar tri tujce, takoj po svetovnem prvenstvu v Italiji leta 1990 pa bodo lahko celo drugoligaška moštva nakupila po enega tujca.
Atletika: nov SR v skoku v višino
ZAHODNI BERLIN - Zahodni Nemec je Thraenhardt je z znamko 2,42 m postavil nov dvoranski rekord v skoku v višino. Prejšnji rekord (2,41 m) je pripadala Švedu Sjoebergu. Slednjemu pa pripada svetovni rekord na prostem (2,42 m)
Smučanje: že danes za svetovni pokal
CALGARY — Pravkar so se zaključile 15. ZOI, ko se danes na Grouse Mountainu nadaljujejo tekmovanja za svetovni pokal. Na sporedu bo zadnji veleslalom v sezoni.
totocalcio
Avellino - Fiorentina	X
Como - Pisa	X
Empoli - Ascoli Milan - Sampdoria	1
	1
Pescara - Napoli	2
Roma - Juventus	1
Torino - Cesena	X
Verona - Inter	X
Spai - Ancona	X
Sarzanese - Lodigiani	X
Giorgione - Chievo	X
Siracusa - Vigor Lamezia	1
Valdiano - Sorrento	X
KVOTE	
13 (2.814 dobitnikov)	4.070.000 lir	
12 (60.958 dobitnikov)	186.900 lir	
Italijanska A liga
IZIDI 20. KOLA
Avellino - Fiorentina 1:1, Como -Pisa 0:0, Empoli - Ascoli 2:0, Milan -Sampdoria 2:1, Pescara - Napoli 0:1, Roma - Juventus 2:0, Torino - Cesena 2:2, Verona - Inter 1:1.
LESTVICA
Napoli 35, Milan 30, Roma 27, Sampdoria 24, Inter 22, Torino 21, Verona 20, Juventus 19, Pescara 18, Cesena 17, Fiorentina 16, Pisa 15, Ascoli 14, Como 14, Avellino 12, Empoli 11.
PRIHODNJE KOLO
Ascoli - Como, Cesena - Avellino, Fiorentina - Torino, Juventus - Inter, Milan - Verona, Napoli - Roma, Pisa -Empoli, Sampdoria - Pescara.
Italijanska A-1 liga
IZIDI 24. KOLA
Divarese - Tracer 105:97, Scavolini -Allibert 111:99, Enichem - Roberts 112:90, Hitachi - Brescia 119:118, Be-netton - Snaidero 102:95, Arexons - S. Benedetto 100:86, Dietor - Wuber 106:100, Bancoroma - Irge 85:69.
LESTVICA
Divarese 38, Tracer 34, Snaidero 32, Scavolini 32, Arexons 30, Dietor 30, Enichem 26, Allibert 24, S. Benedetto 20, Wuber 20, Bancoroma 20, Benetton 20, Hitachi 20, Roberts 18, Irge 14, Brescia 6.
PRIHODNJE KOLO
Benetton - Tracer, Bancoroma - Snaidero, Allibert - Arexons, S. Benedetto - Dietor, Divarese - Scavolini, Irge -Enichem, Wiiber - Hitachi, Roberts -Brescia.
Italijanska A-2 liga
IZIDI 24. KOLA
Yoga - Facar 86:71, Jolly - Riunite 73:68, Spondilatte - Biklim 92:82, Alno -Annabella 117:91, Maltinti - Sabelli 63:55, Cuki - Dentigomma 94:88, Segaf-redo - Fantoni 91:85, Standa - Sharp 100:93.
LESTVICA
Riunite 40, Yoga 40, Alno 32, Jolly 32, Sharp 30, Standa 28, Fantoni 26, Annabella 24, Maltinti 22, Facar 20, Sabelli 16, Segafredo 16, Spondilatte 16, Biklim 14, Dentigomma 14, Cuki 14.
PRIHODNJE KOLO
Cuki - Fantoni, Riunite - Alno, Yoga - Standa, Sharp - Spondilatte, Sabelli -Jolly, Biklim - Facar, Segafredo - Dentigomma, Annabella - Maltinti.
Italijanska B-1 liga
IZIDI 22. KOLA
Ancona - Arese 69:67, Ragusa - Cagliari 117:89, Montegranaro - Modena 66:77, Mister Day - Perugia 97:83, Varese - Castor 89:88, Imola - Stefanel 93:90, Roma - Trapani 77:89, Sassari -Citrosil 82:84.
LESTVICA
Citrosil 42, Arese in Imola 30; Mister Day 26, Stefanel in Montegranaro 24, Castor in Modena 22; Sassari in Varese 20; Roma in Trapani 18; Cagliari in Ragusa 16; Perugia in Ancona 12.
1. JUGOSLOVANSKA LIGA
IZIDI 18. KOLA
Smelt Olimpija - Zadar 99:86; C. zvezda - Jugoplastika 86:90; Borac -Šibenka 74:75; Budučnost - MZT 79:81; Cibona - Bosna 102:96; Partizan - IMT 109:96.
LESTVICA
Jugoplastika 36; Cibona 28; Smelt Olimpija in Partizan 22; Zadar, Siben-ka, C. zvezda in IMT 16; Bosna 14; Borac, Budučnost in MZT 10.
PRIHODNJE KOLO
Budučnost - C. zvezda; MZT - Cibona; Bosna - Partizan; IMT - Smelt Olimpija; Zadar - Borac; Šibenka - Jugoplastika.
Nogomet: v 22. kolu 2. amaterske lige (skupina F)
Vesna se še vedno dobro drži
EDILE ADRIATICA - VESNA 0:0
VESNA: Savarin, Švab, Ridolfo, Pe-tagna, Rados, F. Candotti, Pichierri, Barilla, Kostnapfel, Naldi, R. Candotti.
Vesna je v nedeljo izpeljala svojo najboljšo prvenstveno tekmo. Še zlasti se izkazala sredina, ki je igrala zares edinstveno. Akcij in priložnosti torej ni manjkalo, domačini pa niso v prvem polčasu pokazali nič posebnega. Kriški napadalci so se izkazali z lepimi streli izven kazenskega prostora. Vesna bi lahko v tem polčasu dosegla vsaj dva zadetka, toda žal so bili zaključki prešibki.
V drugem polčasu so Križani še naprej napadali in imeli vsaj tri stoodstotne priložnosti, ki so se v glavnem ponudile radodarnemu Naldiju, ki zaradi velikega doprinosa na sredini in v obrambi ni bil v ključnih trenutkih dovolj priseben. Lepa priložnost se je ponudila tudi Barilli. Proti koncu tekme so Križani s silnim strelom z velike razdalje zadeli še prečko, tako da lahko mirne duše rečemo, da bi lahko zmagali z nekaj zadetki prednosti. V zadnjih minutah so domačini, predvsem zaradi kriške nezbranosti, imeli dve resni priložnosti, pred najhujšim pa je svoje obvaroval Naldi. Torej edino, kar je Vesni manjkalo, je bil zadetek. V kriškem taboru je treba prav vse pohvaliti, še zlasti Barillo, ki je odigral svoje najboljše srečanje v tem prvenstvu. (A. Kostnapfel)
CAMPI ELISI - ZARJA	1:0 (1:0)
ZARJA: Kočevar, Gotti, Grgič, Franko (Abrami v 74'), Samese, Fonda, Kalc, Bon, Antonič, Auber, Franza.
Bazovci so spet izgubili, tudi tokrat proti neposrednemu tekmecu v boju za obstanek v ligi. Glede na prikazano igro pa si poraza res niso zaslužili, saj
so vso tekmo bili boljši od domačinov. Toda tudi to srečanje se je za Bazovce pričelo pod nesrečno zvezdo, saj so že po 16 minutah igre nerodno prejeli gol: od Sameseja se je namreč žoga nesrečno odbila v mrežo. Po zadetku se je pričel monolog zarjanov. Najprej je izredno priložnost imel Bon, ko se je predstavil sam pred vratarjem, ki je žogo odbil prav do Bona, slednji pa je tedaj prešibko streljal. Le minuto zatem se je priložnost ponudila Franzi, nato je bil na vrsti Antonič, ki je lepo podal do Auberja, le-ta pa je preveč okleval. V prvem polčasu bi lahko našteli še precej takih situacij pred vrati Tržačanov. V drugem delu je Zarja silovito pritisnila in resno zaposlila domačo obrambo. Tako je v 53. min. Auber zadel vratnico, kmalu zatem pa je domači vratar po novem strelu prav Auberja z drznim posegom rešil mrežo. V 81. min. se je lepa priložnost ponudila Abramiju, ki je že premagal vratarja, a branilec je s same gol črte žogo odbil v kot. Zadnjo priložnost je imel Franza, njegov strel pa je končal za las nad prečko. (Big)
KRAS - ZAULE RABUIESE	0:1
STRELEC: Atena v 44'
KRAS: Mezzavilla, Segulin, Pisani, Fanigliuolo, D. Škabar, Martini, Granata, Purič, Mosetti, Testoni (A. Škabar v 63'), Gašperšič.
Kljub uspehu pred tednom dni je Kras še vedno v globoki krizi. Proti Žaveljčanom pa bi si rdeče-beli zaslužili vsaj točko. V nekaterih trenutkih jim je namreč sreča obrnila hrbet, naleteli pa so tudi na odlično razpoloženega vratarja Canzianija, ki je bil pravi protagonist tekme: pri rezultatu 1:0 je namreč v 72. min. celo ubranil 11-metrovko, ki jo je streljal Mosetti.
Nogomet: v B skupini 1. amaterske lige
Primorje rešilo točko
Začetek srečanja je bil za domačine nadvse spodbuden, čeprav je najprej Pisani tik pred vrati z glavo zapravil edinstveno priložnost, nato pa je poskusil srečo še Škabar, vendar je bil vratar tudi tokrat na mestu, nekaj minut prej pa se je podaja Granate odbila od vratnice. Takoj v naslednji akciji pa so gostje z Milanesejem ogrozili Krasova vrata, a to je bil njihov edini resni strel. Omenimo še silovit strel Pisanija v 20. minuti. Na žalost pa so prav v trenutku, ko je imel Kras gladko terensko premoč, gostje povedli z naključnim zadetkom Atene. Napad Elinijevih varovancev se je v drugem polčasu nadaljeval in v prvih minutah je imel Gašperšič priložnosti, kakršne zadnje čase dokaj poceni zapravlja. Pravi naval pa so opravili v zadnjih 10 minutah, v napadu pa je bil najbolj aktiven branilec Fanigliuolo, ki pa je zaradi svoje neizkušenosti v napadu žal nerodno zapravil dvoje 100-odstot-nih priložnosti. (Z.S.)
IZIDI 22. KOLA: Edile Adr. - VESNA 0:0, Giarizzole - Muggesana 0:4, S. Luigi VB - Opicina 1:0, C. Elisi -ZARJA 1:0, Stock - CGS 2:0, Super-caffè - S. Nazario 3:1, KRAS - Zaule Rab. 0:1, S. Sergio - Buttrio 1:1.
LESTVICA: S. Sergio 33, Muggesana 30, Edile Adriatica in VESNA 28, Buttrio 26, CGS 25, Opicina 24, Zaule Rabuiese 21, C. Elisi 20, S. Luigi Vivai Busa in Supercaffè 19, KRAS in Giarizzole 18, ZARJA 17, Stock 14, S. Nazario 12.
PRIHODNJE KOLO (6.3.): S. Sergio - KRAS, Zaule Rabuiese - Supercaffè, S. Nazario - Stock, CGS - C. Elisi, ZARJA - S. Luigi VB, Opicina - Giarizzole, Muggesana - Edile Adriatica, Buttrio - VESNA.
PRIMORJE - SANGIORGINA 2:2
(0:1)
STRELCI: Prašnikar v 35' (avtogol), Finco v 61', Pase v 88', Nicoloro v 90'
PRIMORJE: Calligaris, Rojaz, Fav-retto, Pipan, Prašnikar, Husu (Manzin v 74'), Nicoloro, Pase, Zurini, Milani (Coslovich v 66')
Ko so že vsi mislili, da je poraz rde-če-rumenih neizbežen, so Prosečani v zadnji minuti, torej le dve minuti po prvem zadetku, izenačili. Sangiorgina je obakrat precej posrečeno prišla do gola, vendar je domačine le spravila v težave, čeprav je bila brez petih standardnih igralcev, ki pa so jih dobro nadomestili zelo mladi soigralci.
Pri Primorju je manjkal Antoni, igra Prosečanov pa tokrat ni bila na ravni drugih tekem. Tako v 1. kot v 2. polčasu pa so naši le imeli rahlo terensko premoč in najbolj nevarne akcije so bile njihove. Gostje so prvi zadetek dosegli, ko je srednji napadalec po prostem strelu posegel z glavo, žoga je zadela Prašnikarja in zatresla mrežo. Prosečani so imeli dve priložnosti, a obakrat je žoga šla mimo vrat.
V drugem polčasu velja omeniti močan udarec Milanija ter lepo akcijo med Pipanom, Zurinijem in Nicolo-rom, ob strelu slednjega pa je bil vratar na mestu. Nekaj minut kasneje so gostje prestregli podajo na sredini in napadalec je v protinapadu prodrl v kazenski prostor, kjer je Calligaris zakrivil prekršek. Vratar je sicer strel iz 11 metrov odbil, do žoge pa je prvi prišel Finco in podvojil. Domačini so odločno reagirali, tako da je branilec gostov moral žogo odbiti na gol črti po Prašnikarjevem udarcu z glavo. Vratar je nato zelo lepo posegel po podaji Nicolora in zaključnem Coslo-vichem udarcu z glavo. Dve minuti pred koncem je Pase z lepim udarcem
z glavo s težkega položaja le zmanjšal razliko, v zadnji minuti pa je Nicoloro v gneči v kazenskem prostoru z močnim strelom le izenačil. (M.Š.)
IZIDI 22. KOLA: Lignano - Costalunga 1:0, PRIMORJE - Sangiorgina 2:2, S. Canzian - Palmanova 1:1, Per-coto - S. Giovanni 1:1, Sevegliano -Pieris 2:0, Gradese - Ponziana 0:0, Fortitudo - Latisana 0:0, Ronchi - Fi-umicello 4:1.
LESTVICA: Sevegliano 30, S. Giovanni 28, Costalunga in Palmanova 26, Ponziana in Ronchi 24, Lignano 23, S. Canzian in Sangiorgina 22, Gradese 21, Percoto 20, Fortitudo in PRIMORJE 19, Latisana 18, Fiumicel-lo in Pieris 15.
PRIHODNJE KOLO (6. 3.): Ronchi -Fortitudo, Latisana - Gradese, Ponzi-na - Sevegliano, Pieris - Percoto, S. Giovanni - S. Canzian, Palmanova -PRIMORJE, Sangiorgina - Lignano, Fiumicello - Costalunga.
totip
1.	— 1. Alpolo	1
	2. Copioso	X
2.	— 1. Eveltim	2
	2. Day CM	1
3.	— 1. Estenio	X
	2. Fuggi Sca	X
4.	— 1. Dieceu	1
	2. Ernibel	X
5.	— 1. Alexander	2
	2. Baronio	X
6.	— 1. Eferding	2
	2. Elviroga	X
	KVOTE	
12 (39 dobitnikov)
11 (1002 dobitnikov) 10 (10790 dobitnikov)
31.588.000	lir
1.217.000	lir
110.500	lir
Nogomet: v 3. amaterski ligi (skupina I) Juventina sama na vrhu
SKUPINA I
JUVENTINA - SAN LORENZO 3:0
(1:0)
STRELCA: Kaus v 43'in v 80', Cingerli v 70'
JUVENTINA: Molinari, Chizzolini, Travagin, Trevisan, Krpan, Kaus (Te-gas),Cingerli, Del Negro, Tabaj, Ser-mino, Marvin.
Po. gladki zmagi proti enajsterici San Lorenzo so Standrežči sami na čelu razpredelnice. Pro Farra in Mari-ano, ki sta vodila na lestvici pred zadnjim kolom, sta namreč doživela presenetljiva poraza pred domačim občinstvom, kar je spretno izkoristila Juventina, ki se je tako povzpela na začasno prvo mesto. Grionovi varovanci so potrdili, da so trenutno v dobri formi, in so si zasluženo izbojevali tretjo zaporedno zmago, saj so bili stalno boljši nasprotnik. (Maja)
SAGRADO - SOVODNJE 1:1 (0:0)
STRELEC: Tomšič v 70'
SOVODNJE: Uršič, Devetak, Gulin, Hmeljak, Gomišček, Čevdek, Grillo, Vižintin, Pahor, A. Fajt, Tomšič.
Po seriji pekočih porazov je sovo-denjska ekipa iztrgala presenetljiv remi v Zagraju. Marsonovi varovanci so bili tokrat zelo blizu prvega prvenstvenega uspeha, saj so domači nogometaši izenačili šele v 92. minuti, potem ko se je našim igralcem že nasmihala zmaga.
Sovodenjci so končno igrali zelo borbeno in kljub temu, da so nastopili v nepopolni postavi, so zelo dobro zapirali prostor na sredini in tudi v obrambi, tako da so domačini le nekajkrat ogrozili Uršičeva vrata. V 70. minuti so naši igralci tudi zasluženo povedli. V zadnjih minutah je bila tekma
zelo razburljiva, ker so se domačini odločno podali v napad, da bi izenačili. To jim je tudi uspelo prav v poslednjih sekundah z zelo posrečenim strelom njihovega napadalca. (A.F.)
IZIDI 20. KOLA: Azzurra - Medea 0:2, Brazzanese - Audax 1:1, JUVENTINA - San Lorenzo 3:0, Mariano -Manzano 0:1, Moraro - Isonzo 2:0, Pro Farra - Arrigosport 1:2, Sagrado - SOVODNJE 1:1.
LESTVICA: JUVENTINA 28, Mari-ano, Pro Farra, Moraro 27, San Lorenzo, Audax 22, Medea 21, Isonzo 20, Sagrado 19, Arrigosport 18, Manzano 15, Azzurra 14, Brazzanese, SOVODNJE 8.
PRIHODNJE KOLO (6.3.): San Lorenzo - Mariano, Audax - JUVENTINA, Brazzanese - Azzurra, Isonzo -Sagrado, Medea - Pro Farra, SOVODNJE - Moraro, Manzano - Arrigosport.
SKUPINA L
1:0 (0:0)
MLADOST - HERMADA
STRELEC: Frandolič v 88'
MLADOST: Gergolet, Lakovič, Pahor, Devetak, Frandolič, Černigoj, D. Argentin, Lavrenčič, Marušič, Ferfog-lia, M. Argentin.
Tekla je 88. min. in vsi so že čakali, da sodnik zapiska konec tekme, ko so Kraševci dosegli zmagoviti gol, ki je bil sad akcije, ki jo je začel Černigoj in jo je zaključil Frandolič. Gostom seveda ni ostalo več časa, da bi skušali nadoknaditi zaostanek.
Proti koncu prvega dela srečanja so pobudo prevzeli Peršoljevi varovanci, pred sabo ap so imeli solidno moštvo, tako da se je prvi del tekme iztekel brez golov. Omenimo le, da je sodnik
spregledal očitno 11-metrovko v korist domačinov, ko je nasprotni branilec igral z roko v svojem kazenskem prostoru. V nadaljevanju srečanja so Kraševci še naprej obdržali pobudo do zmagovitega gola. (Z. Frandolič)
BREG - S. VITO	2:2 (0:0)
STRELEC za Breg: Kelemenich v 55' in 57'
BREG: Hrvatin, Jež, Kerstič (Tamaro v 62'), Germani, Diminich, Corbatti (Ferfolja v 67'), Albertini, Olenik, Pra-šelj, Kelemenich, Giuressi.
Tako je o tekmi in o končnici prvenstva menil Ivo Strnad v neobičajni vlogi spremljevalca Bregove članske vrste: »Srečanje nam je nudilo edinstveno priložnost, da obdržimo drugo mesto na lestvici, žal pa te priložnosti nismo znali izkoristiti. Lahko rečem, da je bil glavni motiv tekme tale; nasprotnik je bil morda eden najslabših, ki smo jih videli tu v Dolini. Do takega nasprotnika pa smo bili "premehki", tako da se nam je vse skupaj maščevalo v zadnjih 30 minutah. Prvih 15 minut tekme je bilo povsem v naših rokah, po tem premoru smo z Giures-sijem zadeli drog in ustvarili še druge nevarne priložnosti. Zatem pa so nam nasprotniki pokazali, da so na igrišču tudi oni, vendar sta obe postavi zašli v določeno neproduktivnost. Drugi polčas se je začel z lepo kombinacijo Al-bertini-Corbatti. Začetek je morda obetal kaj dobrega in tako je tudi bilo. Kelemenich je najprej z 11-metrovko, potem pa s posrečenim prostim strelom spravil rezultat na varno. Nadaljevanje je bilo žal na nivoju slabe tretje amaterske lige in gotovo ne na nivoju ekip, ki se borijo za prestop v višjo ligo.« (M.Tul)
EUFORIA - GAJA	1:1 (0:0)
GAJA: Altin, Šuc, Walter Kalc, Maks Grgič, Stranjščak, Alfieri, Aversa, Aleksander Kalc, Salvi (Vrše v 80 ), Callegaris, Terčon, (Kante, Rismondo, Branko Grgič).
Na nabrežinskem pravokotniku Gaji ni uspela odnesti celotnega izkupič-kaproti skromni Euforii, ki začasno zaseda zadnje mesto v skupini L. Sledili smo nekvalitetni igri, ki sta jo ekipi predvajali vse do 90. minute. Igra se je odvijala v glavnem v polju Euforie, ki se je dobro odrezala v obrambi, vendar so bili tudi napadalci Gaje netočni v strelih. Priložnosti za gol je bilo še kar precej, tako da je remi popolnoma nepravičen, saj oškoduje predvsem Gajo, ki razpolaga s kakovostnim kadrom. Sojenje je bilo v več primerih nerazumljivo, vendar zaradi sodnikove neizkušenosti. Izključena sta bila namreč branilec Euforie, nato še vezni igralec Gaje Terčon. (Kalc)
IZIDI 19. KOLA: Romana - Chiar-bola 1:0, MLADOST - Hermada 1:0, Fossalon - Fincantieri 0:1, BREG - S. Vito 2:2, Euforia - GAJA 1:1, Sit Im-mob. - S. Marco 0:0.
LESTVICA: San Marco 28, MLADOST in Fincantieri 23, BREG 22, Fossalon in Hermada 21, GAJA 20, Sit Immob. 18, San Vito 17, Chiarbo-la 12, Romana 11, Euforia 4.
PRIHODNJE KOLO (20.3.): Sit Imm. - Euforia, GAJA - BREG, San Vito - Fossalon, Fincantieri - MLADOST, Hermada - Romana, San Marco - Chiarbola.
SKUPINA M
PRIMOREC - L’ARCHITRAVE 1:2
STRELEC za Primorca: Canziani v 3. minuti
PRIMOREC: Truglio, Čuk (Andrej Carli v 78'), Stroka, Florean, Massimo Leone, Coppola, Edvin Kralj, Igor Milkovič (Černe v 68), Husu, Canziani, Mauro Kralj, Luciano Leone.
V nedeljo je na trebensko igrišče stopila prvouvrščena ekipa L’Architrave in zato je Primorec proti temu nasprotniku skušal priti do prestižne zmage, da bi lahko vsaj delno rešil svoje prvenstvo. Trebenci so tako hitro začeli napadati in že v 3. minuti je Canziani povedel svoje moštvo v vod-stvo.	,
Gostje so v tem delu tekme na vsak način skušali nadzorovati nasprotnike. Vendar je treba na take »stare lisjake«, kot so igralci Architraveja, vedno paziti, saj kaznujejo že vsako najmanjšo napako. Tako so v dveh minutah Trebenci plačali svojo neizkušenost. Architrave je najprej v 63. minuti izenačil in le dve minuti kasneje je veteran Orto iz 11-metrovke dosegel zmogovi-ti gol. (Andrej)
IZIDI 19. KOLA: Roianese - OH® pia 1:2, Campanelle - Don Bosco 3:1, PRIMOREC - L’Architrave 1:2, La Lanterna - Exner 2:1, Union - Monte-bello 1:0, Fincantieri - CUS 0:0, Do-mio - S. Anna 2:1.	.
LESTVICA: L’Architrave 35, Roianese 29, Olimpia in Campanelle zi, CUS 23, Domio in PRIMOREC zi. Don Bosco 16, Fincantieri 15, Mon.1®' bello 13, Exner in S. Anna 12, Union 8, La Lanterna 5.
PRIHODNJE KOLO (20.3.): Domio -Fincantieri, CUS - Union, Montebello - La Lanterna, Exner - PRIMOREC, L’Architrave - Campanelle, Don Bosco - Roianese, S. Anna Olimpia.
V deželnih odbojkarskih ligah
Le dva uspeha
Obračun 16. kola za devet naših šesterk v deželnih odbojkarskih ligah tudi to pot ni bil kaj prida spodbuden. Zmagali so samo odbojkarji goriške Olympie v C-2 ligi ter zastopnice Kontovela Electronic Shop v D ligi. Ker v tej ženski konkurenci letos igra samo trinajst ekip je tokrat Sokol Indules počival. Od 18 možnih točk so naši odbojkarji osvojili samo 4, kar znaša v odstotkih nekaj več kot 22.
Goriška Olympia je povprečno Torriano iz Gradišča premagala šele s 3:2 (8:15, 10:15, 15:11, 15:2, 15:5). Kot nam je povedal Damjan Terpin je bil začetek srečanja težek: »Med tednom se je brat Andrej (podaj ač op. ur.) poškodoval in tekmo smo morali pričeli s Štefanom Cotičem. Prva dva seta smo izgubili, a potem, ko je stopil na igrišče brat, je bila naša igra občutno boljša, da sta točki zanesljivo ostali doma.«
Z zmago je Olympia še naprej pod vrhom lestvice samo z dvema točkama za tržiškim Fincantierijem, ki je v neposrednem srečanju pre-majgal Montalbo iz Pordenona.
Ce imajo Goričani vse možnosti za osvojitev mesta pod vrhom, prvo je bržkone že oddano nepremaganemu Vivilu, ne moremo več kaj takega trditi za tržaški Bor Cunja Avtoprevoz. Borovce je sobotni poraz s slabim Fiume Venetom (po približno enakem spodrsljaju proti DLFAC) zdaj verjetno že dokončno iztiril. Trener Massimo lesu je po drugem nepričakovanem porazu povedal naslednje: »Nastopili smo močno okrnjeni, saj sta manjkala Budin in Guido Gasparo. Pomanjkanje ustreznih menjav pa je v naj-večji meri botrovalo temu nepričakovanemu spodrsljaju.«
Odbojkarice Sloge Koimpexa so izgubile tretjo letošnjo prvenstveno tekmo pred domačimi gledalci, a prvo s 3:0 (15:10, 15:9, 15:6), Corde-nons pa je že doma slavil zmago s 3:1. Glede sobotne tekme Sloge Koimpexa pomožni trener Pavel Mor-purgo meni naslednje: »Naše igralke so delovale negotovo, igrale so brez večjega zaupanja v lastne moči. Prehitro so popustile, ko so nasprotnice povedle samo s prednostjo nekaj točk. Zaradi odsotnosti dveh standardnih igralk manjka uigranost, kar pride najbolj do izraza na izenačenih srečanjih, kot je bilo v soboto.«
Praznih rok je ostal tudi Agorest. Gostil je odlični Fincantieri iz Tržiča, ki deli skupaj z IT AS iz Fiume Veneta prvo mesto na lestvici. Tekma se je končala s 3:1 (13:15, 15:8, 8:15, 12:15). V goriškem taboru so kljub porazu zadovoljni, saj so igralke pokazale večjo željo po uspehu in vidni so bili tudi sadovi novih taktičnih različic. Omeniti je treba še, da je društvo za novega tehničnega vodjo imenovalo Romana Leotto, ki je stari znanec goriške odbojke. Agorest je zdaj zdrknil za
mesto niže na lestvici, ker je Pav Natisonia premagal goriški Liber-tas.
V moški D ligi naše tri šesterke niso v soboto odščipnile nasprotnikom niti niza. Tudi delni izidi v setih dokaj nazorno kažejo, da je bila premoč nasprotnikov več kot očit-
Slogaši so s 3:0 izgubili z Liberta-som iz Martignacca (15:4, 15:5, 15:6). Domačini so morali na igrišče okrnjeni in za nameček še z nekaterimi poškodovanimi igralci. Solidni nasprotniki so izkoristili prav vsako napako ter tudi drugi neposredni obračun s slovenskimi odbojkarji prepričljivo odločili v lastno korist.
Neizkušenost in pomanjkanje večjega zaupanja v lastne moči sta glavna krivca za trinajsti prvenstveni neuspeh Našega prapora IMSA z dobro Prato iz Pordenona. Poraza s 3:0 (15:4, 15:5, 15:11) ni bilo mogoče preprečiti. Tako Naš prapor IMSA kot tudi Soča Sobema imata po 16. kolu še naprej 6 točk in za njima je samo preslabi San Giorgio Porcia, da sta oba slovenska zastopnika v sila nevarnih vodah.
Tržaška Pallavolo je v drugem srečanju premagala Sočo Sobema s 3:0 (15:2, 15:3, 15:5). Trener Goričanov Igor Orel je poudaril naslednje: »Prvo tekmo z mladimi Tržačani smo izgubili s 3:2. Od sredine novembra so naši zadnji nasprotniki napravili lep napredek, a istega žal ne morem trditi za odbojkarje Soče Sobema. Po zmagi v derbiju s Slogo so odšli moji varovanci na igrišče še dodatno motivirani za uspeh. Brž, ko se jim je pričelo zatikati, jih je zajela prekomerna živčnost in niso več igrali s potrebno sproščenostjo.«
Kontovelke na gostovanju v Loč-niku, kjer igra domače tekme res slabi Mossa, niso najbolje pričele. Zaradi podcenjevanja so morale prepustiti prvi niz skromnim domačinkam. Šele po nerodno izgubljenem setu so Hrovatinova in tovarišice zaigrale bolj zbrano in kljub ne preveč uspešnemu nastopu izbojevale točki, končni izidi je bil torej 3:1 (15:8, 2:15, 14:16, 10:15).
Po sobotnem polomu na gostovanju v Čenti je Breg Agrar spet zabredel v razburkane vode. Res ni bilo pričakovati, da bodo Dolinčan-ke zmagale na tem gostovanju, a precej boljši odpor nasprotnicam bi lahko nudile, saj se je tekma končala s 3:0 (15:3, 15:2, 15:3). Igralka Vilma Kocjančič meni naslednje: »Slab je bil tokrat sprejem, napad je bil neučinkovit in tudi podaje niso bile kaj prida natančne. Nismo znale izkoristiti niti poškodbe najboljše domače tolkačice, saj smo bile vse preveč živčne, tako da je treba na ta nastop čimprej pozabiti. Položaj na lestvici je za Breg Agrar še naprej zaskrbljujoč, ker imajo neposredni zasledovalci še vedno samo 2 točki zaostanka.«
V boju za obstanek v ligi
Dekletom Farca Mebla se je pridružil Val
Ženska B liga
IZIDI 16. KOLA
FARCO MEBLO - Capellari Verona 0:3 (5:15, 5:15, 6:15), Volpe Cornuda Rovigo - Mogliano Veneto 2:3 (15:6, 11:15, 7:15, 15:12, 6:15), Gaierhof Trento - Solvay Ferrara 3:2 (12:15, 11:15, 16:14, 15:9, 16:14), Adamoli Mantova -Randa Sangiorgina 1:3 (15:10, 5:15, 12:15, 5:15), CUS Padova - Torrione Ravenna 3:1 (15:12, 11:15, 18:16, 16:14), Nervesa - Conegliano Veneto 2:3 (15:12, 15:8, 4:15, 11:15, 3:15).
LESTVICA
Capellari VR	16	15	1	46:13	30
Nervesa	16	13	3	42:20	26
CUS Padova	16	12	4	41:25	24
Conegliano	16	10	6	36:26	20
Sangiorgina	16	9	7	33:26	18
Mogliano	16	9	7	33:30	18
Gaierhof TN	16	8	8	32:30	16
Adamoli MN	16	8	8	28:32	16
Torrione RA	16	5	11	23:39	10
FARCO MEBLO	16	4	12	21:39	8
Cornuda RO	16	2	14	19:44	4
Solvay FE	16	1	15	16:46	2
PRIHODNJE KOLO (5. 3.)
Torrione Ravenna - FARCO MEBLO, Mogliano Veneto - CUS Padova, Conegliano Veneto - Gaierhof Trento, Capellari Verona - Volpe Cornuda Rovigo, Solvay Ferrara - Adamoli Mantova, Randi Sangiorgina - Pallavolo Nervesa.
Moška C-1 liga
IZIDI 16. KOLA
VAL Štandrež - Inter 1904 Trst 1:3 (15:4, 11:15, 12:15, 3:15), Volpato - Ran-gers Latte Carnia 0:3 (6:15, 3:15, 12:15), ASFJR Čedad - Cessalto 1:3 (15:10, 14:16, 7:15, 7:15), Ferroalluminio Trst -CUS Trst 3:0 (16:14, 15:10, 15:12), Ma-niago - Mogliano Veneto 3:1 (16:14, 15:5, 10:15, 15:11), Motta di Livenza -Povoletto 3:0 (15:7, 15:2, 15:9).
LESTVICA
Rangers	16 15		1	47:10	30
Maniago	16 14		2	44:16	28
Motta di Liv.	16 13		3	40:15	26
Volpato	16 12		4	41:18	24
Povoletto	16	8	8	29:28	16
Ferroall. TS	16	7	9	22:34	14
CUS Trst	16	6	10	24:33	12
Val	16	6	10	22:38	12
Mogliano	16	5	11	26:38	10
Cessalto	16	5	11	24:36	10
ASFJR Čedad	16	4	12	22:38	8
Inter 1904 TS	16	1	15	9:46	2
PRIHODNJE KOLO (5. 3.)
Cessalto - Val Štandrež, Rangers Latte Carnia - Maniago, Povoletto -ASFJR Čedad, CUS Trst - Volpato Castelfranco Veneto, Mogliano Veneto - Ferroalluminio Trst, Inter 1904 Trst - Motta di Livenza.
Zdaj je žal že tako, da so zapisi v zvezi z našima državnima ligašema znanilci slabih vesti. Če je bil poraz odbojkaric Farca Mebla proti vodilnemu Capellariju iz Verone pričakovan, pa polom valovcev v domačem srečanju z zadnjeuvrščenim Interjem iz Trsta preprosto zbuja strah. V boju za obstanek v ligi so se tako dekletom združene ekipe zdaj pridružili tudi Štandrežci, kar je bilo še do pred nekaj tedni nekaj povsem nepojmljivega.
Poraz Vala je res nepričakovan, če vemo, da Inter doslej še ni dosegel niti ene zmage. Začetek srečanja je obetal povsem normalen razplet. Štandrežci so brez težav dobili prvi niz s 15:4, v drugem pa so že vodili s 6:0. Odtlej so Lavrenčič in tovariši nepričakovano popustili, niz se je razvnel (trajal je skoraj pol ure), gostje so izbojevali veliko število menjav in se opogumili, saj niso imeli kaj izgubiti, do konca srečanja pa valovci niso znali reagirati. Treba je omeniti, da poškodovani Allesch, ki je eden stebrov moštva, ni nastopil, Prinčič, ki ga je nadomestil, pa je med tednom imel precej zdravstvenih težav. Poškodovana sta nastopila tudi Stančič in Plesničar. Vse te težave pa vsekakor ne morejo biti zadostno opravičilo za tako bled nastop. Ekipa je psihično utrujena, reakcija ni ustrezna, še posebej med tistimi igralci, od katerih se največ pričakuje. Naše odbojkarje čaka zdaj zelo pomembno gostovanje v Cessai tu. Od »nevarne cone« ločita naše odbojkarje zdaj le dve točki. Do konca je sicer še veliko število neposrednih dvobojev, saj morajo na primer Štandrežci igrati še bodisi z Moglianom bodisi s CUS, razpored tekem pa zanje ni najbolj ugoden, saj bodo morali s temi nasprotniki igrali v gosteh.
Nič bolje se ne godi dekletom Farca Mebla, ki pa v srečanju proti Capellariju navkljub skrajno neugodnemu rezultatu niso razočarale, saj so se srčno borile. Gostje so igrale zelo dobro, Farco Meblo pa predvsem zaradi vidnih slabosti v bloku nikakor ni mogel zaustaviti močnih napadov Verončank. Se posebej se je poznala odsotnost Žerjalove, ki je najboljša blokerka šesterke, a še kako prav bi prišla tudi kapetanka Kraljeva. Zadovoljivo sta tokrat opravili svoj nastop Slavčeva in Klemšetova, ki sta po dolgem času imeli možnost, da dlje igrata.
Prihodnjo soboto bodo igralke združene ekipe pred odločilnim dvobojem v Raveni. Tamkajšnji Torrione ima le točki več od Farca Mebla, gotovo ni tako močan kot Capellari, zato bi ga z veliko mero borbenosti, kakršno so dekleta pokazala v soboto, lahko tudi vdrugič premagala. Prav proti emili-janskemu moštvu je Farco Meblo v prvem delu prvenstva odigral svojo najboljšo tekmo. Glede na razplete v zadnjih kolih je, kar se tiče boja za obstanek, to srečanje pravi derbi kola.
Uspeli smučarski tekmi v Podkloštru in v Ravasclettu
Glavne značilnosti dveh nedeljskih smučarskih tekmovanj v veleslalomu, 3. prehodnega pokala prijateljstva treh dežel ter 22. zimskih športnih iger, so bile res lepo vreme, prijetno Prijateljsko vzdušje, odlično pripravljene proge.
Na preizkušnji za pokal prijateljstva, ki je bila v Podkloštru v Avstriji v izvedbi SK Devin, je nastopilo 277 tekmovalcev. Na društveni lestvici je prvo mesto zasedel SK Snežnik iz Ilirske Bistrice, ki je zbral 521 točk. Sledijo: 2. SK Portorož 480; 3. SK Sežana 388; 4. SK Devin 355; 5. SK Koper 147; 6. SK Postojna 67; '. SD Zahomc 40; 8. ŠD Breg 36. Najboljši čas je zabeležil Marko Ribnikar (SK Sežana, 44"94), med ženskami pa je bila najhit-S3'’94)Ani wie9ele (ŠD Zahomc,
Na 22. zimskih športnih igrah v Ravasclettu v izvedbi Sloven-skega planinskega društva iz trsta je bilo zaradi istočasnega tekmovanja v Podkloštru manj udeležencev kot običajno, kljub temu pa dobrih tehničnih rezultatov ni manjkalo. Na društveni ‘«Ivici je največ točk, 1576, zbralo SPDT. Sledijo: 2. ŠD Miasma 1555; 3. SPDG 511; 4. ŠD "feg 228. Najboljši absolutni čas le Pri moških dosegel Erik Vodopivec (ŠD Breg, 47"31), pri (S-sRah pa Valentina Fachin
t ?°drobnejše rezultate obeh
»movanj bomo objavili v eni asih prihodnjih številk.
■:P


Pili!

a
1. MOŠKA DIVIZIJA
BOR - P. SCUOLA PALLAVOLO 3:0
(15:0, 15:2, 15:10)
BOR: Kocman, Jercog, Gombač, Strain, Starc, Lippolis.
Za plave je bilo srečanje proti skromni ekipi le priložnost za uigrava-nje in preizkušanje nekaterih napadalnih kombinacij. Tekma je bila enostranska, a važna, saj so naši tako prišli do prvih prepotrebnih točk. (Tul)
IZIDI 5. KOLA: ASSDI - DLF 3:0, Bor - Prima Scuola 3:0, Rozzol - Prevenire 0:3, Volley Club - La Marmotta 3:1, CUS - Inter 1904 0:3.
LESTVICA: Inter 1904 10, Volley Club in ASSDI 8, Prevenire 6, DLF in Rozzol 4, CUS, Bor in La Marmotta 2, Prima Scuola 0. (Volley Club, Prevenire, La Marmotta in Prima Scuola imajo tekmo manj)
1. ŽENSKA DIVIZIJA
DLF - SLOGA KOIMPEX	2:3
(15:12, 16:14, 8:15, 7:15, 9:15)
SLOGA KOIMPEX: Černe, Drnov-šček, Fabrizi, Foschini, Kocman, Koko-ravec, Marucelli, Pro, Rebula, Sardo.
Sloga Koimpex se je morala tokrat pošteno potruditi, preden ji je uspelo streti odpor domačink, ki so celo že vodile z 2:0 v setih. Potem pa so se slogašice zbrale, zaigrale mirno in sproščeno in brez najmanjše težave osvojile novi točki. (Inka)
IZIDI 5. KOLA: CUS - Le Volpi 3:1, OMA - Killjoy 3:2, Sloga - DLF 3:2, Virtus - NPT 3:2. Bor Friulexport počitek.
LESTVICA: Bor Friulexport in OMA 8, CUS in Sloga Koimpex 6, NPT in Virtus 4, Killjoy in DLF 2, Le
Volpi 0. (Bor Friulexport, CUS, Sloga Koimpex, Virtus in Killjoy imajo tekmo manj)
2. ŽENSKA DIVIZIJA
SKUPINA A
SLOGA - PREVENIRE	3:0
(15:6, 15:0, 15:10)
SLOGA: Čebulec, Drasič, Fabbi, Grgič, Dunja in Sava Jogan, Križmančič, Repinc.
Prevenire sestavljajo v glavnem precej visoke igralke in to je tudi pred samo tekmo nekoliko skrbelo naše odbojkarice. Takoj po sodnikovem žvižgu pa je bilo jasno, da so slogašice tehnično in tudi taktično veliko bolje pripravljene in njihova zmaga res ni bila nikoli v dvomu. (Inka)
IZIDI 4. KOLA: La Marmotta - San Sergio, Prevenire - Sloga 0:3, ASSDI - OMA 1:3.
LESTVICA: San Sergio 8, Sloga 6, La Marmotta in OMA 4, Prevenire 2, ASSDI 0.
SKUPINA B SOKOLINDULES-
KONTOVEL ELECTRONIC SHOP 3:0
(15:9, 15:0, 15:10)
SOKOL INDULES: Brumat, Ban, Kosmina, Catonar, A. in I. Živec, Gruden, Devetak, D'Amico, Veronese, Fabjan.
KONTOVEL ELECTRONIC SHOP: Regent, Pertot, Škabar, Canziani, Gruden, Rebula, Križmančič, Crissani.
V zahodnokraškem derbiju je Sokol zanesljivo nadigral Kontovelke. Nab-režinke so stopile na igrišče zbrano in pripravljene na boj. Mlajšim nasprotnicam so vsilile svoj tempo igre in
skrbno nizale točko za točko. Po drugem na ničli osvojenem nizu so soko-lovke nekoliko popustile in so morale v končnici tretjega niza nadoknaditi zaostanek sedmih točk (10:3 za Kontovelke). Z dobrim sprejemom so uspešno napadale in tu pa tam pokazale tudi kako atraktivno akcijo. Med gostiteljicami so vse zadovoljile, še posebej pa Devetakova, ki je bila zelo prodorna na krilu. Nabrežinke so dokazale, da se lahko upravičeno borijo za visoko uvrstitev, škoda le, da so do sedaj večkrat popuščale v ključnih srečanjih. (Igor)
CLUB ALTURA -
BOR FRIULEXPORT	3:0
(15:13, 15:1, 15:5)
BOR FRIULEXPORT: Del Piero, Žerjal, Drioli, Chieppa, Pisani, Kodermac, Pirnat, Marega, Mezgec.
V prvem nizu so naše odbojkarice igrale res dobro, saj sta bila sprejem servisa in servis še posebej učinkovita. Nato so gostiteljice nekoliko pritisnile in borovke so povsem iztirile. Izgubile so zaupanje v lastne moči, povsem odpovedale v sprejemu servisa in doživele poraz, ki je glede na razliko v kakovosti med ekipama nekoliko prehud. Vsekakor so takšni padci zbranosti značilni za neizkušene ekipe, kakršna je Borova. Dobro je tokrat igrala predvsem kapetanka Del Piero.
IZIDI 4. KOLA: Sokol Indules -Kontovel Electronic Shop 3:0, Club Altura - Bor Friulexport 3:0, Breg -Le Volpi 3:1. Blitz Vivai Busa počitek.
LESTVICA: Club Altura 8, Breg in Sokol Indules 4, Kontovel Electronic Shop, Bor Friulexport, Blitz Vivai Busà in Le Volpi 2.
| deželna prvenstva
Moška C-2 liga
IZIDI 16. KOLA
Olympia Gorica - Futura Torriana Gradišče 3:2 (9:15, 10:15, 15:11, 15:2, 15:5), Fiume Veneto - Bor Cunja Avtoprevoz 3:2 (9:15, 15:12, 12:15, 15:4, 15:13), Pav Natisonia - Libertas Turjak 3:0, CG San Sergio Trst - Anchor Fix Vivil 0:3, Libertas Sacile - Itar Cucine Fontanafredda 3:0, DLFAC Trst - Rozzol Legovini Sport 1:3, Fincantieri Tržič - Montalba 3:1.
LESTVICA
Anchor Vivil	16	16	0	48:14	32
Fincantieri	16	12	4	41:27	24
Montalba	16	11	5	40:20	22
Libertas Sac.	16	11	5	39:25	22
Olympia GO	16	11	5	37:30	22
Bor Cunja Av.	16	9	7	39:30	18
Pav Natisonia	16	9	7	35:29	18
Rozzol Leg.	16	8	8	34:33	16
Futura Torr.	16	7	9	34:30	14
Libertas Tur.	16	5	11	22:39	10
Fontanafredda	16	4	12	21:40	8
DLFAC Trst	16	4	12	22:41	8
Fiume Veneto	16	4	12	22:41	8
San Sergio TS	16	1	15	11:46	2
PRIHODNJE KOLO (5. 3.)
Montalba Volley - Olympia Gorica, Bor Cunja Avtoprevoz - San Sergio Trst, Futura Torriana - DLFAC Trst, Rozzol Legovini Sport - Libertas Sacile, Itar Cucine Fontanafredda - Bo Frost Fiume Veneto, Anchor Vivil - Pav Natisonia, Libertas Turjak - Fincantieri Tržič.
_________Ženska C-2 liga___________
IZIDI 16. KOLA
Sloga Koimpex - Cordenons 0:3 (10:15, 9:15, 6:15), Agorest Gorica - Fincantieri Tržič 1:3 (13:15, 15:9, 2:15, 3:15), Pav Natisonia - Libertas Gorica 3:1, Itar Cucine Fontanafredda - Gieffe Pieris 3:0, Itas Fiume Veneto - Celinia Maniago 3:0, Libertas Martignacco - Kennedy Feletto Umberto 1:3, Villacher Bier Tržič - Ginnastica Spilimberghese 3:0.
LESTVICA
Fiume Veneto	16	14	2	45:15	28
Fincantieri	16	14	2	43:21	28
Fontanafredda	16	13	3	45:18	26
Kennedy	16	12	4	41:20	24
Villacher B.	16	9	7	34:25	18
Martignacco	16	8	8	33:28	16
Celinia	16	8	8	28:36	16
Sioga Koimp.	16	7	9	31:32	14
Cordenons	16	7	9	29:35	14
Pav Natisonia	16	6	10	30:35	12
Agorest GO	16	6	10	25:36	12
Gieffe Pieris	16	4	12	19:44	8
Libertas GO	16	2	14	16:45	4
Ginnas. Spil.	16	2	14	15:44	4
PRIHODNJE KOLO (5. 3.)
Ginnastica Spilimberghese - Agorest Gorica, Gieffe Pieris - Sloga Koimpex, Fincantieri Tržič - Libertas Martignacco, Kennedy - Itas Fiume Veneto, Celinia Maniago - Itar Cucine Fontanafredda, Cordenons - Pav Natisonia, Libertas Gorica - Villacher Bier Tržič.
__________Moška D liga__________
IZIDI 16. KOLA
Pallavolo Trst - Soča Sobema 3:0 (15:2, 15:3, 15:5), Sloga - Libertas Martignacco 0:3 (4:15, 5:15, 6:15), Prata di Pordenone -Naš prapor Imsa 3:0 (15:4, 15:5, 15:11), Fa-edis Povoletto - Arredo Uno Lucinico 3:1, Rojalese - Adi Ronchi 3:1, Pav Reman-zacco - Nuova Pallavolo Trst 3:1, San Giorgio Porcia - Volley Bali Videm 0:3.
LESTVICA
Pav Remanzac.	16	15	1	49:9	30
Rojalese	16	14	2	44:20	28
Volley Videm	16	13	3	41:17	26
Prata	16	12	4	40:20	24
Povoletto	16	11	5	38:25	22
Martignacco	16	10	6	37:21	20
Pallavolo TS	16	10	6	38:23	20
Sloga	16	7	9	22:35	14
Nuova Pall.TS	15	4	11	27:33	8
Adi Ronchi	16	4	12	22:35	8
Lucinico	16	4	12	24:39	8
Naš pr. Imsa	16	3	13	13:42	6
Soča Sobema	16	3	13	12:41	6
Porcia	15	0	15	2:45	0
PRIHODNJE KOLO (5. 3.)
Naš prapor Imsa - San Giorgio Porcia, Arredo Uno Lucinico - Sloga, Soča Sobema - Prata di Pordenone, Volley Bali Videm - Pav Remanzacco, Nuova Pallavolo Trst- Rojalese, Pallavolo Adi Ronchi -Faedis Povoletto, Libertas Martignacco -Pallavolo Trst.
__________Ženska D liga_________
IZIDI 16. KOLA
CSI Tarcento - Breg Agrar 3:0 (15:3, 15:2, 15:3), Pallavolo Mossa - Kontovel Electronic Shop 1:3 (15:8, 2:15, 14:16, 10:15), Nuova Pallavolo Trst - Lavoratore Martignacco 1:3, Majanese - Promovol-ley 1:3, Juniors Casarsa - Prata di Pordenone 3:0, CUS Videm - Rivignano 3:0. (Sokol Indules ni igral).
LESTVICA
Juniors	15	14	1	42:9	28
Prata	15	11	4	37:19	22
CSI Tarcento	14	10	4	34:18	20
Sokol Indules	14	10	4	35:23	20
CUS Videm	15	10	5	36:21	20
Kontovel ES	15	8	7	31:26	16
Rivignano	15	8	7	28:31	16
Martignacco	15	6	9	28:33	12
Breg Agrar	15	5	10	23:35	10
Nuova pall.TS	14	4	10	22:36	8
Majanese	15	4	11	21:38	8
Promovolley	15	4	11	17:35	8
Pali. Mossa	15	2	13	14:43	4
PRIHODNJE KOLO (5. 3.)
Lavoratore Martignacco - Sokol Indules, Kontovel Electronic Shop - CSI Tarcento, Breg Agrar - Nuova Pallavolo Trst, Rivignano - Juniors Casarsa, Prata di Pordenone - Majanese, Promovolley -Pallavolo Mossa, (počiva CUS Videm).
Košarka: v 22. kolu prvenstva B-2 lige naši izgubili doma proti Ferrari
Jadran: časten poraz proti močnemu tekmecu
JADRAN - INA FERRARA 79:86 (41:39)
JADRAN: Starc 13 (0:3), Čuk 16 (0:2), Banello 2, Corsi, Sosič 7, Štoka 2, Paulina, Rauber 18, Ban 15 (6:6), Daneu 6 (2:2).
FERRARA: Giirtner 18 (2:2), Ravizza 3 (3:6), Orlandini, Bortolon 19 (5:5), Pasqualini, Natali 2, Morelli 13 (1:2), Magri 4 (2:2), Marzin 15 (2:4), Cavallari 12.
SODNIKA: Monaco in Vaglio iz Rima. ON: Jadran 21; Ferrara 15; PON: Rauber (36); PM: Jadran 8:13; Ferrara 15:21; 3 TOČKE: Starc 1, Sosič 1, Ban 1, Bortolon 2, Marzin 1. GLEDALCEV: 2000.
Jadranovec Klavdij Starc (v belem dresu) skuša prodreti proti košu Ferrare
Tudi če sta točki romali v Emilio Romagno in je moštvo iz »Estensijeve kneževine« še bolj utrdilo položaj vodilnega na lestvici, smo bili ob koncu titanskega dvoboja med Jadranom in Ferraro prav zadovoljni, kajti po dokajšnjem času smo spet gledali košarkarsko predstavo vredno tega naziva.
Naj takoj povemo, za tisto peščico ljudi, ki si tekme ni ogledalo, da je bila to tekma, ki ostane v spominu in da so akterji, na obeh straneh in ves čas trajanja spopada izkoristili prav vsako energetsko rezervo za osvojitev zmage.
Po pričakovanju so bili igralci na obeh straneh čustveno in živčno »nabiti«, vendar so poleg volje, zagrizenosti in odločnosti pokazali nekaj tudi v tehnično - taktičnem smislu.
Brumnova vrsta je prav mojstrsko odigrala večji del prvega polčasa. V
JADRAN V ŠTEVILKAH
METI 2 TOČKI: Starc 5:13; Čuk 8:14; Banello 1:2; Sosič 2:7; Štoka 1:3; Rauber 9:13; Ban 3:7; Daneu 2:8. METI 3 TOČKE: Starc 1:4; Sosič 1:1; Rauber 0:1; Ban 1:7. SKOKI: Starc 4 v obrambi, 1 v napadu; Čuk 7, 5; Banello 1, 0; Sosič 1, 0; Štoka 1, 1; Rauber 3, 3; Ban 3, 2; Daneu 3, 3. IZGUBLJENE, PRIDOBLJENE ŽOGE: Starc 4, 1; Čuk 3, 1; Banello 2,1; Sosič 0, 4; Rauber 0, 2; Ban 4, 3. ASISTENCE: Čuk 1, Sosič 1, Rauber 2, Ban 3.
15. minuti so modri bojevniki vodili z desetimi točkami naskoka (33:24) in vse je kazalo, da so strli odpor gostov, ki so delovali mnogo bolj prepričljivo in uspešno kot dotlej. Siloviti ritem in splošno izžemanje najmanjše trohice energije pa sta se delno maščevala v končnih minutah polčasa, ko so košarkarji Ferrare, predvsem po zaslugi prodornega Bortolona, zmanjšali zaostanek na dve sami točki.
Ves prvi polčas smo se spraševali, čemu koristi prisotnost takih hrustov, kot sta centra Ferrare Ravizza in Cavallari, ki ju je toliko, da se za njima lahko skrije vsa postava Ferrare, ne da bi o njej imeli najmanjše slutnje. No, prav navedena možakarja sta bila v prvem delu tekme, vsaj po naši oceni, povsem nekoristna. V drugem polčasu pa sta le uveljavila »tehtnost in obsežnost«, ki ju je ima podarila mati narava in se uspešno postavila po robu j&dranovcem, ki si ob tolikšni masi niso mogli in niso znali priboriti dovolj manevrskega prostora pod košem, čeprav so prav vsi naši visoki igralci redno in sistematično skakali za odbite žoge pod obema košema. Vendar pa tudi najboljša volja in postavnost sta lahko brez koristi tam, kjer je potreben žerjav...
Vtis smo imeli, da so domači gusarji vsaj nekajkrat zaključili napad prenagljeno in iz neizdelanih položajev, vendar so to storili tudi gostje, ki so v
kočljivih situacijah le našli pot do koša. Vlogo leaderja je pri Ferrari v drugem polčasu prevzel Giirtner, ki je nekajkrat zadel iz prav nemogočih pozicij, na naši strani pa je bilo nekaj preveč zapravljenih priložnosti v neposredni bližini obroča. Sodnika sta dovolila zelo agresivno igro (to so vsi videli), vendar ne moremo trditi, da sta vplivala na končni izid, čeprav sta nasprotnikom v celotnem drugem delu dosodila, reci - piši, borih 5 osebnih napak. Iz našega zornega kota so košarkarji Ferrare v Trstu potrdili, da si zaslužijo primat, zato jim ne gre jemati nobenih zaslug za osvojeno zmago.
Po tekmi je trener Ferrare, Andrea Sassoli izjavil še:» Vedeli smo, da bo ozračje v Trstu vroče in priznati moram, da smo prav upali, da se bo tekma razvila v tako smer, kot se dejansko je. Sami zelo cenimo in spoštuje-
mo Jadranove košarkarje, vendar smo sem dopotovali brez bojazni in z zavestjo, da če je Jadranu uspelo zmagati v Ferrari, potem smo mi zmožni zmagati tu. Končno smo doslej dokazali, da sodimo med najboljše v tej ligi, prav kot Jadran. Menim, da so vaši igralci nekoliko prehitro popustili v prvem polčasu, ravno takrat, ko smo bili mi v popolni krizi. Nemara so menili, da je tekme že konec. K sreči pa so fantje ustrezno reagirali in priznati moram, da sem-sedaj prav vesel.«
»Modri bojevniki« so torej sklenili peklenski ciklus s porazom, ki pa samo potrjuje, da sodijo v »špico« letošnje lige. In kot je po tekmi dejal neznani navijač, »Če si dve ekipi zaslužita napredovanje v višjo ligo, potem sta to prav ti dve.
(Cancia)
Košarka: v D ligi pomembna zmaga naših na domačem igrišču
Bor Radenska: upanja še ni konec
Bor Radenska - Roncade 82:79 (41:43)
BOR RADENSKA: Žerjal 12 (1:1), Korošec 13, Peretti 8, Kojanec 6 (2:2), Klobas 9 (1:2), Semen 2, Pregare 17 (3:3), Kneipp 9 (3:5), Smotlak 6 (2:2).
SODNIKA: Colla iz Gorice in Càcciavillani iz Gradeža. ON: Radenska 25, Roncade 18. PM: Radenska 12:15; Roncade 24:31. PON: Peretti (39); 3 TOČKE: Žerjal 1, Korošec 3, Pregare 2.
Borovi košarkarji so tokrat zaigrali povsem prepričljivo in dokazali, da se lahko enakovredno' borijo tudi z boljšimi postavami letošnjega četrtoligaš-kega prvenstva, tudi če njihovo stanje na lestvici verjetno ne odraža tega.
Proti tretjeuvrščenim Roncadam so Vatovčevi fantje odigrali svojo doslej najboljšo, predvsem pa najbolj značajno tekmo, tako da je bila zmaga tokrat res rezultat sodelovanja peterke na ig-
rišču in ne zgolj naključja ali pobud razpoloženih posameznikov. Čeprav so v končnici srečanja naivno zapravili tri zaporedne napade, so z zrelo igro v obrambi in s svojim hotenjem do
zmage borovci uspešno zajezili vse poskuse gostov, da bi spreobrnili potek srečanja. Prav vsi igralci, ki jih je Vatovec poslal na teren, so prispevali del deleža k skupnemu uspehu, posebne omembe pa sta le vredna Peter Žerjal, ki je odigral svojo zadnjo tekmo pred operacijo poškodovanega kolena, ter mladi center Smotlak, ki je v sklepnih minutah srečanja deloval samozavestno in hladnokrvno ter zadel prosta meta, ki sta dokončno zapečatila tekmo.
Tudi glede na objektivne težave, s katerimi se ta čas spopadajo v Borovem taboru (koleno Petra Žerjala ter vojaške obveznosti Davida Pregarca in Andreja Pierija), je nedeljska zmaga vlila vsaj merico samozaupanja in bolj optimističnega gledanja na bodočnost pred nadaljnjimi odločilnimi tekmami.
(Cancia)
Na sliki: Peter Žerjal
Košarka: v 1. moški diviziji
Borovci osvojili slovenski derbi
KONTOVEL — BOR HOTEL
DANEU 74:83 (27:41)
KONTOVEL: Nabergoj 6, (2:4), A. Pertot 10, Lukša, Kneipp 5 (0:2), I. Per-tot, Cunja 4, Bogateč, L. Emili 33 (5:8), A. Emili 16 (4:8), Volpi.
BOR: Oblak 3, L. Furlan 18, Gerdol 10 (2:2), A. Furlan 2, Canciani 18, Zlobec 10 (0:1), Sestan 2 (0:2), Jančar 7 (1:2), Krečič 13 (3:4).
SODNIK: Lippolis. ON: Kontovel 15, Bor 13. TRI TOČKE: A. Pertot, L. Emili, L. Furlan 2, Kneipp, Oblak 1.
Slovenski derbi prve moške divizije skupine brez pravice do napredovanja se je končal z zmagoborovcev. Konto-velci so vodili le na začetku, 8:0 v 3. min. Nakar so gostje prevzeli pobudo v svoje roke in zasluženo zmagali. Pokazali so, da so homogena celotna, ki predvaja skupinsko igro. Tokrat pa se ni izkazala košarkarska zveza, ki ni za to srečanje ni poslala sodnikov.
(A. Cunja)
Namizni tenis: 7. kolo ženske A lige
Krasovke praznih rok
Kras Globtrade v soboto ni iztržil minimalne razlike v dobljenih tekmah na srečanju v gosteh z drugouvrščenim Coccagliem. Predvidevalo se je namreč, da se bo tekma v najboljšem primeru končala s 4:3 za gostiteljice, dejansko pa se je končala s 4:1.
Edino točko za Kras Globtrade je osvojila Branka Batinič proti državni podprvakinji Lici Vignola. Batiničeva je tako znova potrdila svojo nepremagljivost od italijanske elite. Najbolj napeto, hkrati pa tudi ključno srečanje, je odigrala Damjana Sedmak proti Anni Corbetta. Domačinka je dobila prvi set na razliko, kar je spodneslo moralo Sedmakovi, da je izgubila drugega. V tretjem je Damjana zopet poprijela in najprej vodila s 6:12, potem je domačinka osvojila devet zaporednih točk (15:12) in pri 17:18 imela servis. Sedmakova je vse tri servise odbranila, vendar jih je »dvignila«, kar je seveda Corbetta znala izkoristiti. Sledili sta tekmi med Arrisijevo, Sonjo Milič in Damjano Sedmak. Perspektivna Arrisijeva je obe premagala. Čeprav je še juniorka, je mlada Arrisi že tretja članica državne reprezentance, pa tudi mladinske reprezentance. V dvojicah sta tokrat zaigrali Batiničeva in Sedmakova, za gostiteljice pa Arrisi in Vignola, ki sta bili močnejši od krasovk. Še zadnje srečanje med Vignolo in Sedmakovo in tekma je bila končana.
Kljub nizkemu rezultatu moramo reči, da naše prvoligašice niso igrale slabo. Nasprotnik je bil boljši, kar je ponovno dokazal, igralke Krasa Globtrade pa so pokazale veliko borbenost. Po 7. kolu ostaja Coccaglio še naprej na 3. mestu, povedel pa je Quattro Mori, ki je premagal Surgelati Areno, ki je nastopil brez poškodovane Zampinijeve. Kras Globtrade je obdržal 4. mesto. Še utrinek s tekme: čeprav ima Coccalgio samo eno svojo igralko, to je Corbetta, je tekmi prisostvovalo dokajšnje število gledalcev, snemala pa je tudi lokalna televizija.
Coccaglio - Kras Globtrade	4:1
Vignola - Batinič 0:2 (17:21, 16:21); Corbetta - Sedmak 2:1 (24:22, 15:21, 21:18); Arrisi - Milič 2:0 (21:9, 21:16); Arrisi-Vignola - Sedmak-Batinič 2:0 (21:16, 21:14); Vignola-Sedmak 2:0 (21:11, 21:14).
IZIDI 7. KOLA: Sardalimenti Quattro Mori - Surgelati Arena Verona 4:1; TT Coccaglio - Kras Globtrade 4:1; TT Maratea - TT Recoraro 4:2; Comit Milan - Barcellona 2:4.
LESTVICA: Quattro Mori 14; Surgelati Arena 12; Coccaglio 10; Kras Globtrade, Comit Milan 6; Barcellona 4; Recoaro, Maratea 2. (J.J.)
Košarka: promocijska liga na Tržaškem in Goriškem
Poletovci in domovci uspešni
RADIOGRAF - POLET 59:68 (27:40)
POLET: Sosič 17 (7:8), Ferluga 5 (1:2), Malalan, Hrovatin 8 (1:3), Škerla-vaj 8 (4:5), Furlan 24 (12:15), Piščanc 4, Gregori 4 (0:2).
SODNIKA: Della Torre in Apollonio. TRI TOČKE: Hrovatin 1. PON: Gregori (35).
Poletovci so osvojili pomembni točki na gostovanju v Miljah. »Oranžni« so bili skozi vso tekmo v vodstvu. Naj-večjo prednost pa so dosegli prav ob izteku prvega polčasa. V drugem delu tekme so poletovci slabo izkoristili prednost, saj so nasprotniki v 36. minuti izenačili. Končno so se naši spet zbrali, dosegli nekaj odločilnih košev in zasluženo zmagali. Pohvalo zasluži vsa ekipa. (P. Furlan)
FERROVIARIO - KONTOVEL ES
95:92 (45:46)
KONTOVEL ELECTRONIC SHOP: Ban, Gulič 25 (6:8), Devetak 14 (2:4), Sterni 21 (3:6), Škrk, Gregori, Civardi 8 (2:6), Stanissa, Čuk 24 (10:13), Gruden 0.
TRI TOČKE: Gulič 3, Devetak 2.
V zelo važni tekmi v gosteh so Kon-tovelci izgubili z neposrednim tekmecem v boju za obstanek. Po zanesljivi zmagi nad Alabardo v prejšnjem kolu so bil naši prepričani o zmagi, toda spet so se v naši ekipi pokazale stare hibe, ki so predvsem rezultat nezbranosti in slabe obrambe. Moramo pa še omeniti, da je negativnemu rezultatu v veliki meri prispeval tudi sodnik, ki je skozi vso tekmo z neverjetnimi odločitvami oškodoval naše. (P. Sterni)
Promocijsko prvenstvo
BARCOLANA - BREG
ADRIATHERM 103:65 (44:32)
BREG: Čok 14 (1:2), M. Pertot 2, V. Bandi 4, Corbatti 7, Zeriali 2, R. Pertot 6 ( 2:2), Barut 12, (2:2), Barini 4 (2:2), Vidonato 2, Salvi 12 (2:4).
TRI TOČKE: Čok 3, Corbatti 1.
Brežani so proti Barcolani igrali svojo letošnjo najslabšo tekmo. Odpovedali so predvsem v napadu. Nihanja v igri, ki so glavna značilnost v letošnjih nastopih naših, niso samo posledica poškodb, ki vsekakor pestijo naše igralce, pač pa predvsem dela na treningih. Naj omenimo še, da so naši v nedeljo ponovno igrali brez Maverja, ki je zaradi poškodbe dokončno zaključil z aktivnim športom. V članski vrsti pa je svoja prva koša dosegel mladi Vitjan Bandi (letnik 1973).
(L. Koren)
GORIZIANA - DOM GOMETAL
83:85 (48:42)
DOM: Puiatti 10, Nanut 32, Podber-šič 20, Ugo Dornik 16, Mauro Dornik 4, Košuta 3, Rinelli, Battello, Kocjančič.
Semoličevi varovanci so v drugem povratnem kolu na tujem iztržili zlata vredni točki le v poslednji sekundi srečanja. V prvem polčasu so bili domači igralci za las boljši od domovcev, ki so v napadu igrali zdaleč pod svojimi sposobnostmi. V drugem delu srečanja so »belo—rdeči« zaostanek nadoknadili, v poslednjem napadu pri stanju 83:83 pa je Ugu Dorniku uspelo v poslednji sekundi zadeti odločilni koš. Pohvalo tokrat zaslužita oba Dornika. (mč)
MOŠKA B-2 LIGA
IZIDI 22. KOLA
Novellara - Berton	74:88
JADRAN - Ina Ferrara	79:86
Stefanel Tv - Ravenna	71:71
Virtus Pd - Faenza	81:71
San Donà - Imola	86:90
Castelfr. - Montebelluna	77:63
Pesaro - Murano	98:85
Spinea - Petrarca Pd	70:74
LESTVICA
Ina Ferrara
Petrarca Pd
JADRAN
Pesaro
Virtus Pd
San Donà
Ravenna
Stefanel Tv
Montebelluna
Castelfranco
Berton
Imola
Spinea
Faenza
Novellara
Murano
22 17 5 2003:1888 34 22 14 8 1789:1745 28 22 14 8 1803:1779 28 22 13 9 1883:1776 26 22 13 9 1834:1766 26 22 13 9 1871:1822 26 22 12 10 1828:1773 24 22 12 10 1677:1660 24 22 11 11 1911:1879 22 22 11 11 1597:1597 22 22 10 12 1882:1850 20 22 10 12 1792:1902 20 22 9 13 1706:1707 18 22 7 15 1714:1882 14 22 6 16 1676:1746 12 22 4 18 1816:2010 8
PRIHODNJE KOLO (5. IN 6. 3.) Berton - Castelfranco, Murano - Novellara, Faenza - Spinea, Imola -JADRAN, Ina Ferrara - Pesaro, Montebelluna - San Donà, Petrarca Pd -Stefanel Tv, Ravenna - VirtusPd.
J ADR ANO VI STRELCI Čuk 449, Ban 446, Rauber 308, Starc 306, Daneu 206, Banello 73, Sosič 56, Štoka 30, Corsi 18, Persi 6, Paulina 4.
MOŠKA D LIGA
IZIDI 20. KOLA
Bor Radenska -	Roncade	82:79
Crich - Pom Tržič		89:63
Tecnoluce - Carità		93:64
Cividale - Pordenon		118:84
Soteco - Arcade		95:89
Ponte di Piave -	Miane	81:85
Inter 1904 - Ardita		83:82
LESTVICA		
Crich	20 15 5	1733:1606 30
Cividale	20 14 6	1758:1637 28
Pordenon	20 13 7	1683:1689 26
Roncade	20 12 8	1624:1590 24
Ponte di Pave	20 12 8	1680:1659 24
Inter 1904	20 12 8	1545:1535 24
Soteco	20 11 9	1636:1574 22
Tecnoluce	20 9 11	1642:1597 18
Miane	20 9 11	1712:1770 18
Carità	20 8 12	1573:1632 16
Pom Tržič	20 8 12	1478:1550 16
Bor Radenska	20 7 13	1648:1745 14
Ardita	20 6 14	1682:1707 12
Arcade	20 4 16	1713:1816 8
PRIHODNJE KOLO (5. IN 6. 3.) Carità - Bor Radenska; Pordenon -Inter 1904; Pom Tržič - Cividale; Ardita - Tecnoluce; Arcade - Miane; Crich - Ponte di Piave; Roncade - So-teco.
PROMOCIJSKO PRVENSTVO NA TRŽAŠKEM
IZIDI 16. KOLA
Radiograf - Polet	59:68
Ferroviario - Kontovel ES	95:92
Barcolana - Breg Adriath.	103:65
Autosandra - Inter Milje	85:83
Libertas - Scoglietto	73:64
Casa Amica - Il Carso	87:85
Motonavale prost LESTVICA
Autosandra	16 14		2	1241:1093 28
Inter Milje	16 12		4	1268:1177 24
Motonavale	15 12		3	1166:1047 24
Barcolana	16	9	7	1332:1187 18
Scoglietto	16	9	7	1209:1137 18
Libertas	15	9	6	1160:1139 18
Breg Adriath.	16	8	8	1291:1335 16
Casa Amica	16	8	8	1308:1360 16
Ferroviario	16	6 10		1154:1228 12
Polet	15	6	9	992:1029 12
Kontovel ES	16	4 12		1270:1305 8
Radiograf	16	3 13		1112:1208 6
Il Carso	15	2 13		1056:1314 4
PRIHODNJE KOLO (5. IN 6.3.) Polet - Autosandra; Breg Adriatherm - Ferroviario; Il Carso - Radiograf; Inter Milje - Libertas; Barcolana -Casa Amica; Scoglietto - Motonavale; Kontovel Electronic Shop prost.
NA GORIŠKEM
IZIDI 13. KOLA
B. Ronchi — Alba Gioia	76:72
Basket Go — Grado	66:80
Fortitudo — Senators	104:79
Corridoni — Staranzano	84:73
Goriziana — Dom Gometal	83:85
Arte — Edera LESTVICA			80:82
Corridoni	12 10	2	998:865 20
Dom Gometal	13 10	3	1193:1074 20
Edera	13 10	3	1104:1000 20
Grado	13 9	4	1139:999 18
Arte	13 9	4	1074:990 18
Senators	12 6	6	877:904 12
Fortitudo	13 6	7	978:984 12
Staranzano	13 6	7	1047:932 12
Alba Gioia	13 4	9	938:965 8
Goriziana	13 4	9	1068:1134 8
B. Ronchi	12 1	11	896:1051 2
Basket Go	12 1 11		859:1046 2
PRIHODNJE KOLO (5. in 6.3.) Alba Gioia — Staranzano, Grado — Corridoni, Basket Go — Arte, Doni Gometal— Senators, Fortitudo — Goriziana, Edera — B. Ronchi.