GLASNIK OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA LJUBLJANA, 25. JULIJA 1958 LETO V., ŠTEV. 56 MESTNI SVET 4. seja Mestnega sveta dne 8. julija 1958 , Na 4. seji Mestnega sveta, ki je bila dne 8. julija 1958, so bile obravnavane tri točke dnevnega reda: 1. odlok o usmerjanju stanovanjske gradnje na območju me§tu Ljubljane; , 2. pravila kreditnega skladu za ž«lunje hiš; 5. sprememba tarif komunalnih Podjetij. K prvi in drugi točki dnevnega tftdu je podal poročilo predsednik ^/eta za stanovanjske zadeve tov. *'ranc Drobež, ki je dejal: Tovariši 1 I , Obsežen material, ki je danes na dnevnem redu, ni material, ki bi se Jonko v celoti sprejel in potrdil, I '®niveč je material, o katerem naj bi I :'ani Mestnega sveta razpravljali in i lali svoje pripombe ter dopolnila I ,ti diskusijo na občinskih ljudskih odborih in zborih volivcev. To je Program gradnje do leta 1961. V fVfiz.i s tem bi opozoril samo na ne-jjntere načelne stvari, ki so vodile "vet za stanovanjske zadeve pri se-jjnvl janju programa perspektivne I‘ri izdelavi perspektivnega progama smo izhajali predvsem iz sta-Ofa stanovanjskega fondu v Ljubija-0'. potreb po stanovanjih in iz razpoložljivih sredstev, ki bodo na raz- polago za stanovanjsko graditev. Stanje stanovanjskega fonda in njegova struktura se je ugotavljala na podlagi statističnih podatkov, analitičnega materiala Zavodu za stanovanjsko izgradnjo in podatkov iz letnih poročil Sveta za stanovanjske zadeve. Pri ugotavljanju potreb smo upoštevali naslednje činiteljc in ugotovili sledeče rezultate: 1. potrebe po stanovanjih/ki nastajajo zaradi nadomestitve izrabljenega stanovanjskega fonda znašajo za petletno obdobje 2245 stanovanj ali 21 */o od vseh potreb; 2. dejanski primanjkljaj ugotovljen na podlagi strukture in števila družin v Ljubljani se bo pokril v razdobju petih let s 5420 stanovanji ali 52 °/e od celokupnih potreb; 5. za predvideni porast prebivalstva bi bilo potrebno zgraditi 4792 stanovanj ali 45°/« od celokupnih potreb; 4. za potrebe, ki jih zahtevata asanncija in rekonstrukcija mesta, bi bilo potrebno 595 stanovanj ali 4°/« od celokupnih potreb. Na osnovi analiz, prikazanih v tabelah perspektivnega plana in analize struktur družin v Ljubljani smo izračunali, da bi morali v razdobju petih let za kritje teh potreb zg ra ske površine, kur predstavlja 10.852 stanovanj ali povprečno 2170 stanovanj letno. Pri ugotavljanju številu stanovanj smo za metodološko osnovo vzeli stanovanja, razdeljena tri vrste in pri tem predpostav- da predstavljata drugi dve povprečni stanovanjski stan- ljali, vrsti dard Standardnih stanovanj bi morali graditi po predloženem predlogu perspektivnega plana 85 e/o od skup- nega števila zgrajenih stanovanj in le 15 % takih stanovanj, ki predstavljajo višji stanovanjski standard. Iz analize strukture družin in obstoječega stanovanjskega fonda izhaja, da moramo v Ljubljani graditi stanovanja predvsem za tri ali štiričlanske družine, na stanovanja za pet in veččlanske družine odpade le 14,1 #/o od vseli zgrajenih stanovanj. Ib navedenih podatkov in analiz izhaja zaključek, da bi povprečno stanovanje ne smelo imeti več kot 49,45 m* netto stanovanjske površine ali 66,74 m* brutto etažne stanovanjske površine. Iz podatkov o potrebah po novem stanovanjskem prostoru smo nadalje ugotavljali potrebna sredstva za kritje prikazanih potreb. Pri določanju cen smo se posluže- 48. VABILO na 1. sejo okrajnega zbora OLG Ljubljana Na podlagi 74. in 85. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih tet člena statuta okraja Ljubljana VABILO sklicujem 1. sejo okrajnega zbora, ki bo v petek, dne 1. avgusta 1958, zjutraj v veliki sejni dvorani na Magistratu v Ljubljani. Predlagam naslednji dnevni red: 1. izvolitev verifikacijske komisije; 2. poročilo verifikacijske komisije; 5. zaprisega novoizvoljenih odbornikov; 4. volitev predsednika zbora; 5. volitev stalnih odborniških komisij: a) mandatno-imunitetne komisije; b) komisije za gospodarstvo; c) komisije za predpise in organizacijska vprašanja. ob 9, uri na 1. skupno sejo okrajnega zbora in zbora proizvajalcev 0L0 Ljubljana si . N* podlagi 85. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih ter 48. člena atu'« okraja Ljubljana sklicujem ^"Pno sejo obeh zborov, ki bo v petek, dne 1. avgusta 1958, ob 10. url Poldne v veliki sejni dvorani na Magistratu v Ljubljani. Predlagam naslednji dnevni red: '• a) izvolitev začasne komisije za izvolitve in imenovanja; b) volitev predsednika okrajnega ljudskega odbora; c) volitev podpredsednikov; č) volitev skupnih Odborniških komisij; d) volitev svetov; "*• Poročilo Sveta za kmetijstvo in gozdarstvo o delu v letu 1957; 5' poročilo komisije o prevzemu arhiva in inventarja biv. okraja *' spremembe in dopolnitve statutov občin; ■ Potrditev predračuna Komunalno banko za leto 1958; Potrditev odločbe o položajnih plačah Slovenskega narodnega (fledališča; •J' Karancije; ' • Rospodarske zadeve; r*«lastitve; y ‘ Porsonalne zadeve. *Pret»ie*t, i l'udski odbornik ima pravico ustno ali pismeno predlagati >0 ali dopolnitev dnevnega reda. ^ t6/[,r/?*,l''L,Q odsotnost javite Skupščinski pisarni OLO, Kresija, soba 'telefon 21-959). Predsednik OLO: dr. Marijan Dermastla 1. r. Vsak ljudski odbornik Ima pravico ustno ali pismeno predlagati spremembo ali dopolnitev dnevnega reda. Morebitne odsotnosti javite Skupščinski pisarni OLO, Kresija, soba št. 16/1 (telefon 21-959). Predsednik OLO: dr. Marijan Dermastla l. r. VABILO na 1. sejo zbora proizvajalcev OLO Ljubljana Na podlagi 74. in 85. člena Zakona o okrajnih ljudskih odborih tel 48. člena statuta okraja Ljubljana sklica jem 1. sejo zbora proizvajalcev, ki bo v petek, dne 1. Avgusta 1958, ob 9. url zjutraj v mali sejni dvorani na Magistratu v Ljubljani. Predlagam naslednji dnevni red: 1. izvolitev verifikacijske komisijo; 2. poročilo verifikacijske komisije; 5. zaprisega novoizvoljenih odbornikov; 4. volitev predsednika zbora; 5. volitev stalnih odborniških komisij: a) mandatno-imunitetne komisije; b) komisije za gospodarstvo; c) komisije za vprašanje delavskega samoupravljanja; d) komisije za predpise in organizacijska vprašanja. Vsak ljudski odbornik ima pravico ustno ali pismeno predlagati spremembo ali dopolnitev dnevnega redu. Morebitno odsotnost javite Skupščinski pisarni OLO, Kresija soba št. 16/1 (telefon 21-959). Predsednik OLO: dr. Marijan Dermastla 1. c. vali analiz gradbenih stroškov pri obračunanih stanovanjskih objektih v Ljubljani. Na podlagi teh izračunov smo'ugotovili, da bi bilo letno potrebno cea 4,580 milijonov dinarjev sredstev, pri tem pa cena za povprečno stanovanje vseli vrst ne bi smela presegati dva milijona 150 tisoč dinarjev. Ce upoštevamo samo drugi dve vrsti stanovanj, ki predstavljajo povprečni stanovanjski standard pa le 2 milijona ali povprečno na eno ležišče cea 500 tisoč dinarjev, če upoštevamo, da ima družina v Ljubljani povprečno tri do štiri člane. Iz podatkov o potrebnem številu stanovanj in potrebnih finančnih sredstev za kritje potreb izhaja, da so potrebe po stanovanjih mnogo večje, kot so finančne in operativne možnosti. Po podatkih Zavoda za plan in iz letnih poročil Sveta za stanovanj ske zadeve ter na podlagi sedanjih instrumentov zbiranja lastnih sredstev graditeljev (50 "/o v povprečju) smo izračunali razpoložljiva sredstva v razdobju perspektivnega plana. Upoštevali smo vse izvore sredstev, ki so predvideni z dosedanjimi družbenimi instrumenti, razen tega smo upoštevali tudi vrednost stanovanjskih hiš v izgradnji, ki se prertaša v naslednja leta. Po teh podatkih se bodo razpoložljiva sredstva gibala od 2940 milijonov v letu 1957 do 5868 milijonov v letu 1961. Na podlagi omenjenega izračuna sredstev, potrebah po stanovanjih in vrstah stanovanj, je sestavljen predlog graditve stanovanj po letih in vrstah za mesto Ljubljano v razdobju 1957 do 1961. Iz podanega predloga je razvidno. da bomo z razpoložljivimi sredstvi lahko zgradili le 6898 stanovanj ali 65,6 °/o od prikazanih potreb. Predlog perspektivnega programa stanovanjske graditve je sestavljen tako, da ima stanovanjska graditev vsako leto tendenco naraščanja. Postavljeni plan pa bo možno realizirati le, če se bodo gradila standardna stanovanja v enakih odnosih, kot smo jih prikazali v analizah potreb in če se ti odnosti ne bodo spreminjali v korist boljših in" večjih stanovanj. Nadalje bo do največje mere potrebno zbrati namenska prosta sredstva graditeljev in povečati hitrost obračanja namenskih sredstev. Čč bi hoteli predloženi program stanovanjske graditve realizirati, bi za poedine vrste stanovanj ne smeli trošiti večjih zneskov, kot so zn dvo-ležiščno stanovanje 1.150,000 dinarjev, zn troležiščno stanovanje I milijon 600.000 dinarjev, štiriležiščno stanovanje 2 000.000. petležiščno stanovanje 2,200.000 dinarjev in šest-ležiščno stanovanje 2.400.000 dinarjev. V ceni za stanovanje so zajeti vsi gradbeni in obrtniški stroški, niso po zajeti stroški zn komunalno ureditev stanovanjskih naselij. Vsi stroški, ki presegajo eeno. stanovanja kol sem io navedel, in ta cena ne predstavlja povprečni standard stanovanja, morajo bremeniti neposrednega uživalca stanovanja. V nobenem primeru se ti stroški ne morejo kriti iz družbenih sredstev. Zato je potrebno, da se z načeli zn reali/.aeiio programa stanovanjske izgradnje obravnava tudi problem mobilizacije sredstev od potrošnikov stanovanj in problem, .kako določiti stanovanjskemu fondu take instrumente, da se bo sam vzdrževal. Zato sem mnenin, i Mestni svet razpravljal že danes o naslednjem: Protrram stanovanjske izgradnie mora l>iti tak. da se bodo gradila stonovanja, ki ne bodo zahtevala večjih družbenih sredstev kot je to predvideno zu povprečni stanovanjski standard, vse stroške nad povprečnim stanovanjskim standardom pa so dolžni kriti uživalci stanovanj sami. Zato bo potrebno mobilizirati več sredstev od koristnikov stanovanj, oziroma investitorjev in to na ta način, da se določi taka najemnina, ki bo pokrila vse stroške hišne uprave tekočih popravil in investicijskega vzdrževanja ter pri stanovanjih višjega standarda tudi amortizacijo za nadomestitev za vse tiste investicije, ki so bile vložene za višji stanovanjski standard. Rešitev teh problemov nam nalaga tudi resolucija, ki jo je sprejela Republiška Ljudska skupščina, ki ugotavlja, da moramo obdržati povprečno ceno zn stanovanje do višine dveh milijonov dinarjev. Republiška skupščina nadalje tudi ugotavlja, da moramo pri gradnji stanovanj upoštevati strukturo družin, ki se giblje v Sloveniji povprečno od 3-do 4 članov. Prav iz teh razlogov naj se ne uporablja več termin kategorizacija stanovanja, temveč naj se uvede pojem standardnega stanovanja, katerega vrednost naj sc določi s ceno ležišča. Nazadujem zasedanju Mestnega sveta smo razpravljali o pravilih kreditnega sklada, ki so jih skoraj vse občine že sprejele. Ta pravila, ki utrjujejo načela uporabe družbenih sredstev se niso menjala, ker so že vsklajena s predpisi o racionalni stanovanjski izgradnji. Tudi načel kreditiranja stanovanjskega zadružništva ni treba menjati, ker je v njih določeno, da se sme iz družbenih sredstev kreditirati le standardno stanovanje, vse dodatne stroške pa morajo zadružniki kriti iz lastnih sredstev. Za uresničitev nalog, ki jih pred nas postavlja perspektivni program in zn uspešen razvoj stanovanjske gradnje je potrebno dati še večjega poudarka tistim organizacijam, ki vrše servisno službo za investitorje. Zato je potrebno poudariti vlogo Zavoda za stanovanjsko izgradnjo. ga razvijati in stremeti zn tem, da tudi zadruge ustanovijo skupne organizacije ter tehnične službe, ki bodo zanje vršile naloge neposrednega investitorja. Nn območju mesta je namreč že toliko zadrug, da bi brez skupnega organu te ne mogle uspešno delati. Zato je potrebno, če hočemo razširiti stanovanjsko zadružništvo in na ta način pritegniti k reševanju stanovanjskega problema kar najširši krog prebivalstva, ustanoviti posebno organizacijo, ki bo kompleksno reševala vse probleme stanovanjskega zadružništva. Da bomo lahko uresničili predloženi program, bo potrebno predvsem razširiti razne zemljiške odnose. odnosno urbanistične probleme. Ce tega ne bomo storili se bodo zakasnila prinravl ialnn dela zn gradnjo v letih 1959 jn dalje. Občinski ljudski odbori bodo morali vložiti mnogo truda in skrbi ravno v reševanju ieh nalog, k n iti brez razčiščenih zazidalnih površin ne bo mogoče pristopili k načrtu in masovni stanovanjski graditvi kot jo zahteva predloženi perspektivni program. Zaradi nadaljnjega utrjevanja sistema kreditiranja stanovanjske graditve predlagam da se ponovno nrediskntirn in izvrši temeljita delitev dela med Zavodom zn stanova n Iško izgradnjo in kreditnimi skladi zn zidanic stnnovaniških hiš Zavod zn stnnovan h ko izgredu io nni lismerin svole delo v izvrševanju investitorskih usTiig, upravni odbori kreditnih skladov pa naj ojačajo svojo vlogo pri mobilizaciji dodatnih sredstev in razširitvi namenskega varčevanju. Kreditni skladi morajo postati vplivnejši organ na področju organiziranja družbenih sredstev in jačanju namenske Slednje za stanovanjsko graditev in stanovanjsko opremo. Kreditni skladi morajo gledati tudi na to, da sc bodo vsa družbena sredstvu zn slu-novanjsko graditev racionalno trošila in da se bo ustvaril stik z delavskimi sveti in zbori volivcev, ki so poklicani, da razpravljajo v uporabi teh sredstev. Zato predlagam, du se organizira skupen servis upravnih odborov kreditnih skladov na območju Ljubljane z namenom, da se utrdi enotna tehnika kreditiranju stanovanjske graditve. S tem se bo tudi vloga kreditnih skladov povečala predvsem v smeri enotnega organiziranja namenskega varčevanja. Ker je material precej obsežen in ga ni bilo mogoče pravočasno dostaviti članom Mestnega sveta, predlagam, da se o programu stanovanjske graditve in o drugih predlogih temeljito razpravlja in da sc sprejme sklep, da vse te predloge in načela Svet za stanovanjske zadeve vsklndi in pripravi material zu občinske ljudske odbore, ki bodo o tem razpravljali na svojih sejali in zborih volivcev. Nadalje predlagam, da se o pravilih kreditnega sklada razpravlja, in da se danes tudi dokončno sprejmejo s priporočilom, naj jih sprejmejo vse mestne občine. Člani Mestnega sveta so na izvajanja tov. Drobeža postavljali razna vprašanja in razpravljali o problemih stanovanjske izgradnje. Ostoj Tuma je v začetku razprave vprašal, ali so mišljene v planu stanovanjske izgradnje brutto ali netto površine. V nadaljevanju razprave je dejal, da je ugotovil, da znaša zmanjšanje stanovanjskega prostora v predlogu programa napram obstoječemu stanovanjskemu fondu cea IO6/«. Ce upoštevamo moderno zasnovo stanovanj, lahko smatramo znižanje za teh 10 V« kot napredek v izgrud-nji stanovanj. Ta napredek so lahko koristno pokaže v tem, da zmanjšujemo komunalni in komunikacijski del stanovanj, v korist stanovanjskega prostora. Glede velikih gradbišč je omenil to, naj sc organizirajo tam, kjer so za to pogoji. Nadalje je razpravljal tudi o za-zidnvah zemljišč v občini Ljuhljunn-Centcr in bil mnenju, da so površine v občini Ljubljana-Ceuter bolj zahtevne za pripravo programa zazidave. Končno je bil mišljenja, da morajo biti priprave za gradnjo v centru mesta daljšo in bolj poglobljene ter da tu verjetno niti občina niti zavod ni vložil dovolj truda zu pravočasno pripravo programa zazidav« Kot primer nesmotrne zazidave je navedel program zn gradnjo stoloniee v Pmžnkovi ulici, kjer znašajo stroški za eno ležišče ren 1.500 000 din medtem ko se t>o danes obravnavanih načelih predvidevajo strelki na eno ležišče v višini do 500 000 dinarjev. Nadalje je razpravljal o akutnih stnnovan iških problemih v nekaterih naseljih Linhljunc in konkretno navajal Sibirijo. Karlovško cesto, stanovali iške provizorije oh Smnrtmskj cesti in predlagal, naj hi si člani Mestnega sveta stanovali iške probleme v teh naseljih osebno ogledali nn licu mesta. Glede projektov zo center pa j® dejal, da je to najbolj kočljivo vprašanje. Projektanti bi morali bili bolj disciplinirani in si ne bi smeli dovoliti vsiljevanja svojega individualizmu investitorjem. Razpravo je zaključil s tem, da morajo investitorji postaviti programe in dati projektantom točno določene smernice, katere je projektant dolžan izvajati. Tone Martinšek: Razpravljal bi o pravilih kreditnih skladov. V pravilih se omcnja> da imajo delavci in uslužbenci pravico do posojila iz kreditnega sklada. V nadaljevanju pu pravi, da se daje kredit tistim, ki dajejo prispevek v občinski sklad. Kaj pa je s tistimi podjetji, ki dajejo prispevek v republiški sklad? Od kod bodo ti imeli možnost kreditiranja i* kreditnega sklada? .Drugo vprašanje je, kako zagotovili obračanje tistih sredstev, ki so jih podjetja dala iz sklada za samostojno razpolaganje in se sedaj vračajo v obliki anuitet. Predlaga* bi, da bi se ta sredstva, ki se vračajo kot anuitete, zbirala namensko pri kreditnem skladu, da bi se lahko dobilo za ta namen potrebna sredstva, K programu stanovanjske izgradnje pa-imam sledeč pripombe: Meni sc zdi, da bi bilo nujno potrebno, če hočemo plan v petih lotili izvršiti, du pristopimo k organiziranju velikih gradbišč. V našeit) podjetju imamo projektivni biro, k* ne more projektirati za par hiš neke elemente, ker se to ne izplača, prav tako pa imamo tudi obrate, k* so po svoji funkciji prerasli potrebe podjetja. Tako n. pr. sedaj obral gradbenih polizdelkov našega podjetja izdeluje železniške pragove i® podobno, mesto tega zu kar je M* ustanovljen. Mislili smo, da bi ustanovili centralno betonarno, vendar smo kasneje ugotovili, da se ne |Z' [ilača. Jaz moram ugotoviti dalje. da smo v 5iški podrli žerjav, zn katerega stane vsaka montaža 200 d® ( 1 j j r d s u E d 'v b Ši Čl el K< b. H či st Sl Os sl Pl tli R( ki ht ne to Pr tn jn >0( 6(1 dr 0(1 Vs, "to tal iz. 6 .iili tv 6 it ?a 'o? 500.000 dinarjev. Smatram, da bi bil*1 bo. »11 6(i tre treba na Mestnem svetu skleniti, d* če se že take stvari postavljate n»J se organizirajo velika gradbišča, z° katero naj se to pripravi. Edino fl® ta način bomo lahko pristopili k c®* nejši gradnji, kor bomo v izdatnej' ši meri razpoložljivo mehanizacij6 in obstoječe kapacitete bolje iz.k®' riščnli. Pogrešam v današnji debati tisi* del resolucije Republiške Ijudsk6 skupščine, da naj bi se gradbišč1) organizirala tako, da bi se najp*fl zgradili prostori zn bodoče servis1': v katere bi sc v času gradnje vseh' gradbeni delavci, uporabljali bi j1' tudi zn skladišča, pisarne in pod*« ne potrebe v času gradnje. | b| , i Krn Mari lan Jenko: tu,j Zdi se mi. du je tov. Drobež a", 6j,. čel eno vprašuje, ki smo ga nn P1’1, i ročju mesta čutili in sicer vpra»® nie delitve dela v Zavodu zu sta1'1): vnnjsko izgradnjo. Ko smo formi**., zavod smo tudi postavili, kaj 1| osnovna milo,ra lega zavoda. Tak*'1 smo bili vsi edini (la je zavod spl" . p* m rn| > J 6o vfll bil, do, »t i j 6*st IJal vse naloge, predvsem pa njego-Ve osnovne naloge, ki sem jih že kroj omenil. Mislim, da je pravilen Predlog, da jc pri Zavodu za stanovanjsko izgradnjo treba izločiti vse |isto, kar ni naloga zavoda. Zavod je rena usposobiti, da bo lahko vršil svojo osnovno nalogo in da se bo Plitko boril za tipizacijo in standur-jhzacijo opreme pri proizvajalcih, V«kor tudi z vsemi operativnimi or-Pani, gradbenimi podjetji in podjet-■I' gradbenega materiala za serijsko Proizvodnjo. Ce pa hočemo to ure-t, moramo čimprej rešiti kadrov-sko vprašanje^ in organizacijsko Usposobiti upravo. ekonomična gradnja zahteva brez Vvlna v<‘l'ka gradbišča. Če bomo olika gradbišča čim pri‘je usposo-in obdelali, v ta velika gradbišč vrgli maksimalno mehanizacijo, , bomo vpel jali serijsko tipizirane elemcnte in jih tudi standardizirali st‘ni prepričan, da bomo lahko še l0U pocenili gradnjo na področju '/ostu. Potrebno pa je, da vsi ob-'"'•ski ljudski odbori čim preje pri-..Pijo k delu na idejnem urbani-' i/čnein programu, da lahko na tej snovi damo Zavodu za stanovanjsko izgradnjo perspektivo, du lahko Pfistopi k dogovarjanju z gradbe-'nii podjetji, ki prevzemajo nalo-p0'kako bodo gradbišča urejena in itkšni tipi stanovanj in blokov hi t|Q I'1 gradbišča spadali in kakšni ,Cim pa gremo na to, da rečemo 0 'rolo Im Zavod za stanovanjsko iztok n^° 'zvr^*I-,n organiziramo tudi . . tzvntie servise, ki sc dogovar- i, 1, ° .z upravnimi odbori skladov, n 0rQjo ti servisi vršili vse finanč-(j° Pravne posle na eni strani in na strani povezavo z neravnimi 'obori stanovanjskih skladov — se seveda v odnosu do Zavoda za ^nnovnnjsko izgradnjo. Zato pa ie j V'a sprejeti ustrezna priporočila • ko, da bo Zavod za. stanovanjsko /gradnjo vršil le tiste naloge, ki j, 1 je tov. Drobež pravilno postavil, ropričan sem, da s takim poslova- odpade med Zavodom za stano-I Q,njsko izgradnjo In občinami do-j VVno nerazumevanje in kritika, ki V ."la doslej često upravičena, ker „•/° Pravzaprav sedaj preko uprav-odborov vršili servisi vse fi-lr. i oo-pravne zadeve. Mislim, da je >u to Čim preje izvesti. i J*'opold Krese: ; »očnm 'klnes razpravljamo o pripo-vzv' l zu občinske ljudske odbore *>o ,;Z| 7 gradnjo stanovanj, poseb-vnrp ŽxV_ kn,n drugam — tudi vertikal- ! hj V's^"n. du ne bi bilo v redu, če krmi ,"e-8 razProvljali samo o številu *U<|j ,^njj temveč bi morali misliti hj,, • u kvalitet,, stanovanjske gradivo,/ J)a tia povečanje stanovanj-v',h'iui 'r^u s *n‘d’stvi. ki so pred- i "htriii ■" ■ °,Pa je seveda nemogoče 'I ^ 7 individualnimi sredstvi, i thknn^Voj« stvar, ki bi se »ji- do-\ hinen; t°.