Franoozi zmagali v doslej aajvečji zračni bltki Dne 6. novembra popoldne je prišlo nad gczdnatimi predeli tik za francosko fronto do doslej največje zračne bitke. Devet francoskih lovskih letal je omenjenega dne letelo visoko nad mejo, ko se je pojavilo pred njimi 27 nemških letal. Francoska letala 8O se zagnala v padcu nad nemška. Vsako izmed njih si je vzelo za cilj po eno nemško letalo in je vsako po eno tudi sestrelilo. Od devetih sestreljenih nemških letal jih je padlo sedetn na francoska tla. Zmagoviti francoski letalci so se vrnili s skoraj nepoškodovanimi letali v svoja oporišča. Ta zračna bitka je dokazala, da je apgleško-francosko orožje v znatni premoei po kakovosti materiala kakor tudi po sposobnosti pilotov in okretnosti letal. Francozi pod?ljšali svojo obrambno orto Uradno poročilo iz Pariza z dne 8. novembra pravi, da je francoska Maginotova črta dokončana tudi vzdolž švicarske, belgijske in luksemburške meje. Maginotova črta gre samo do mesta Longwy, ki je prvo mesto na skupni francosko-belgijski meji. Od tam naprej pa je Francija po nevtralnostni izjavi belgijskega kralja Leopolda I. leta 1936, s katero je prekinil dogovore belgijskega in francoskega generalnega štaba o skupni obrambi belgijske meje, zgradila na svojem ozemlju od Longwyja pa do morja novo obrambno črto. Ta črta ima namen ustaviti sovražnikovo prodiranje, če bi hotel prodreti skozi Belgijo na francosko ozemlje. Nova obrambna črta na belgijski meji je dolga skoro 500 km. Dogoclki n» morju Be*eda angleškega mornariškega ministra o položaju na morju Angleški mornariški minister Churchill je podal v parlamentu 8. novembra jasno sliko o položaju na morju. G. minister je odkrito priznal, da je utrpela angleška mornarica v prvih mesecih sedanje vojne večje izgube, kakor znašajo vse izgube Anglije ter Franeije na suhem ter v zraku skupaj. Kljub tako občutnim izgubam, je zagotovii g. minister parlament, da dobiva Anglija postopoma popolno oblast nad nemškirri podmornicami. V.drugem vojnem mesecu so zgubili Angieži v podmorniški vojni 72.000 ton. Ta izguba je za polovico rnanjša od one v prvem mesecu. Istočasno pa je zasegla Anglija 52.000 ton sovražnih ladij. Povrh so spustile angleške paroplovne družbe v tem času v morje 57.000 ton in so tudi kupile ladij za 27.000 ton. Po tem računu znaša čisti dobiček Anglije v drugem vojnem mesecu 64.000 ton. Skupna angleška izguba na morju v obeh mesecih znaša eno tretjino odstotka celokupnega angleškega brodovja. To je vse, kar je po zatrdilu mornariškega ministra dcsegla nemška podmorniška vojna proti angleškemu brodovju. Po tej bilanci je g. Churchill povedal poslancem, da so prepeljale angleške trgovske ladje kljub podmorniški vojni nad detit milijonov ton blaga v Anglijo v zadnjih osmih tednih. Nekoliko manj kakor 250.000 ton pa je bilo zaplenjenega in potopljenega. Angleška mornarica je zaplenila 400.000 ton blaga, katero je bilo namenjeno Nemčiii. Angleški čisti dobiček znaša še vedno 100.000 ton blaga, ki ga je prišlo več v Anglijo, kakor pa, če bi ne bilo podmorniške vojne. Glede nemških podmornic je g. minister rekel, da ni mogoče navesti natančnih številk o potopitvi sovražnih podmornic, ker so bile nekatere potopljene pod vodo in ni ostalo za njimi nobene sledi. Treba se tudi ozirati na dejstvo, da gradi Nemčija na teden 2—4 nove podmornice. V desetih tednih vojne je računati, da so lobili Nemci 20 novih podmornic. Januarja 1940 bo razpolagala Nemčija s sto podmornicami, ne glede na potopitve po Angležih ter Francozih. pravifo odgovorni čir&Iielji? Očiiki ruskega zunanjega ministra Sovjetski zunanji minister Molotov je Ltnel 6. npvembra svoj drugi govor, v katercm je na večer pred proslavo 22 letnice boljševiške revolucije orisal sedanji položaj na svetu. Molotov je poudaril, da sta japonsko-kitajska in sedanja evropska vojna zajeli skupno eno milijardo in 300 milijonov ljudi, to je nad polovico celokupnega človeštva na zemlji. Po opisu sovjetskega ministra bodo )?red fconcem te vojne prisiljene vanjo poseči druge države. Ne bo pa prisiljena k temu koraku scvjetska Rusi.in. Vsi dosedanji pcizkusi, da bi potegnili Rusijo v vojno, so propadli. Ostro je napadel Molotov Ameriko, ki je rUenila pod krinko nepristranosti, da bo podpirala Franciio ter Anglrjo in bo s tem hujskala k nadaljevaniu vojne, od katere pričakui \ev"ih dobičkov na hrbtu vojslcujccin ~i narodov, iz n-ihovih žrtev, njihovega trpljenja ter siromaštva. Angleški zunanji minister za vlado zakonov in človekoljubja Angleški z".nanji minister lord Halifax je govoril 6. -ovembra po radiu in je ostro ožigosal nernški način vladanja z besedami: »Mi se borimo za svobodo, borimo se za mir. Branimo pravice vseh narodov, da žive svoje lastno življenje. Borimo se proti temu, da bi se uporabljala surova sila. Borimo se proti kršitvi pogodb in dane besede. Prepričali smo se, da v Evropi ne more biti miru, dokler Nemčija ne preneha s svojimi napadi. V skladu s tem mora biti naš sklep ne samo, da se v bodočnosti ne smejo več ponoviti iste kršitve, ki jih je Nemčija zagrešila nad Evropo v zadnjih nekaj letih, temveč tudi, da, kolikor je to mogoče, popravimo škodo, ki jo je Nemčija postopno povzročila svojim šibkejšim sosedam. K uresničenju tega cilja moramo težiti tem odločneje, ker vemo za surovo in nasilno preganjanje ljudi, ki so v rokah brezsrčnežev v Nemčiji. Zato se mi borimo, da bi vladali zakoni in človekoljubje v odnošajih človeka do človeka in v odnošajih velike skupnosti civiliziranih držav.« Hitler zagotavija, da se Nemčija ne bo udala Nemški kancler Hitler ie obiskal 8, novembra nenadoraa Miinchen, ^raesto pre^ bujenja«, da je proslavil skupaj s svojimi najbolj zvestimi spomin na leto 1923, ko so se hitlerjanci prvič podali v javnost. Za to proslavo je imel kancler eno uro trajajoč govor, v katerem je ponovil zgodovino nemškega narodnega socializma in je ob koncu svojega govora zagotovil zbranim, da se Nemčija nikakor ne bo udala v sedanji vojni, četudi pravijo, da bo trajala vojna tri leta in še dalje. Nemci so se preskrbeli z vsem potrebnim tako, da letalcem ne bo zmanjkalo bencina in narodu ne živeža. Nemčija se bori s popolnim zaupanjem v zmago. Anglija bo imela v kratkem priložnost opaziti, kakšnega nasprotnika ima pred seboj. Nasprotnika, katerega niti vojaško niti gospodarsko ne bo premagala.