Politični ogled. Avstrijske dežele. Kranjskib in štajerskih nemčnrjev glavna liberalna lista ,,Tagblatt" in ,,Tagosp.u tožita o rastoči surovosti šolske mlajine, a ob enem blodita, naj bi se krščanski nauk v gimr.azijab in realkah popolnem zatrl. No, take bedake bo težko kcdaj pamet srečala, kakor tudi tiste, ki vse verujejo, kar jim ta nemški pisaua evaugelja kvasita. — Duks-bodenbaška železnica prosi sedanje ruinistre, naj jej posojenih 2,200.00 fl. pustijo ia se sklicava na »StabiVeikgesell^cbaft" v Gradcu, kateremu društvu za izdelovanje jekla je minister državnih denarjev posodil 900.000 fl. ih 400,000 fl. kmalu pustil, za 500.000 fl. pa v državno kaso vložil delnic omenjenega diuštva, ki sedaj niso veliko več vredne, kakor papir, na katerem so napisane*). Kako dolgo se bo tako delalo z dačnimi denarji? — Kreditna banka je izdaiaračuu, iz katerega se vidi, da inia lani 4 milijone zgube. — Sedanji ministii so 1. 1874 izdali 15 milijouov več, kakor jim je bilo dovoljeno, a večina poslancev je sedaj vse odobrila. — Deželni zbori bodo letos le kratko zborovali in jeseni bodo nove volitvo, na katere se ustavoveici žo sedaj pripravljajo in graška nTagespost" je v nedeljo zacvilila, naj v ptajsketu okraju kmetje ne volijo več g. lleimaaa, ker preveč liberalce in centralistični sisteui napada. Ali to nam je popolnem prav in ga bomo ravno zato zopet volili, ker se ga neračurji in ustavoverni liberalci toliko bojijo. — Na Tirolskom so volilni možje sami čvrsti branitelji pravic tirolske dežele; ministerstvo gotovo pri novih volitvah nc opravi nič! — Ogerski minister Tieza se je Magjarom močno zamcril, ker je veliko obetal iu malo dognal: ko je iz Dunaja prišedši prvokrat hotel v zboraico državnega zbora ' :' *) Tako poročajo ^Deutsche Zeitung" in nVaterTand". Ured. v Peštu, so ga morali policaji varovati, sicer bi ga bili z kamenjeiu in z mačjo muziko pozdravili. Magjari mu očitajo, da je bil premehek v dogovorib z naširni ministri; mi pa pvavimo, da je le preveč iz nas iztrgal in Magjari bi naj zadovoljni bili 8 tem, kar so dobili. — Nadvojvoda Albreht je odpotoval na Italijansko in Francosko. Vnanje države. Prusi so sicer pograbili vso | Nemčijo in premagali nas in Francoze, se pa venj dar vseh sosedov bojijo; zato stavijo na vse strani trdnjave (festinge), proti Fiancozeru utvrdujejo: Koln, Maintz, Koblenz, Ulm in Ingolstadt, proti Dancem: Dtippel, Stralsund in Gdansko, proti Rusom mesta Pozno, Tborn, Kraljevec in Meme), in proti Avstriji: Glogovo ia Najsavo v Šlezi.ji; sarno letos bodo v ta namen potrošili 28 milijonov maik. — V Rirrni se delajo priprave za spodoben sprejem roniarjev, ki bodo letos šli sv. Očeta obiskovat in k 501etnici škofovan.ja čestitat. Ljudi bo iz vseb krajev sveta. — Na Francoskem se bojijo vojske z Prusi in Italijani, če bi se utegnili Rusi in-Turki zgrabiti; Prns hoče Francoza še enkrat potlačiti. — Angleži so najbogatejsi ljudje na svetu; zunanje države so jim skapaj dolžne 3335 milijonov goldinarjev; Turku samemu so posodili 1970 railijo-  nov, zato pa se tudi toliko bojijo za njegov pogin! — V severni Ameriki so pri volitvi zmagali očividno po krivici — republikanci; novi predsednik se imeuuje Hayes. — VMebiki je grd morivec napal nadškofa; k sieči ga ni smrtuo zadel. Turške homatije. 8rbi so skleniii z Turkom mir, čeravuo so bili pripravljeni še dalej vojsko- vati se. Zakaj ? To ni prav jasno. Morebiti za- voljo Magjarov. Knez pa je rekel, da zato, ker je reč tiuških kristijanov sedaj v krepkejsih (niskih) rokah. V Srbiji O8tane vse pri^ Ktarem; Turki za- pustijo deželo v 12 dneh. — Črnogorei se proti- vijo rairu z Turkom in so to dni dobili v svoje skalne višine 10 Krupovih kanonov. Tudi 80 se Hoscdi albanski katoliški Miriditi vzdignili vsled strašne stiske in mučenja od strani turških divjakov: 6000 Mirid'tov oblega Turke v soteski blizu trd- njavice Puke. Tudi vstaši v Booniji so se začeli zopet gibati in so dobili iz Ruskega pušek in streliva; na večih krajih so se z Tarki zgrabili. Turški sultan se raočno boji vojske z Rusom, ker vidi, da mu bo težko kdo prišel na pomoč, cel6 Angleži so svoje vojno brodovje iz Turškega po- klicali v Malto; med tem se pa število ruskib vo- jakoT na uieji množi vsaki den. Na Ruskem in  Rmnunskeui je zapal grozansk sneg. Ruski gene-  ral in poslanik Ignatijev je obiskal Bismarka in  nemškega cesarja in včeraj se je telegrafiralo, da  je vse dobro opravil, da bo Avstrija ostala ueoi- tralna, t. j. mirna in da bo Rusija zacela, ako bo  treba, z veliko silo boj ! Premir z Crnogorci doteče  21. marca, t. j. po staroverskeiii računaaju naš velikouočni pondeljek. Nekateri trdijo, da pogo- vori Ignatijevi z Bismaikom ne jiomenijo nič do- brega za — Avstrijo.