Slovenski glasnik.
787
dolini   (Pusterthal),   poprej   nego   se jih je  bila v XI. in XII. stoletji   nemška skorja poprijela.
Kako radi bi Nemci slovenske narodnostne meje skrčili, vidi se prav jasno tudi iz najnovejšega njih atlanta: Richard Andree, Allgemeiner Handatlas, katerega so tudi mej Slovence zavlekli v obilnej množini. Karti '21 in 44 tega atlanta kažeta Slovence na Beneškem samo v Reziji in še ti so okolo in okolo od Furlanov obdani. Na Koroškem je razen kanalske doline vse nemško do Rožnika z Zavrhom (Barenthal) vred. Na levej strani Drave je slovenska samo Satnica in mali kos mej Krko in Dravo. Na Štajerskem seza mogočen klin nemštva od severa proti jugu do Maribora. Mej nemškimi enklavami vidijo se tudi Ljubljana, Nemški rut in Ribnici na Dravi (!).                                      S. R.
Hrvatske knjige. Dragoljub, najboljši koledar hrvatski, katerega izdaje Gj. Stj. Deželic uže XIX. leto, prišel je nedavno v Zagrebu za 1882. leto na svitlo ter prinaša jako mnogo zabavnega in poučnega berila, katerega so največ spisali znani pisatelji hrvatski, kakor J. E. Tomič, dr. Lorkovič, Lj. Vukotinovic, prof. Klaic, Lopašič in dr. Dobiva se po 1 gld. v knjigarni Mučnjaka in Sanft-lebna v Zagrebu. — Tretji zvezek velikega akademijskega „rječ-nika" (str. 481—720), katerega ureduje neumorni akademik dr. Gj. Daničič, prišel je te dni na svitlo. Ta zvezek nadaljuje besedo ,.bogat", a završuje z besedo „buka". — 58. knjiga akademijskega ,,Rada" (str. 230 in 1 tabela, cena 1 gld. 50 kr.), ki je te dni zagledala beli dan, poleg mnogovrstne znanstvene tvarine od raznih pisateljev hrvatskih objavlja tudi jezikoslovno razpravo prof. dra. L. Geitlerja: Priloži k hrvatskoj gramatici i glasoslovju."
Iz Zagreba se nam piše: Prof. Armin Pavič piše za Ersch - Gruberjevo enciklopedijo obširno razpravo „Vuk St. Karagjič". — Dr. J. pl. Bojničič, uradnik narodnega muzeja v Zagrebu, jel bode ob novem letu izdajati „Su.dsla-vische Revue", v katerej se bodo razpravljali v nemškem jeziku pojavi novejše hrvatske, srbske, slovenske in bolgarske literature. Takoj v prvih listih izide razprava o slovenskem pesniku X -u, katero je spisal v Zagrebu živeč Slovenec. — Milivoj Šrepel dovršil je prevod Jurčičevega „Tugomera" ter ga v kratkem izda. — Dne 17. novembra t. 1. umrl je v Zagrebu Dr. Danilo Medakovič, načelnik pravoslavne cerkvene občine in vlastelin v Pisarovini, porojen 17. novembra 1819. 1. v Zrmanji v Dalmaciji. Medakovič bil je odličen pisatelj srbski. V mladih letih svojih odgajal je srbskemu knezu Milošu njegova sina Milana in Mihajla, poznejšega kneza srbskega. Od leta 1852. do 1859. izdaval je najvplivnejši srbski list „Srbski dnevnik" z beletristično prilogo „Sedmica", pozneje list ,,Napredak" v Novem Sadu. L. 1852. spisal je zgodovino srbskega naroda v štirih zvezkih; životopis kneza Mihalja ostavil je v rokopisu. Zadnja leta živel je v Zagrebu ali v Pisarovini, ljubljen in poštovan od vsakega, kdor ga je poznal. — Na velikej školi v Belemgradu imenovan je S. Vulo vič za profesorja „istorije jugoslavenskih literatura", kateri predmet je prej predaval Stojan Novakovič. — Pravnik A. Pukler v Zagrebu izdal bode ob svojih troških imenitno knjigo o svatbenih običajih v Hrvatih. Prof. dr. I. Hanšl, zdaj v Pragi,   pregledal   je   rokopis   ter   ga  jako   pohvalno   presodil.   —   Radoslav